CELJSKI TEDNIK
Celje, 7. decembra 1962
Leto XII. štev. 48
GlASILO SOCIAUSnCNE ZVEZE
DELOVNEGA LJUDSTVA
OKRAJA CELJE
ODGOVORNI UREDNIK
TONE MASLO
LIST IZDAJA IN TISKA
ČASOPISNO PODJETJE
>CELJSKI TISKc
CENA IZVODU 20 DIN
Tudi statuti
Cas hitro teče in pri sedanjih
najvažnejših političnih akcijah ni
opravičljivo prav nobeno odlaša-
nje in zavlačevanje, zlasti še, ker
ne moremo puščati vnemar tudi
vse tekoče politične naloge. Res
je, da sedanji čas in prihodnji me-
seci terjajo od političnih organi-
zacij še prav posebno dejavnost.
Ko smo bili sredi razprav o pred-
osnutku zvezne ustave, se je pri-
ključila z obdelovanjem republi-
škega osnutka ustave nova na-
loga. V zadnjem času pa so v do-
mala vseh občinah komisije za
izdelavo občinskih statutov pred-
ložile svoje osnutke v množično
razpravo.
Za občane vsake občine so vsi
trije dokumenti izredne važnosti,
saj se vsebinsko navezujejo in ko-
likor bliže komuni so, toliko bolj
konkretnejše postajajo razprave.
Kaj je naposled občinski statut,
če ne ustavni akt v občinskem
merilu, le da mnogo bolj konkre-
ten, izvirajoč iz neposrednih raz-
mer in potreb. Strogo ločevanje
razprave o vsakem ustavnem ak-
tu bi bilo zelo napačno. Končno
je za vsakega občana, za vsakega
delovnega človeka najbistvenejša
primerjava, kako se ustavna do-
ločila manifestirajo in konkreti-
zirajo v občinski temeljni listini
in obratno, ali se interesi obča-
nov, zajeti v občinskih statutih, v
skladu z določili in temeljnimi
načeli republiške in zvezne usta-
ve.
Popolnoma razumljivo je, da
bo največ predlogov in pripomb
deležen statut vsake občine. Ni
izključeno, da bodo te pripombe
in predlogi naposled podlaga za
dopolnilne in spreminjevalne
predloge predoeautka republiške
in zvezne ustave. Zato je neizo-
gibno potrebno, da v sedanjo ši-
roko politično akcijo čim prej in
čim bolj učinkovito vključujemo
tudi razprave o občinskih statu-
tih, kajti imeti moramo pred
očmi, da bo treba izdelati še sta-
tute krajevnih skupnosti ter sta-
tute delovnih organizacij.
Naš uspešnejši razvoj je v prvi
vrsti odvisen od tega, kako bodo
vse te temeljne listine od zveze
pa do delovnega kolektiva in naj-
ožje politično teritorialne skup-
nosti sinhronizirane kot množičen
izraz volje ter hotenj vseh de-
lovnih ljudi naše socialistične do-
movine.
Kr.
OBČINSKE KONFERENCE ZVEZE KOMUNISTOV SO POKAZALE
lep napredek
Za nami so občinske konference organizacije Zveze komu-
nistov. Konference so potekale v času izredno živahne politične
dejavnosti med našimi ljudmi in nedvomno je tudi to razlog za
soliden uspeh večine občinskih konferenc Zveze komunistov.
Bolj kot kdaj koli poprej so na
letošnjih občinskih konferencah
Zveze komunistov poudarjali dolž-
nosti komunistov za večjo in bolj-
šo proizvodnjo, za vsebinsko po-
globljenejše delavsko in družbeno
upravljanje, za večjo idejno ak-
tivnost članov Zveze komunistov,
za boj proti različnim deformaci-
jam itd. Občinske konference so
nakazale tudi probleme idejnega
in kadrovskega področja dela Zve-
ze komunistov. Skratka, na kon-
ferencah so delegati razpravljali
o vseh bistvenih problemih teko-
čega razdobja.
Občinski komiteji so vsebin-
skim organizacijskim in tudi kad-
rovskim pripravam letošnjih kon-
ferenc res posvetili vso pozornost.
