274
Dopisi.
Iz Gradca. 2. avgusta. X — 2^ avgusta t. 1. je v 80. letu svoje starosti umrl Tone Cop, bivši c. kr. svetovavec tukajšnje naddeželne sodnije v počitku. Bil je ranjki prostega kmeta sin in iz Lesec na Goren-skem doma. Pri hiši so rekli pri Tkavcu. Rajnki se je le s svojo posebno bistroumnostjo in marljivostjo na to visoko stopnjo povzdignil. Zarad svojega posebno poštenega dolgoletnega službovanja so mu tudi presvitli cesar priznaje njegove zasluge, plemstvo podelili. Bil je rajnki posebni zagovornik in branitelj sirot, udov, in sploh revnih in prostih ljudi; pa tudi očetovski prijatelj slovenskih pravniških činovnikov. Bil je zmiraj naravni in priprosti mož, ovinkov ni poznal. Govoril je kaj rad po domače in ostal je zmiraj zvest svoji domovini. Zato je pa tudi neumrljivi slovenski pesnik France Prešern njega edinega med sodniki tedajšnjih časov vrednega spoznal, da mu je pri odhodu iz Ljubljane 1843. leta posvetil nemško pesmico, ktera je bila takrat tudi natisnjena v „Illirisches Blatt." Hvala v tej pesmi najbolj pokaže, kaj da je bil rajnki. — Ko je ne dolgo po viharnem 1848. letu pri nekdanji celovški c. kr. deželni nadsodnii vpeljava slovenskega jezika v pretres prišla, je on edini med svojimi tovarši slovenske krvi in edini pri vsej deželni nadsodnii svoje matere se spomnil in z živo besedo se potegoval jsa naš domači slovenski jezik, govori blizo tako-le: ,,Ce smo res sodniki, bodimo tudi pravični. Pravica zahteva, da se AA vsakemu svoje. Kar ima Nemec, Lah itd., moramo dati, ako smo pravični, tudi Slovencu, ker on je ravno tako človek, kakor Nemec in Lah. To zahteva ne samo božja zapoved in naravna pamet človeška, ampak tudi korist službe in države. Ugovarjate mi, da naŠi činovniki ne znajo slovenski, da se toraj ne more vpeljati slovenski jezik v sodnije. Toda jez pravim, da naši uradniki znajo slovenski, in še misliti si ne morem in ne smem, da bi ne znali, sicer ne bi mogli nemški prav zapisovati, kar govori Slovenec; ako pa res ne znajo slovenskega jezika, že zdaj niso sposobni za sod-nijsko službo med Slovenci, sicer je pravo v vedni nevarnosti. Vrh tega se pa pri vpeljavi novih postav ne .sme gled^ati na činovnike, ampak na korist ljudstva sploh. Činovniki se morajo tega, česar ne znajo, naučiti ali pa službo pustiti. Kar očitovanje bornosti slovenskega jezika tiče, prvo prašanje je, ali je to res, ali se vam pa le tako zdi, ker ga premalo znate; drugo pa je to, da ne razumem, kako da bi se to , kar se sodnik z ljudmi po slovenski pomeni (saj se menda mora ž njimi slovenski pomenkovati, ker druzega jezika ne znajo), ne dalo na papir zapisati. Ne verjemite, gospodje , da se bo dosedanje sodniško uredovanje dalo pridržati, ako se vam zdaj ta reč še tako nespametna dozdeva. Prepričanje o krivičnosti, ktera se zarad jezika slovenskemu ljudstvu  pri  sodnijah   godi,   se   bo
zmiraj bolj razširjalo in kakor se pri sodnijah teza, Bož]! zapovedi in človeški zdravi pameti protivna, ni mogla držati, tako bode tudi s Časom jenjalo sedanje protina-ravno in abotno uredovanje v jeziku , kterega ljudstvo ne razume. Mi se smejamo avstrijskemu sodništvu o časih Marije Terezije, ktero se je sploh zoper odpravo teze potegovalo in puntalo, tako da so veliko sodnikov mogli odstavit. Bog ve, ali se tudi naši potomci ne bodo smejali, ko bodo brali mnogoletne overe, ki so se stavile tako pravični stvari. — Pravijo, da so zarad teh misli starega modrega moža nemškutarji močno zaničevali in se mu posmehovali, trdi Nemci pa ga še bolj čislali. Stavite tedaj ljube ,,Novice'^ spominek temu vrlemu sinu naše domovine in obdržimo ga Slovenci v hvaležnemu spominu tem bolj , čem več v okrožjih činovnikov posebno viših nezvestih sinov in še celo pro-tivnikov vsega, kar je našega , še dandanes nahajamo.-Pokojnemu poštenjaku Čopu pa bodi žemljica lahka!
