liev. M ¥ Trstu« v H decembra 1914. Letnik I. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje In ponedeljka ob 5 popoldne. Uredrlitvo: Ulica Sv. FrantiSca AslSkega 8t. 20, L nadstr. — Vst dopisi naj se pošiljajo uredniitvu lista. Netrankirana pisma se tu sprejemajo in rokr-pisi sc ne vračajo. Izdajatelj (n odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik koosorctj lista .Edinosti*. — Tisk tiskarne .Edinosti*, vpisane zadruge s urejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranČiika Asttkegi £ 20L Telefon uredništva In uprave štev. 11-57. Naročnina znala: Za ceio leto.......K 24'— za pol leta.................12-— za tri mesece. ■*•••«.•••••«•• a 6"—~ Za nedeljsko Izdajo za edo leto........ 5-20 za pol leta . • . , ........... • M0 VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarele Številke po 10 vinarjev. Oglas! se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolono Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin Osmrtnice, zahvale^ poslanice, oglasi denarnih za* vodov...............mm po 20 vla Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5 — vsaka nadaljna vrsta.............2— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema Inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« In reklamacije se posijajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti'. — Plača In to« se v Trstu. Uprava In iaieratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška Asttkega H. 20l — PoltoohranUničol račun SL 841.652. TurtKo križnika JimW » H potopfln Uspešni m Torkov v Perziji. Vojni potožil m snem In im DUNAJ, 15. (Cenz.) Naše armadno vod-Stvo ie doseglo sijajen uspeh v zapadni Galiciji Svoječasno v ozemlje Krakov — prelaz DukJa v padli maki araadi, Id s« ju ceni na 300.000 mož, se umikate v severovzhodni in severni smeri. Naša ofenziva |e obstojala v napadu na dve fronti. Najprej je bila napadena proti zapadu namer jena ruska fronta med VVie-liczko in Dobcziczem in sicer z juga in zapada. Odločitev je padla v bitki pri Lima-novL Rusi so se umaknili tu na progo Nie-polomice—Rajbrot. Med tem je dospela armada generala BoroeviČa, ki je potisnila Ruse iz Karpatov v Galicijo in je dosegla linijo Rajbrot—Jaslo. Položaj ruske zapadne armade, ki se je nahajala med Nicpo-lomicami in Rajbrotom je postal vsled tega tako težaven, da se je morala umakniti. Težko, da se ji posreći priti preko Du-najca. Najbrže pojde čez Vislo in potezi na južno Poljsko. Sedaj je odvisno pač vse od tega, če so Rusi, ki stoje Boroeviču nasproti, dovolj močni, da bi se dalje časa vzdržali v prostoru južno od železnice Rzeszow—Tarnow. Će ne pride do kakih nepričakovanih dogodkov, ki bi zadrževali našo ofenzivo, potem se morate obe ruski armadi umakniti v severni smeri na južno Poljsko. Bogati plen zadnjih dni — 31.000 v jetnikov — dokazuje taktično sijajno izvedeno operacijo. Tudi na srednjem in južnem Poljskem, med Petrikovom in Wolbromom je konstatirati umikanje sovražnika. Iz ruskega umikanja je ^kfe»ati. da ima ruski gene-rani štab nove strategične načrte, katerih namen še ni jasea. Mogoče skušajo Rusi vsled velikih izgub zbrati svoje sile v u-godnejšem oddelku. Vsekakor so protipo-teze Rusov še vedno mogoče. Iz svetovne vojne se moramo učiti nekaj: Če gre dobro, je treba biti previden v presojanju In veselju, če pa nastopi nasprotno protludarec, moramo upati zopet na zboljšanje položaja. To moramo imeti pred očmi zlasti pri presojanj« položaja v Srbiji. Izpraznitev Belgrada je bila voja-ftka potreba. Zasedli smo mesto brez boja In brez boja zopet izpraznili. Kake vojaške vrednosti Betcradn dosedaj nismo pripisovali Branltev Belgrada W zahtevala znatnih sil, ki M na« manjkale potem tam-kaft, kjer bi padla morda odločitev. Trenot-m srbski uspehi nas ne smejo omajati v trdnem zaupanju, da so sedaj v polnem teku priprave, da te prizadene Srbom velik udarec. (Iz »Tagesposte«). Z nemiko-froncoskeio NlttL ROTTERDAM. 15. (K.) Po nekem poro-Čilu v »Ncuue Rotterdamsche Courant« iz Ostburga se zdi. da ste obe armadi zopet začeli z moćno akcijo. Od zjutraj ie čuti zopet močno grmenje topov v jugozapadni smeri. ______ RusKo-turika vojno. Turško uradno poročilo. CARIGRAD. 