2e dolgo pred konferencami so
zbirali številno gradivo, razprav-
ljali o nekaterih pomembnejših
vprašanjih s področja gospodar-
stva kot rast organizacije Zveze
komunistov. Vse te razprave so
močno razgibale delo občinskih
komitejev, pa tudi osnovnih or-
ganizacij Zveze komunistov in le-
tošnje občinske konference so
imele prav zavoljo tega izrazit
delovni značaj.
Ko so na občinskih konferen-
cah Zveze komunistov govorili o
uspehih gospodarjenja v občinah
in okraju, so ugotavljali bistveno
izboljšanje. Ni več stagnacije pro-
izvodnje in izvoza, nasprotno obo-
je že nekaj mesecev lepo napre-
duje. Tako bodo planska predvi-
devanja v okraju dosežena kljub
precejšnjemu izpadu v prvih treh
mesecih. Ostro pa so obsodili še
vrsto nepravilnosti, ki v gospo-
darskih organizacijah ovirajo še
vedno hitrejši napredek. Gre za
odpor do kooperacije in integra-
cije, za mojstrsko politiko, za ne-
katere idejne slabosti, ki so s tem
v tesni zvezi itd. Kljub temu to-
rej, tta so osnovne organizacije
Zveze komunistov v gospodarskih
organizacijah opravile v pretek-
lem razdobju veliko delo, jih čaka
v prihodnje še vedno mnogo od-
govornih nalog.
Zlasti v nekaterih izrazito kme-
tijskih komunah so na občinskih
konferencah mnogo govorili o
kmetijskih problemih in o nalo-
gah članov Zveze komunistov pri
odpravljanju teh slabosti. Pouda-
rili so, da bodo morali občinski
komiteji Zveze komunistov v bo-
doče posvetili več pozornosti po-
litičnemu usposabljanju članov
kolektivov kmetijskih organizacij.
Kmetijska gospodarstva morajo
postati še močnejši nosilec na-
predka in preobrazbe vasi.
Na občinskih konferencah Zve-
ze komunistov je beseda tekla tu-
di o delu komunistov v javnih
službah. Kljub temu, da so na
konferencah opozorili na kvalitet-
nejši vzpon teh služb v zadnjem
času in na krepitev odgovornosti
organizacij Zveze komunistov, te-
ga dela niso preveč pohvalili. Za-
to bo prav na tem področju v bo-
doče treba še veHko trdega dela.
Med slabostmi dela organizacij
Zveze komunistov so omenjali
zlasti preveč operativno poseganje
organizacije v delo organov de-
lavskega in družbenega upravlja-
nja. Res je, da o tej slabosti ne
bi mogli trditi, da velja za vse
delovne kolektive, še vedno pa se
je v mnogih le ne morejo otresti.
Naloga komunistov je, da se v or-
ganih upravljanja z metodo pre-
pričevanja borijo za napredna
stališča, ne pa, da posegajo v nji-
hove pristojnosti.
Na konferencah so, razumljivo,
veliko govorili tudi o metodah
dela organizacije Zveze komuni-
stov, o kadrovski pHDÜtiki, o idej-
nih problemih, pa o delu občin-
skih komitejev itd. Na sploh pa
lahko za večino občinskih konfe-
renc rečemo, da so dodobra uspe-
le nakazati tiste najbolj bistvene
probleme v našem življenju, ki
jim bodo morale organizacije Zve-
ze komunistov v naslednjem raz-
dobju posvetiti več pozornosti.
-ij
Letos so v Velenju na 40-me trski skakalnici otvorili sezono
smučarskih skokov. Odlične snežne razrerae in smelost sta nado-
knadila nedovoljni trening in tako so naši državni reprezentantje
kar dvakrat izenačili rekord skakalnice. Kljub jedkemu mrazu
si je to prireditev ogledalo preko tisoč petsto gledalcev, ki so vsak
daljši skok nagradili s toplim aplavzom. Takšnih prireditev si
Velenjčani želijo še več — ponosni pa so tudi na domačine, ki so
dosegli dokaj lepe rezultate.
USTANOVNI ZBOR SEKCIJE
ZA POKLICNO USMERJANJE
prihodnje leto
Na sestanku imiciativnega od-
bora za ustanovitev sekcije zdru-
ženja zavodov za zaposlovanje
delavcev za poklicno usmerjanje
v Celju so med drugim sklenili,
da bo ustanovna skupščina sek-
cije februarja prihodnjega leta.