Od štirske Drave, i—. Naše duhovniške skupščine so sicer žive, pa obnašajo se kakor mrtve, ne hote znati svoje vrednosti; kakor se zgorej potegne^ tako se spodej skače brez ozira, da so skupščinarji možje, učitelji in voditelji naroda, kterim je treba značaja. Dokaz. Lani je vprašalo slavno kn. vladikovo redništvo duhovniške skupščine: bi li Viktorinje preselilo se v Celje ter z Maksimilijanjem združilo? Predno pa so skupščine bile dokončane in odgovori kn. vi. red-ništvu poslani, zvršilo se je že preseljenje in združenje* Letos zoper to nikdo ni prosvedoval ondi, odkodar je lani nekavni odgovor dospel. Čemu neki vprašanje — se je menda mislilo — ako je že popred sklenjeno bilo^ kako se ima zgoditi. — Drugi dokaz. Slovenskemu svetu je dobro znano, da je lani duhovna skupščina na Ptuji soglasno prosila kn. vi. redništva, naj bi vendar naročiti dovolilo v cerkvene matice pisavo slovenskih krajnih in rodovinskih imen v slovenskem pravopisu. Odgovor je bil: „Ne more se dovoliti." Ustavno-centralistično-absolutistični Schmerling je odgovarjal državnemu zboru vselej z razlogi, dasi prividnimi in dozdevnimi; nam pa se je odreklo brez vsega dodanega vzroka, menda misle, da že vemo, zakaj se slovenska imena ne smejo pisati slovenski. Al mi tega res ne vemo, marveč bi radi vedeli, kteri občni cerkveni zbor je nam Slovencem prikrojil za cerkveni uredni jezik nemščino? — Kar je napačnost nekdanja vrinila, ne bi li smel razum dandanes odriniti? — Ker v gornjih krogih veje nemška sapa, zato menda se je tudi letos vedlo v ptujski skupščini vse prav lično po frankobrodski. Apostoli so pa odhodu svojega ljubega učnika v strahu bili pred zidovi in drugimi sovražniki, ter se niso upali nauka božjega širiti^ al zadobivši krepilo od zgorej, so Kristusa oznanjevali očitno; vsaj pripravljeni so bili trpeti, celo umreti za sveto modrost in resnico, nikogar se ne plaše; morebiti še učakamo tudi mi toliko srečne dobe, vsaj smo že brali v Belkredovem razpisu deželnim namestništvom: „Ured in uradniki imajo z ljudstvom v njegovem (narodnem) jeziku obravnavati." — Naposled še omenim^ da so vsi za Matico nagovarjani gospodje obečali se pomatičiti;   Ne dvojimo.