1*. (KorJ Komunike gtav-aega stana z dne 15. t m. pravi: Na kavkaški fronti ie neka z infanterij-skhn bataljonom ofačena ruska kavalerij-ska brigada napadla dne 13. t m. neki detaširani oddelek desnega krHa naše glavne pozicije. Napade smo odbili. Stara križarka »Mesudie« se je pri zasidran ju vsled neke razpoke potopila. Moštvo je zamoglo vse pravočasno zapustiti ladjo. Na meji Vanskega vilajeta so prešle naše čete pri Šaraju v ofenzivo in so zavzele v naskoku več sovražnih oporišč. Eden naših oddelkov, ki operirajo v A-serbejdžanu, prodira v smeri proti Sela-masu v Perzijo. Pri Seldosu, na južnem bregu Urmijskc-ga jezera, so turški in perzijski konjeniki napadli en kozaški polk in ga popolnoma potolkli, pri čemer so imeli Rusi 40 mrtvih ia veliko število ranjenih. Napadalec zasleduje sovražnika v smeri proti L rini ji in se je polastH neke pred mestom se nahajajoče ruske rountcijske ladje. Posame/i^ii slede. Perzijski rodo\ i se bojujejo ramo ob rami z nami z velikim navdušenjem proti večstoletneuu sovražniku in so se že ponovno izkazali kot jako hrabri. CARIGRAD, 15. (Kur.) Kakor poročajo večerni listi, je perzijski kurdski voditelj. Uhani, ki so fcu Rusi 2e dolgo skušali pridobiti, po prihodu Turkov v Saodžbulak takoj prestopil z vsem rodom, okoli 10.(100 mož. k turš!^ i armadi, da se bojuje proti Ru som. Turška čestitka k našim zmagam. CARIGRAD. 15. (Kot.) Na današnji seji senata je bilo sklenjeno, da se čestita armadam Avstrije in Nemčije k njihovim zmagam. K potopitvi nemškega brodovja pri Fal-klandsklh otokih. BERLIN, 15. (Kor.) Povodom potopitve nemškega brodovja v bitki pri Falkland-skih otokih. Je poslal predsednik državnega zbora. dr. Kaempf, cesarju Viljemu sledečo brzojavko: Z Vašim cesarskim Veličanstvom je nemški narod soglasen v bolesti in žalosti radi izs?ube toliko ljudi, toda tudi v občudovanju in ponosu na zmagoslavna junaška dejanja. Nemški narod, ki je rodil take junake, zamore gledati mirno v oči in z neupogljivim pogumom tudi največjim žrtvam in si zamore biti svest gotove zrnate. Nato je dospel sledeči odgovor cesarja Viljema: Bridka usoda, ki je zadela naše vzhod-no-azijsko brodovje vas je napotila, da ste v imenu državnega zbora izrazili globoko žalost nemškega naroda nad težko izgubo tolikih hrabrih junakov, obenem pa tudi čustva ponosa radi njihovih dejanj in čustva neomajnega zaupanja v bodočnost. Zahvaljujem se vam najiskreneje za to manifestacijo. Naj bi naše težke žrtve, ki jih nalaga vsiljena nam vojna skupnosti, kakor tudi vsakemu posamezniku, spremljal up. da bo ljubi bog, iz čegar milostljive roke smo ponižno sprejemali srečo in nesrečo. veselje in žalost, izpremenil tudi najtežje rane v zmage za narod in domovino. Viljem I. R. j__ Podvodni čolni in zraCai fMi v 2 etf njenih držovih. WASHINGTON, 15. (K.) V poročilu tajnika mornarice je rečeno: Najnoveji dogodki v pomorski vojni so utrdili zaupanje v podvodne čolne. Mornariški- 4NMB*vetuje torej povišanje Števila podvodnih čolnov in izdatnejo uporabo tega orožja. Amerikanski mornariški strokovnjaki menijo pa, da mora dreadnought slej ko prej tvoriti glavni sestav en del dobre mornarice. Zjedinjene države postavljajo, kakor v juliju 1914» podvodne čolne na tretje mesto. Nemčija, ki ima večjo mornarico, nego pa Zjedinjene države, ima manje podvodnih čolnov, japonska le polovico. Kar so Zjedinjene države storile na polju gradnje podvodnih čolnov, pa ne zadošča. Ko bodo imele Zjedinjene države eno divizijo podvodnih čolnov dogotovljeno, pridobi flota bojnih ladij močno orožje, ki bo v bodočih prekomorskih operacijah igralo veliko vlogo. Tajnik mornarice naglaša izrecno potieb* i popoln tve zračne flote, ki se je doslej zanemarjala, ter zahteva na to najmanje 5 milijonov dolarjev. ^ Kršenje nevtralnosti Švice od strani Anglije " FRANKOBROD ob Meni, 15. (Kor.) — ^Frankfurter Zeitung« poroča k dementi- ju švicarskega političnega departmaja z ozirom na članek, ki ga je prinesla dne 10. t. m. in ki je trdil, da je angleški poslanik v Švici, Grant Dnft prosil, da bi smel za dobo vojne Anglije postaviti na St.Gott-hard brezžične brzojavne naprave, sledeče: " ' Naš zaupnik je Edvm Emerson, podpolkovnik v prvem newyorškem artilerijskem polku in namestnik generalnega ad-jutanta. Pripominjamo, da sc mudi sedaj Emerson kot vojni korespondent lista »Nevv>ork VVorld« v Nemčiji. Euiersor; piše k zadevi: »Moje pismo ni bilo pismo za list. Toda ker je s posredovanjem nekega skupnega prijatelja že prišlo v javnost, sem vedno pripravljen, da branim njegovo vsebino. Oiicijalui deinenti naglasa, da ni prišlo do nobenih ncsporazumljenj ali frikcij med švicarskim zveznim svetom in angleškim poslanikom v Švici, in moje pismo, ki go-v ori o nesrečnem sporu, da je popolnoma izmišljeno. V kolikor pride tu v poštev moja resni-coijubnost, vas zagotavljam kot oficir in gentleinaii. da odgovarjajo vse moje trditve v dotičuem pismu, v kolikor so prišle v javnost, goli resnici in da sem pripravljen, če bi bilo potrebno, te trditve tudi dokazati, priseči nanje. Gospodarski položaj Švice. BAZEL, 15. (Kor.) Švicarski trgovinski oddelek objavlja tabelo, ki dokazuje, kako močno se je v prvih treh vojnih mesecih zmanjšal uvoz. Številke natančno dokazujejo, da Švica svojih potrebščin ne more kriti in da je radi tega trditev, da naroča blago za druge države, nevzdržljiva. Tabela dokazuje tudi kako močno trpi narodno gospodarstvo v Švici vsled uvoznih zaprek, ki dovedejo lahko do tega, da se preneha z delom celo v najbolj industrijskih krajih. Naturallzalčnl zakon v Angliji. LONDON. 15. (Kor.) Naturalizačni zakon, ki stopi v veljavo dne 1. januarja 1915 za Anglijo, pooblašča notranjega ministra. da naturalizačne izvidnice, pri katerih se sumi, da se bile zahtevane.z napačnimi podatki, takoj anulira. Novi zakon priznava kot angleške podanike osebe, ki so rojene v angleški svetovni državi, kakor tudi osebe, ki so rojene v tujini, ki pa so njih očetje angleški podaniki, dalje tudi na angleških ladjah rojene osebe. Za naturalizacijo primerne je smatrati one osebe,ki so živele nič manj nego pet let na angleškem ozemlju, ali pa biie v službi angleške krone in imajo namen. da se za slučaj, če se dovoli naturalizacija, nastanijo na angleškem ozemlju ali pa stopijo v službo krone oziroma nadaljujejo isto službo. Angleški artiljerijski častnik o nemožnosti pri zanašanja cerkvenim zvonikom in visokim stavbam sploh. LONDON, 15. (Kor.) V listu »Times« piše neki artiljerijski častnik: Ni mogoče, da bi se ne obstreljevali cerkveni zvoniki ali sploh visoke stavbe. Nespametno je, pritoževati se radi porušenja visokih stavb. Vseeno je, ako gre za rotovže, cerkve ali tovarne. Obstreljujemo jih ravno-tako, kakor Nemci. Častniki obeh strank porabljajo take stavbe za opazovališča. Sedaj se to dogaja na Francoskem, pozneje ista usoda lahko zadene katedralo v Kolnu. Rajše naj se vzdržimo takih glasnih tožb, da se ne bo pozneje mislilo o nas, da smo hinavci. Ponesrečeni hidroplan. AMSTERDAM, 15. (Kor.) Kakor por^ ča »Allgemeen Handelsblad«, je parnik »Oranie-Nassauc rešil dve osebi, ki ju je dobil v nekem hidroplanu na Severnem morju. Od poštnega parnika »Oranje-Nassan« v Severnem morju iz nekega hidroplana re-šenn angleška letalca. AMSTERDAM, 15. (Kor.) Kakor poročajo listi, sta bila včeraj od poštnega parnika Oranje-Nassau v severnem morju iz nekega hidroplana rešeni dve osebi — angleška letalca. Najdena sta bila v bližini angleške ladje »Galoppe« in Jter je bil njun motor pokvarjen, vzeta na krov. Letala ni bilo mogoče vzeti na krov, ravno tako tudi bombe ne, ki je bila na letalu. Izkrcali so ju v Vlissingenti. Trgovinsko-politlčna vprašanja vojne in Italija, MILAN, 14. (Kor.) »II Sole«, najodlič-nejši dnevno izhajajoči finančni in trgovinski list, razpravlja o trgovinsko-poHtičnih vprašanjih vojne za Italijo iu prihaja do zaključka, da eventualne zmage Anglije in Francije nikakor ne bi povspeševale italijanskih interesov. Ojačenje nemškega brodovja v Sredozemskem morju bi bilo v vzpostavljenje ravnotežja med velesilami in na korist Italije. Mogoče bi se potem, ker se ne bi bilo bati poslabšanja pozicije ob Adriji, z mirnimi diplomatičnimi pogajanji zamogle uresničiti tudi te zelje Italije. Dogovor med ravnateljem ogrskih državnih železnic in generalnim ravnateljem romunskih železnic glede prevažanja gotovega blaga. BUKAREST, 14. (Kor.) List »Indipen-dence Roumaine- poroča: Pogajanja med ravnateljem ogrskih državnih železnic Darvajrjem in generalnim ravnateljem romunskih železnic Cotescu so dovedla do naslednjega sporazuma: Od onih vlakov, ki naj se z Ogrske pošljejo v Romunsko v svrho«, da odpeljejo na Romunskem ležeče, za monarhijo namenjeno blago, se bodeti porabili dve petini za prevoz petrolejskih produktov. Ostali se povrnejo ali prazni, ali so obloženi z blagom, ki leži v monarhiji in je pripravljeno za Romunijo. Iz Gradca je odšel prvi vlak z božičnimi darovi na vojno črto. GRADEC. 15. (Kor.) Danes se je odpeljal iz petdesetih vozov sestoječ vlak pod vojaškim vodstvom, napolnjen z božični-darili štajerskega prebivalstva iz meda popelje te darove na bojno črto. K odhodu so prišli na kolodvor predstojniki uradov vojnega preskrbljevanja, člani društva »Herbstmesse« in deželne zveze za tujski promet, ki so se neumorno udeleževali nabiranja in skladanja darov. Tudi mestni poveljnik FML pl. Matano-vich je priiel na kolodvor. mi sta. Častnik e trgovinske Iz Angleško v LONDON, 15. (Kor.) Neld Nemec, z imenom Oton Koehn, ki je poskušal zbe- žati iz Angleške, je bil, ko so ga ukrcali v Tilburyju na neki parnik črte »Batoria«, zasačen in pripeljan v ujetniški tabor v Dorchester. Baje je Koehn častnik nemške trgovske mornarice. Naredba ogrskega mnistrstva za zunanje zadeve glede prepovedi plačevanja na Rusko. BUDIMPEŠTA, 15. (Kor.) Uradni list priobčuje naredbo ministrstva za zunanje zadeve glede odredbe prepovedi plačevanja na Rusko. Francoski ministrski predsednik Viviani In minister Bourgeois na potovanju v svrho aprovizacije. PARIZ, 