Iz Sempasa pri Gorici 16. avg. L. K. — Naj se tudi iz tega kraja kdo oglasi, ter potoži o slabi letošnji letini. Že od meseca februarja nismo imeli tolikem dežja, da bi bil travi koreninice zmočil, zavoljo tega smo komaj 4 cente nakosili sena ondi, kjer smo ga navadno imeli po 20 centov; zgodnjega krompirja srna pridelali malo več ko nič; — fižola po enih krajih po dve semeni, po enih pt)l semena, po enih gladko nič; — belega žita komaj peti del; — turšice ne bo nič po enih krajih, — grozdje je ko brinje  ali poper drobno^
^»^   JI«   /-• «<^ «    Iv -•       r^   ^-S.       «A«-«/^«           mm ^•^   J    ^  ^^    .t^-m       W^ #^   rf^    L«   «M   J<«   I   V              I      ^«1^    ll^   4^      ^ r\ ««/^  ^       W J^ «0
275
jamete, v kakosnih skrbeh živimo popraševaje se: kaj bo z ljudmi — kaj bo z živino, ako kmali ne dobimo zdatnega dežja?
Prosek 5. avgusta. — Ker so „Novice^^ že marsikaj povedale od prejšnjega in tudi od sedanjega šolskega učitelja, naj še jez dodam par vrstic. Preteklo spomlad se je razpisala služba za učitelja v proseško kontovelsko učilnico. Po službinem razpisu se je zahtevalo, da, kdor hoče omenjeno službo dobiti, mora dobro znati slovenski in laški jezik, mora biti izveden v sadjoreji in v cerkvenem orglanji. Pravo tako, gospoda! da ste zahtevali res potrebne vednosti, in rekli, da mora službo le tak dobiti, kdor ima gori omenjene lastnosti. Vprašamo pa: ali se je v resnici tako zgodilo, kakor je razpis zahteval? Nam se zdi, da plača se dobiva, kakor je bila razpisana, druzega pa marsikaj pogrešamo. Al se vam, gospoda, ne zdi škoda za toliko tistih „avisov di concorso'', ki so se razpošiljali po vsej okolici in so se nabijali na vogle še celo v mestu. To, kar ste dosegli, bi bili pač tudi dosegli z dosti manjim pisanjem.                                                   J. Nabergoj*
Iz Lašč 2. avg. — Z veseljem bi človek prijel za pero in naznanjal domačim časnikom, ko bi videl prijetne prigodke in blagostanje svojega naroda; al žali-bog! da se večkrat čuje kaj nasprotnega, ki sicer gine srce domoljubno, a navda je tudi z nemirno tugo. Letošnje leto zbuduje zopet mnogo bridkih tožeb med našim narodom. Revež kmet, uboga dežela! Sosebno na Dolenskem nam žuga slaba letina, ki obeta in prerokuje stradanje. Sena se ni nakosilo še tretjina ne, kakor lansko leto; ozimina žita so bila pognjila, kakor se je že v „Novicah^^ bralo, morale so se tedaj večidel preorati; kdor pa jih ni preoral, ostala mu je njiva na pol prazna; — jarina se je blizo ravno tako slabo obnesla. Bog daj, da bi vsaj koruza obrodila! — Ognjeno je letošnje leto; od povsod se slišijo mili glasi pogo-relcev, ki prosijo milošnje. Bogatini slovenski! priložnosti se vam ne manjka skazovati dobrote. Usmilite se tudi revežev Dobrepoljcev! Pogorelo je namreč v Zdenski vasi 13 hiš 18. dan preteklega meseca. Kakor slišim, jih je bilo malo zavarovanih. Reveži prosijo sedaj po Dobrepoljah in pri Laščah lesa za pohištva, a malo dobijo; naši ljudje so sicer usmiljenega srca, in imajo radodarne roke, a kaj pomaga, ker nimajo svojih gozdov. Vsi gozdi so skoro grajščinski, iz kterih se daje kmetom les za domače potrebe, a še tem ne zadostuje; kaj podariti ali prodati komii, je prepovedano pod kaznijo. Gozdnar odkaže vsacemu del, iz kterega naj si za eno leto naseče drv za kurjavo; al ljudje posečejo mlade-tino in spridijo gozd sebi na škodo, izgovarjajo se: če jaz ne posekam, bo pa kdo drugi. Vsi zdihujejo po delitvi gozda, žalibog! da se to delo tako dolgo odlaša kmetijstvu na škodo. Možje, ki imate to reč v rokah, prosimo vas, pospešite delitev gozdov, hvaležni vam bomo! — Milodare za pogorelce v Dobrepoljah jaz rad sprejemam in jih bom dal po županu razdeliti, ker on potrebe raznih gospodarjev najbolje pozna.