15. (Kor.) Ministrski predsednik Viviani in minister Bourgeois sta se mudila včeraj v Compiegne, Amiensu in Saint Paulu. Ogledala sta si rudokop Bre-naya. Njuno potovanju je v zvezi z vprašanjem aprovizacije. itolUonski senat RIM, 15. (K.) Na nadaljevanju razprave je izvajal profesor Barzelotti nadalje: V označenje nevarnosti izstopa iz nevtralite-te zadošča, ako označimo pristaše intervencije. Izvzemši en del liberalne stranke, ki se daje voditi od krivih predpostav, so vsi pristaši vojne le protikonstitucijo-nelni ljudje. To so včerajšnji antiinilitari-sti, ki iščejo v vojni prilike za izpremem-bo našega notranjega položaja (Živahna pohvala) in ki hočejo dati duška svojemu anarhističnemu in revolucijonarnemu ki-penju. Govornik je opozarjal na veliko nevarnost, ki grozi posebno kolonijam Italije od strani Turčije, ako bi se Italija na strani trospflVHB^iilgtežila vojne, ter je nadaljeval, oJnfflcun. ki ga delajo mnogi o izidu boja ter stavJjajo pogoje, češ, da bi bil oni, ki se ne udeležuje vojne, brez kompenzacij prepuščen sodbi zmagovalcev — naiven. Kajti ta račun predpostavlja po-polen poraz ene ali druge stranke. Da ta poraz ni verjeten pri tisti stranki, glede katere se nekateri nadejajo to, to se more sklepati po junaštvu, s katerim vodi Nemčija vojno. Temeljna uvaževanja govore proti intervenciji, ki bi tnogla pomnožiti države, tekmujoče na morju. Razlogi morale in politične in mednarodne dostojnosti odsvetujejo dati zaveznikom smrten udarec. Senator Garofalo odobruje proglašenje nevtralnosti ter meni, da jo treba lojalno držati, kakor je bila lojalno proglašena, dokler niso zadete pravice Italije in niso kršeni dostojanstvo in najvišji interesi naroda. Senator Chimiri je izrazil svoje zaupanje do vlade ter odobraval proglašenje nevtralnosti. Zaključil je z besedami, da na novo vstala Italija bo hotela prelivati svojo kri le v obrambo integritete, neodvisnosti in časti naroda. Senator Morandi je utemeljil dnevni red v katerem se izraža želja, naj bi Italija pri reševanju sedanje krize pripomogla načelu skrčenja oboroževanj do veljave. Senator Molmenti je naglašal, da treba biti budni in močni in. ako bi pogajanja ne zadoščala, poseči po orožju. Čim močneji se je, tem večja je verjetnost vspeha pogajanj. Senator Pfcdotti je utemeljeval nastopni dnevni red: »Doznavši izjave vlade, jih senat odobruje in izjavlja, da smatra proglašenje nevtralnosti za dobro«. Če pa nevtralnost ne bi zadoščala, bo naloga vlade, da poskrbi za popolno pripravljenost vojske in mornarice. Danes se more trditi, da sta vojska in mornarica trdnega srca in močne vere pripravljeni za vse žrtve. (Polivala). Če potrebno, bo žrtvovala domovina vse, do zadnjega vinarja in do zadnjega moža. Ministrski predsednik Salandra je ob živahni pozornosti zbornice izjavil, da je soglasno, ali skoro soglasno odobravanje govornikov, ki so s tako tehtnostjo posegli v debato ter odobrili smeri politike, ki naj jej sledi vlada, kakor tudi način, -po katerem jo je uresničevala doslej — zanj v veliko vspodbudo, ker bodo nasveti senata odločilni zanj. Vzlic različni razlagi sporočil vlade, so iste vendar zelo jasne, kar je pripoznalo več govornikov, med temi Chimiri z mogočno zgovornostjo. Pravi s starim pesnikom: Tam, kjer je črka jasna, nima temen komentar nikake vrednosti. _ ^ . . ... Vemo dobro, da so v m izven Italije pričakovali besedo vlade s patrljotično skrbjo in bojaznimi različnih vrst NI nastopil noben dogodek, ki bi mogel izpremeniti črto naSega vedenja. Vemo, da so naie odgovornosti zelo velike, ker se nam pušča popolna svoboda v postopanju. NJkdo ne more reči, kar ie rekel Valli, ali je bila sreča, da se ob sedanjih okolnostih mi nahajamo na vladi. Upajmo, ne zase, ki nismo nič, ampak za domovino, ki je vse. (Izredno živahno odobravanje). Stojimo na svojem mestu z globoko zavestjo o svojih dolžnestih, ker nam je dana popolna svoboda akcije. Zaupanje pomenja v resnici svobodo akcije. Kaj storimo? Senator San Martino nam je dal v svojem govoru formo: tirali bomo čisto italijansko politiko, ne da bi zmanjševali vrednost narodov, ali narodnih skupin, ki se danes bore. Italija zre na toliko slavo v svoji minolosti, je toliko storila za civilizacijo sveta, ima toliko interesov in stremljenj sama zase, da naloga vlade popolnoma in vsa obstoji v varovanju imena in bodočnosti naše domo vine. (Pohvala). Senator Bazzelotti je v svojem govoru napravil nekoliko pripomb o verjetnem poteku vojne. Nam ni dovoljeno, da bi delovalo z filozofskimi, geografičnimi in historičnimi fantazijami, ker bi morebitne zmote z naše strani ne plačali mi, ampak dežela. Mi moramo slediti dogodkom z italijanskega vidika in po njih moramo določati svoje akcije. Senatorji — in mej temi tudi bivši minister za vnanje stvari, ki je po svoji tedanji službi pač v poiožaju, da more soditi o tem — so soglasno priznali, da smo prav postopali. Le senator Melmenti je zastopal nazor, naj bi bili po primernih pogajanjih proglasili nevtralnost. Če bi šele kramarili za svojo nevtralnost, bi jo bili tudi oneča-stili. (Živahna pohvala.) Senat ni zahteval od vlade nikakih nadaljnjih pojasnil in senator Maragliano je izjavil, da ne zahtevamo nobene besede več. Program je: Molčati in delati. Ministrski predsednik se zahvaljuje odličnemu kliniku za njegov recept, ki se hoče ravnati po njem. (Veselost) Vlada bo postopala po svoji vesti v trenotku,- ko jej je poveijena Ur soda dežele in ko potrebuje popoln* ga brezpogojnega zaupanja dežele po posredovanju zastopstva. Kakor je zahtevala zaupanja od poslanske zbornice tako zahteva danes od senata, (odobravanje) ter prosi senatorje, ki so predlagali dnevne rede, naj se zjedinijo za dnevni red Pedottijev, ki v jasni in enostavni formi brezpogojno odobruje izjave. Končno se je ministrski predsednik zahvalil senatorju Pedottiju na merodajnem govoru in na njega po patrijotičnem duhu prežetih besedah, s katerimi se je spominjal faktorjev narodnega preporoda, besedah, ki so globoko ganile vse. (Dolgotrajna pohvala). Ministrskemu predsedniku Salandri so mnogi senatorji čestitali. Dnevni red Pedottijev je bil na glasovanju po imenih sprejet soglasno s 164 gtasovi. Razglašene uspeha glasovanja ie bilo pozdravljeno z živahno trajno, pohvalo in je bila na to seja zaključena. K otvoritvi turškega parlamenta. Nagovor predsednika Halil beja se je glasil: :. Uvodoma je naglašal, da Turčija le prisiljena v to,da vodi vojno. Razlika nasproti zadnji vojni je v tem, da je sedaj jako mogočnih iaktorjev, ki podkrepljajo Otomane v njihovi zmagosvesti. Kajti balkanske države so našle Turčijo notri sredi revolucije in v političnem razvoju in so mogle zato slaviti zmage, o kakršnjih se jim še sanjalo ni. To pot pa je bila v pravem trenotku uvedena mobilizacija do kraja v redu izvedena. Bogati in siromaki so prijeli za orožje. Naše današnje armade, ki s svojimi bajoneti izganjajo sovražnika iz njegovih strašno močnih pozicij, vidijo, kako se zopet oživljajo slavna sporočila njihove zgodovine. Celo naši sovražniki so prisiljeni pripoznavati to. Današnja vojna ne pomenja rešitev enega vprašanja, niti ne izjw>stavljenja napadene narodne časti, niti ne prehodne vojne v obrambo kake provincije: to je boj za našo ekzistenco. Zato tudi se moramo z zvestobo in domovinsko ljubeznijo zbrati okolo našega vladarja in z vsem svojim bitstvom vztrajati v vojni, dokler ne bo zagotovljen trajen mir, ki bo mogel dovoljevati našim vnukom v miru izpolnjevati svoje kulturne naloge. Doslej smo nastavljali samo svoja prsa s svojim orožjem proti moskovitoin, ki so nas dve in pol stoletji, z eno nogo na morskih ožinah in Carigradu, z drugo pa na Baltiškem morju, napadali v svoji tiranski pohlepnosti, da bi gospodovali nad zapadom. V bodoče bomo civilizacijo in svobodo na Zapadu in Vzhodu branili skupno z Nemci, ki pretežja svojega duha niso dokazali samo na bojiščih, ampak tudi na polju narodnega gospodarstva, uprave in organizacije, kakor tudi skupno z njihor Stran IL »VEČERNA EDINOST4 Št 63, V Trstu, dne 16. decembra ldl4. kinu* in zmagovitimi avstrijskimi jn našimi mndjarskimf brati, -ni, da se Francozi in Angleži, kil itko izkušnjo, da se vzlet Neti biti s si!o. po vojni zvežefo Sličice IZ vojn?. c JOtOV dozive bri cev ne da n^ni. Predsednik se ie spominjal kontno v ganljivili besedah vojske in mornarice, kakor tudi hrabril: armad zaveznikov Tur-{ije ter je sporočal zmagovalcem svoj pozdrav, a v svoji vojni padlim boriteljem svoi blagoslov. Land und Meer«, v najnovejši številki. Dva vojaka kolesarja sta bila odposlana i kot patrulja, da poizvesta o pozicijah sovražnika. Naenkrat sta opazila, da sta kroginkrog obkoljena od Francozov. Povsod so se pojavljale rdeče hlače in okrog ušes so jima žvižgale granate. Sovražnik Med zakonskimi načrti predloženim! po obeh koIesariev še ni opazi!. Šla sta torej vlad) je pomemben oni ki predlaga izpre-L. neko žitno poIje in na§Ia tailikaj streIni meiiho členov L m 43. ustave Prviiseljarck> katerega robovi so bili vsled me-tiče sedanje sestave države. Po vsebini; niaioče se vročine in mraza tako razjede-tega člena se ne more odtrgati noben se- n] da se je zamogio z lahkoto premakniti staven def. Drugi člen se tiče pada ne- cele inase zemlje. Za njima in na obeli kega ministra, katerega oagovor na neko straildl se je pojavljal sovražnik in pri- 1 čelo se je silno streljanje s puškami. Oba vojaka sta smatrala, da sta na vsak način ! izgubljena. Tu iima je nenadoma šinilo v