Fr. Peterlin-Sreboški.
Iz Novoniesta. (Petstoletnica 19. 20. 21. avgusta.) V. O. — Prešli so ti lepi veseli dnevi, v kterih se je zibalo Novomesto v svoji petstoletnici. Dasi Novomesto ni. ravno eno izmed zadnjih mest lepe kranjske dežele, vendar nikdo ni niti zinil niti vedel, kakošna bode ta svečanost; -— sedaj pa sme reči vsak meščan, da Novomesto je te tri dni bilo v svoji zveličanosti; — tega se je lahko prepričal te dni ne samo domači meščan, marveč vse ljudstvo, ki je le-sem privrelo od vseh strani naše domovine; tu so se najdli zopet stari pri-jatli, stari znanci, ki so že obupali, da se še kdaj vidijo. — Al komaj smo ušli menj lepi slovesnosti, kajti
zemlji že prav potrebni dež je ravno 2 dni pred petstoletnico , najbolj 19. dan t. m. močil. Meščanje so pa neprenehoma s smrekami, smerečjem in zastavami razne velikosti kinčali mesto. Tako ni še bilo nikoli Novomesto; novomeški trg bil je ves v zelenji. Gosti dež odnehal je še le ob 3. popoldne prvega dne (19.) in to vsem na veselje. Hitro so še ostalo naredile ne-vtrujene roke, tako da je bilo mesto ob osmih zvečer vse pripravljeno, začeti častiti Rudolfa, ki je pred 500 letih ustanovil mesto. — Ob 8. zvečer se začne raz-svitljava, vse mesto se je bliščalo v tisoč in tisoč lu-čicah. Najbolj dopadala je mestna hiša ali „rotovž^%' — pred njo so stale 4 velike smereke s cesarskim, slovenskim krajnskim in meškim banderom; na deblu je bil grb loškega, kranjskega, idrijskega in kamniškega mesta. V sredi „rotovža'^ bil je transparent, ki je kazal Rudolfa IV., na njegovi desni bila je številka 1365, na levi 1865. — S stolpa je visela jako velika rumena-rdeča zastava, njej na straneh belo-modro-rdeča in modro-belo-rdeča (meŠka). Pred mestno hišo pa je stala meška straža. Odlikavala se je še marsiktera hiša po razsvitljavi, po vencih in zastavah, najbolj pa občudovali smo napravo dr. Ipavičevo. Ob 8. zvečer prišla je godba novomeških meščanov. Godli so ti res vrli godci pred županom, predstojnikom meške okrajne in pred „rotovžem.'' Potem pa so večkrat premerili mesto od konca do kraja. — Ljudstva je bilo nezmerno veliko, na vseh obrazih igrala je radost, igralo je veselje. — Več ko 2 uri trajala je godba, pozno, ko je 10. ura davnej že odbila, nehala je svečanost prvega dne. —-Lep in krasen je bil začetek, — lepše še pa daljno razvijanje petstoletnice; — al o tem drugo pot na dolgo in široko. — Vesel pa moram reči meščanom: Vrlo in hrabro ste začeli, — le napredujte na tej poti!
(Dal. prih.)
Iz Ljubljane. V petek se je po navadi slovesno obhajal rojstni dan (trideset in peti) Njih Veličanstva presvitlega cesarja našega Franc-Jožefa. Že rano zjutraj so topovi na gradu naznanjali svečani dan in vojaška godba je šla po mestu; ob 8. uri je bila pred kolodvorom slovesna sv. maša za tukajšnje c. kr. vojaštvo, ob 10. uri pa v stolni cerkvi za vse civilne ob-lastnije in mestjanstvo. Popoldne je bil veliki obed pri svetlem nadvojvodu Ernestu.
— Čeravno ni ne duha ne sluha še od kolere v soseščini naši (to, kar je v Zagorji poleg Save bilo, je navadna poletinska bolezen), pa vendar ni ne mogoče, da se iz daljitega Laškega pritepe tudi k nam. Za tak primerljej pa — kterega nam mili Bog odvrni! —• je vendar treba deželi pripravljeni biti, da se oskrbi, kar bi treba bilo. Ce ne bo treba, toliko bolje je. V ta namen je c. k. vlada po zaslišanji in nasvetu stanovitne c. k. zdravniške komisije sestavila odbor za Ljubljano in vso deželo, ki bi, ako bi kadaj treba bilo, oskrboval zdravstvene zadeve. — Pametno, to je, zmerno živeti v jedi in pijači, za čednost in čist zrak skrbeti v stanovanji inneseprehladiti, pa brez strahu biti: to so tri poglavne reči, da se odvrne vsaka bolezen. — V tem smislu je te dni tudi mestni naš magistrat pre-bivavcem ljubljanskim razposlal naslednji poziv: Skušnje kažejo, da je nesnaga in skupno spanje veliko o^seb v ozkih zaprtih prostorih koleri pravo gnjezdo. Ce se mora že sicer na največo snago gledati, je to zdaj pri tej vročini toliko bolj potrebno, ker v nekterih mestih na zgornjem Laškem razsaja kolera, ktera bi se lahko tudi v Ljubljano priklatila. Akoravno upajmo, da se to ne zgodi, vendar se vsi prebivavci ljubljanski opominjajo, da stanovanja in dvorišča po moči snažijo, gnoj-nišča čistijo in pokrivajo, kanale in stranišča v dobrem stanu drže ter pazijo,   da se  gnojnica  v hišno zidovja
276
ne vrine; dalje treba vse smrdljive reči, na pr. živinske kože, kremplje, rogove itd. iz his odpraviti, vživanja nezrelega sadja in spridenega mesa zdržati se in napako skupnega spanja, če ni drugače mogoče, saj s tem zmanjšati, da se nekteri pod streho preselijo.
—  Predsednik, podpredsednik in vsi odborniki či-tavničini so v toliki večini glasov, s kterimi so bili zopet voljeni, videli zaupnico in so zopet ostali, ker upajo, da se povrne večletna lepa edinost v družbo, ktera ni nikakorsen klub, ki bi drugim ukazoval, kaj naj delajo ali česa ne.
—   V nedeljo se je gosp. dr. Janez Bleiweis podal na Dunaj, kjer se je začel mednarodni veterinarski zbor, ki trpi ta teden. Jutri gre tudi mestni župan g. dr. Costa na Dunaj.
—  Kakor „Triglav" piše, so pravila otročje bolnišnice potrjena.
—  V saboto 26. t. m. je v Kranj i delitev cesarskih premij za dobre in lepe kobile, pri kteri se bo v vsem skupaj razdelilo 10 premij z 48 cekini in srebrnimi svetinjami. Premijo morejo dobiti triletne žebice (najlepša 8 cekinov, druga 4 cekine, tretja in četrta pa po 3 cekine), in pa žbetne kobile, to je, kobile z žebetom, 4 do 7 let stare (prva 10 cekinov, 5 pa po 4 cekine). Naj noben gospodar ne pozabi od svojega župana podpisanega pisma seboj prinesti, da je žbetna kobila že njegova bila^ še predno je zebe storila, ali pa, daje triletna že biča od take kobile, ktera je takrat, ko je žeb^ storila, njegova in pri njem izrejena bila. Kdor tega z županovim spri-čalom ne izkaže, ne dobi premije. To je pa vse eno, ali je žebica od cesarskega ali kakega druzega žebca; na to ne gleda komisija.
—  Kdor ima   še  kaj   kokonov prodati,   naj  jih
Erinese  kmetijski   družbi   brž;   konec tega meseca o poslala vse na Dunaj, in pozneje jih ne jemlje več.