glavo: >Kaj pa, če se posujeva z rahlo zemljo strelnega jarka, to bi bila še edina možnost, da se rešiva in ubeživa pred sovražnikom. Kakor je misel prišla hitro, Po načrtu generala Ameglia bi se morale vporabljati za akcijo v Cirenajki v prvi vrsti domače čete iz italijanskih kolonij v Eritreji, t z v. askari. izkušnja je namreč pokazal a, da so te čete z ozirom na libijsko podnebje in življenske navade in običaje v puščavah mnogo boljše in vztrajnejše, kakor pa italijanske bele čete. Predvsem pa obstoje težkoče v tem, ker so te čete potrebne tudi v Etijopiji, kjer se opaža med abesinskimi plemeni neko Italiji vse prej kakor pa prijazno gibanje ; mimogrede omenimo, da se to gibanje v Italiji splošno pripisuje tajni akciji avstrijskih konzulov v Abe-siniji in Etijopiji. Italija bi zašla v velike zadrege, ako bi prišlo do kakih večjih nemirov v Etijopiji. Če bi Italija po predlogu generala Ameglia od-poklicala znatnejše askarske čete iz kolonije Eritreje ali Etijopije, da jih vporabi v Cire-naiki, bi se lahko zgodilo, da bi v slučaju kakega uporniškega gibanja v Etijopiji, ne mogla poslati tjakaj nobenih čet, ker je namreč sedaj Sueško vprašanje jako aktualno, In bi bila torej njihova etijopska kolonija v veliki nevarnosti. Ker so v Italiji narodu njegove kolonije že uprav prirastle k srcu, je popolnoma ra- interpelaciio ni zadovoljil zbornice. Italija v CIrenaJkL General Ameglio, italiianski guverner v Cirenajki. ki se je preteklega meseca mudil v Rimu, je predložil kralju in vladi obsežen B3Črt za akcijo, ki naj bi dovedla ne samo .v . . .. _ __v do definiiivr.ega uduše'nja .pora ie neukro- » . «™ ćenih pustinjskih plemen, ampak naj bi tudi ^'^'l'V^rkuv ek.^zkorazD^ osigurala italijansko posest v severni Italiji ®Y.a vlegla v J_arKu ' , ,"1.:" v.' " od vsakih nep ijetnosti, ki bi zamogle even- '»" Poy*u j*>sula z zemlw Kma- tualno nastati iz t. zv.svete vojni-. Iu s.e f1®?J°h.li0s „ - zemljo, da sva imela proste le se roke, rame in obraz. Tudi to je bilo treba pokriti. Blazna je bila ta misel, ki nama je Šinila v glavo in grozila nama je smrt z zadušitvijo, Če ne gre vse po sreči. Vtaknila sva glavi skupaj in nato porušila velik kos pr-hle zemlje, da nama zakrije še nepokrite ude. Če se nama to ne bi posrečilo, bi ne mogla gibati z rokami in bi se sigurno zadušila. Nisva imela dolgo časa in naredila sva vse v največji naglici. Aut — aut! Šlo je vse po sreči, a bil je tudi že skrajni čas. Pokanje pušk. je prihajalo vedno bližje. Sovražni vojaki so iskali Čisto v bližini njihovega skrivališča kako kritje in so pričeli zato strahovito streljati. Natančno sva slišala vsa povelja stotnika, ki se jc n ali a jal neposredno v najini bližini. Prazni patronski stroki so padali v jarek, več vojakov je šlo preko naju, tako da sva ponovno močno zastokala in škripala z zobmi. Misli, ki so nama hodile takrat po glavi, so bile strašne. Koncem vseh koncev pa si sploh nisva mogla misliti drugega kakor: Če ne pridejo kmalu naši vojaki, potem sva izgubljena. Ce ne bi bilo ponoči, potem bi nama prišli sovražni vojaki gotovo na sled. Najine noge so bile na- tako da sva zu ml j iva ona nervoznost,' ki se je polastila mre,č že Precel razgaljene, ts vsega italijanskega javnega mnenja povodom vsak sunek močno občutila. I oda to se ni nastopa Turčije v sedanji svetovni vojni. Japonski načrt za bodočnost i Obzor« prinaša sledeči dopis iz Berlina: Ko je nemški cesar prvikrat — od tedaj je ininola cela vrsta let — opozori! na »pneno nevarnost«, tedaj niti intelektualci pri nas v Evropi niso bili še tako daleč, da bi si mogli jasno predočiti odno-šaje na daljnem Vztoku ter izpoznati, da je cesar Viljem dobro predvidjal, kar vse Idi in dremlje v ozadju časov. V Ameriki, posebno na ameriškem zapadu so sicer dobro vedeli, kako opravičeno je to opozorjen je na i-rmeno nevarnost«, a z istim dolžnim spoštovanjem so sprejeli ta opomin tudi oni, ki so imeli svojih interesov tam doli v Avstraliji in še dalje, ker so uvideli, da tam vpliv belcev izginja pred vplivom rmćnih* kot pomladni sneg na soJnca. AJi šele sedanja vojna kaže jasno, da daijni Vzhod, izšolan v Evropi, sprejemi! vse tehnične pridobitve evropske kulture, njeno industrijalno in komerciiel-no znanje, postopa po stalnem načrtu, da bi si zagotovil važno in odločilno besedo v svetovalstvu belih narodov. Ko bo to doseženo, ko bo tudi ogromni Kitaj s svojimi 450 milijoni prebivalcev popolnoma pod okriljem Japonske, da jej bo nudil tudi potrebno moč ljudi, da bo mogel iti dalje v svojih načrtih: tedaj izzove Japonska brez dvoma boj med belo in rmeno raso in to bo potem tista *rmena nevarnost«, na katero je nemški cesar tako zgodaj opozoril Evropo. Kdor bi morda meniL, da so to samo utopije, naj se malo poglobi v izvadke iz člankov japonskega časopisja, iz katerih se t japonskega stališča razpravljajo vprašanja evropske politike in sedanje vojne. Med rednimi predmeti v teh člankih je vprašan)«, zakaj Angleži in Francozi niso še potisnili Nemcev iz Antwer-pena. Japonsko časopisje poživlja Anglijo, naj ne dovoli Nemčiji pod nobenim pogojem. da bi ostala v posesti tega pristaniškega mesta, ker bi bik> to največja nevarnost za britske življenske interese. Treba samo pomisliti: Posest Antwerpena kot tema uvodnika japonskega dnevnika »Ni-shJ-Nishi«! Ali treba res jasneje ilustracije za obstanek »rmene nevarnosti«? V današnjih dneh čujemo, kako Japonska povsem odkrito zahteva Indo-Kitajsko sa nagrado, ako Francoska hoče, da jej priskoči na pomoč z vsaj par armadnimi zbori; in ta zahteva je podkrepljena z argumentom. da Francija po vojni itak ne bo v stanu, vzdržati posest Indo-Kitaja. Sedai bodo vsaj vedeli v Parizu, kakega prijatelja so si pridobili z Japonsko. Angleži menda ne bodo tako kratkovidni, da ne bi uvideli, da Japonska ne zaustavi pri Indo-Kitaju, ko se enkrat poda na prisvajanje vztočno-azijskih posesti evropskih vlasti. Saj so tudi otoške posesti Holandije že davno ogrožene po »rmeni nevarnosti«. Ce bi se kedaj boj med belimi in rmenimi končal s porazom prvih, tedaj pride kav-kaška rasa do strašnega izpoznanja, da so pokvarjeni pripadniki lastnega plemena. Francozi in Angleži, bili oni, ki so izkopali grob evropski moči v vztočni Aziji. bilo dovolj. Naenkrat se ilovnata masa, ki je pokrivala najini telesi, razpršila na dva kosa. Seveda sva imela pri tem vsak svoje občutke, a niti eden naju ni zakričal. Zgubljena! Najbrže naju sovražnik sedaj najde. Ko sem to premišljeva^tapaslišim v istem trenotku silne MflK. Prihajali so namreč naši Črnovojniki. Sovražnik se je kmalu umaknil in počasi sva se priplazila tudi midva iz najinega neprijetnega skrivališča. »Tovariši, pozor!« sva kričala. Bili so faktično naši, ki so poska-kali v napol razpadli jarek in pričeli od tamkaj naravnost peklensko streljati na 11-mikajočega se sovražnika. Na&i vojni psi na delu. Nekdo, ki se je udeležil bojev na ruskem bojišču, pripoveduje: Našemu polku se je ponovno zgodilo, da je bU v ruskih vaseh, skozi katere je korakal, obstreljevan, ne da bi se bilo posrečilo najti storilce. To zagonetko smo končno rešili s pomočjo našega vojnega psa. Šli smo skozi neko vas, ne da bi nas bil kdo napadel. Komaj smo pa bili zunaj vasi, so že začele padati krogle v naš hrbet. Takoj smo se vrnili v vas in natančno pretaknili vsa poslopja, a našli nismo ne vojakov, ne orožja, ne municije. Že smo hoteli kreniti dalje, ko jo naš pes nemudoma ubere za neko kokošjo. Splošno smo mislili, da si hoče preskrbeti dobro pečenko, in vojak, ki je vodil psa, mu je začel žvižgati in ga klicati. Toda drugače tako poslušna žival se sedaj niti zmenila ni in drvela naprej — in sicer na splošno začudenje tudi še potem, ko je kokoš krenila v drugo smer. Nenadoma je pes izginil — kakor bi ga bila požrla zemlja. Njegov voditelj le s samokresom v roki hitel na dotično mesto. Psa ni bilo videti nikjer, toda izpod zemlje so prodirali bolestni kriki. Prihiteli vojaki so našli naslednji prizor : V zakriti jami sredi polja je bilo osem ruskih vojakov. Enemu izmed njih je bil naš pes tako zagrizel v trebuh, da mu je iztrgal drob. Ruse smo odvedli sabo, nato pa s psom preiskali celo polje in našli vsega vkup še 150 ruskih vojakov, ki so bili skriti v jamah iz zasede na nas streljali. Odslej smo skrite strelce po vaseh hitro našli. Večkrat so bile med njimi tudi ženske in civilisti. V srbskem afetaiitv«. Neki zagrebški poročnik, ki je bil že naznanjen kot mrtev in se je pozneje oglasil iz srbskega ujetništva, ie pisal svoji rodbini pismo o svojih doživljajih, iz katerega posnemamo sledeče: Sele danes sem izvedel, da smemo v vojnem ujetništvu se nahajajoči oficirji i jal sovražnik od spredaj in zadaj. Zadel me je šrapnelski drobec v bok in obtičal v mesu. Obležal sem v nekem jarku in sicer z nekim Četovodjo, nekim korporalom in nekim ranjenim srbskim vojakom. Najtežje je bil ranjen četovodja, ki fe že tekom ene ure izdihnil svojo blago dušo. Pred smrtjo je neprestano mrmra! r »Gospod poročnik, javljam pokorno, da bom umrl.« Kako rad bi pomagal revežu, a nisem se niti sam mogel ganiti. Srbski vojak, ki je ležal poleg mene, je imel strašno rano na glavi in je izdihnil še isto noč. Tudi jaz sem sigurno računal s smrtjo in prosil kadeta moje stotnije, ki je prišel pozneje, da me obveže, naj vam poroča o moji eventuelni smrti. Dva dni in dve noči sem ležal v tem jarku, brez pomoči, ne da bi se mogel premakniti s prostora. Nikdar nc pozabim, kako strašna je bila noč, ki sem io prebi! po ranitvi. Srbski vojak poleg mene je ležal več ur v agoniji in je bila njegova smrt silno težka. Pri tem je vedno zadeval v mojo glavo in jaz nisem imel niti toliko moči, da bi se pomaknil malo naprej, da bi mi ne bilo treba gledati vse strašne njegove muke. Jaz, ki poprej mrtvega človeka niti videti nisem mogel, sem moral ležati poleg njega. Naslednjega dne se je z jutranjo zarjo zopet pričel boj; nad menoj so se razstrelje-vale Šrapnelske kroglje. Pravi čudež je bil, da nisem bil še v drugič zadet. V drugi noči me je zgrabila močna mrzlica in imel sem grozno žejo. Sklenil sem zato, da za vsako ceno poiščem bližnji potok. Med silnimi bolečinami in v vedni nevarnosti, da bom ujet, sem se plazil po bojišču in prispel do male hiše. Kljub hudim bolečinam, lakoti in žeji sem tamkaj trdno zaspal. Štirje srbski vojaki, ki sem jih obdaroval z denarjem, so me nesli v najhujši plohi na njihovo obvezovališče, me okrepčali s čajem in me obvezali, nakar sem bil prepeljan v Valjevo. Tam sem ostal dvanajst dni, nakar so me prepeljali v Skopi je. Tu se mi godi sedaj jako dobro. Nahajam se v poslopju, ki je obdano od krasnega drevoreda. V drevoredu se sprehajamo lahko svobodno. Od tukajšnjega italijanskega konzulata smo dobili nekaj perila in čevlje in po 20 dinarjev. Tudi sicer se postopa z nami dobro, tako da sc nimam čisto nič pritoževati. Le silno preprosto in dolgočasno jc življenje. Včeraj sem čital v nekem belgrajskem listu po-smrtnico po meni. Najbrž jc naznanil mojo smrt imenovani kadet. Moje rane so že skoro popolnoma zaceljene in kmalu bom uvrščen v oddelek, kjer se nahajajo bivši ujeti oficirji. | pisati razven kart tudi pisma in zato vam j narjev. Naročati se more ze sedaj pri te-i hočem obširneje poročati o tem, kako sem j hnlčni obratni centrali vojno pomožne pi-. Kil raniPti in cmAi xr i,i sarne ministrstva za notranje stvari, Dunaj, I. okraj, Hoher Markt št. 5. Pri 100 razglednicah In takojšnjem plačilu najmanje 20 odstotkov odbitka. Čisti dobiček je določen namenom vojne oskrbe in pomožnemu fondu umetnikov. Tako služi ta akcija dvema, navidezno ptujima si nalogoma: vojni oskrbi in povspeševanju umetnosti. Razpis štipendija iz štipendijski ustanove »Ivan Marija Vatovec" za slovenske dijake tržaške državne gimnazije. Podpisani odbor podehije za šolsko leto 1914/1915 iz goriimenovane ustanove in po določilih ustanovnega pisma dva štipendija v znesku po K 200. — Pravico do Štipendija imajo pridni, nadarjeni in potrebni revni dijaki tržaške državne gimnazije, ki so slovenske narodnosti ter obiskujejo obligatni slovenski tečaj na istem zavodu. Ako so sicer dani vsi pogpji, imajo prednost dijaki rojeni pri Sv. Ivanu, in, ako bi takih ne bilo, tedaj dijaki rojeni v tržaški okolici. — Prošnje za podelitev morajo biti pismene in opremljene z listinami, navedenimi v slede-j čem odstavku ter poslane s pošto na pod-j pisani odbor v roke društvenega tajnika g. j Miroslava Pretnerja, vodje c. kr.| pripravnice srednjih šol v Trstu, ulica Fontana št. 10, II. nadstropje. — Prošnjam je! priložiti: rojstni in krstni list, šolska spriča-1 vala vsaj poslednjih dveh tečajev, potrdilo ravnateljstva tržaške državne gimnazije o tem, da je prosilec vpisan kot reden dijak tega zavoda in da obiskuje obligatni slovenski tečaj, in konečno ubožni list. — Prošnje je vložiti najdalje do 20. j a n u a r i j a 1915 leta, na kasneje dospele prošnje se odbor ne sme ozirati. — V Trst, dne 16. decembra 1914. — Odbor dijaškega društva v Trstu. Pre&9Wcfl ur ta dragocenosti BUCHER HV dr«i Drag. Vchjttaj Tnt COfSO H. 35. Bogati isber jslataaine. nktiii, drago oe »osti in zlato in točnih tudi m ur. Kupaj« in menja »taro * novim Spregom a narotbe in popravno srefcrnkie, slatanine, kak<^ ta dr IIIISHHHIIII S VOJIK S VOJIMI i Ferdinand GoirM i | M ulica Molin a vento (Rocol) 251 » priporoča cen j. občinstvu svojo 52 i trgovino lestoln:: m 1 8 Kolonijama: Nam I Sj kakor tudi ŽOANJARNO. = Blago vedno sveže. - Postrežba na dom.---Cene zmerne in solidne. DomaČe vesti. Srivoo In frliariatfariM And. Rojte, Trst Vta AtfucMii 39. Pripor a4a m goapotan n dobro ta Urfa&Ma« p» afcraibo. Dama« m priporoča aa ■odemo ftiaha^Ja, ftaro* pranja, barvanje L 1 d. Tsakorntoa lama Mi M tevrtajejo dobro ta todno. IVAlf S1M0HIC Trst ulica Batvadera 49 z TRGOVINA USNJA s vseli vrst, črnih in barvali i h ter nadplatov z izde-lov&Inico zgornjihČevJjev. Velika - izbera potrebščin za Čevljarie in sedlarje. Specijaliteta - podpet-! 11 nlk „PALMA" 111 ZaEoga Is in lastna delavnica ♦♦♦♦♦♦♦♦♦ A. VES TRST, OCesui Czr-ducci Številka 27. Potfrulnlca: ulica Mgifttl St. 31 („Al Buon Operalo") ss VaHka ia!ef^ iaaiklh In lanskih lavljav. Popravlja lola« In solidne. Zmarne cena. tU ."T« T.fr*>-