Do tega časa pa mora pripravljal-
ni odbor urediti še vrsto vpra-
šanj, kot zbiranje članov, sesta-
vo pravil sekcije in seveda tudi
predlog delovnega programa. Po
mnenju članov iniciativnega od-
bora, v katerem so zaenkrat le
predstavniki vseh štirih zavodov
za zaposlovanje na območju celj-
skega okraja, bo treba med čla-
ne sekcije uvrstiti tudi več pro-
svetnih in zdravstvenih delavcev,
predvsem pa tistih, ki že zdaj
aktivno delajo pri poklicnem
usmerjanju mladiine in odraslih.
Proslavljali smo
Praznik republike smo tudi v
celjskem okraju nadvse svečano
in dostojno proslavili. Vsi naši
kraji so bili svečano ozaljšani z
zastavami in primemo urejeni z
izložbami javnih lokalov. Kot obi-
čajno so pošte pred prazaiild ime-
le cele gore čestitk v prometu, če-
stitk v katerih so si politični fo-
rumi, kolektivi in posamezniki če-
stitali k prazniku.
Proslave so bile domala v vseh
kolektivih delovnih organizacij, v
vseh večjih krajih okraja, zlasti
pa jih je bilo precej v Celju. V
Celju je bila osrednja proslava v
gledališču, kjer je govoril pred-
sednik občinskega odbora SZDL
MARJAN RAVNIKAR. V slav-
nostne prireditve je sovpadla tudi
zaključna proslava jugoslovanskih
pionirskih iger. Na sedežu okraja
je predsednik OLO tov. MIRAN
CVENK priredil svečan sprejem
za veliko število političnih, javnih
in kulturnih delavcev vsega okra-
ja. V splet prireditev 29. novem-
bra je sovpadel tudi obisk srbskih
književnikov, kulturno obeležje
praznovanja pa je povečala sve-
čana otvoritev celjskega likovnega
salona in razstavo izbora sodobne
slovenske grafike.
Praznik so mnogi kolektivi pro-
slavili tudi z značajnimi delovni-
mi zmagami. Med temi je gotovo
najsvečanejša bila proslava v
Emajlirki, kjer so ta dan slavili
zaključek prvega dela rekonstruk-
cije, M jo je kolektiv v pretežnem
delu izpeljal z vlaganjem lastnih
sredstev. Te proslave so se poleg
zveznega poslanca tov. Franca Le-
skovška -Luke udeležili tudi mno-
gi vidni ;politični ter oblastveni
predstavniki okraja občine.
Podobne delovne uspehe so pro-
slavili domala vsi kolektivi, saj se
je iproizvodnja v preteklem mese-
cu povsod močno izboljšala in po-
vsod kaže ugodne rezultate.
Vreme je med prazniki privab-
ljalo delovne ljudi'v rekreacijska
središča, zlasti so bile polne pla-
ninske koče in domovi spričo u-
godnih snežnih razmer Z3i zimski
šport. Vrh tega pa tudi ceste v ni-
žini niso ovirale močnega avtomo-
bilskega turizma. Pripominjamo
še to, da je proti pričakovanju bi-
lo v prazničnih dneh kljub jutra-
njim in nočnim poledicam razme-
roma malo prometnih nesreč.
Skratka naš največji praznik je
bil res prazničen.
Za praznik Republike so v Tovarni emajlirane posode v Celju svečano proslavili tudi zaključek pr-
ve etape rekonstrukcije. Na sliki delavski svet na svečani seji — v ospredju politični in oblastni
predstavniki okraja in občine
Srbski književniki
med
nami
Letošnji dan republike so Ce-
ljani proslavili s pomembnim kul-
turnim nastopom — literarnim
večerom sedmih književnikov iz
bratskih republik.
Književnike Skendera Kuleno-
viča, Stevana Raičkoviča, Eriha
Koša, Dušana Kostiča, Mihailo
Laliča, Floriko Stefan in Mlade-
na Oljača je v ponedeljek pred-
poldne sprejel predsednik občin-
skega odbora Socialistične zveze
Celje tovariš Marijan Ravnikar.
Kasneje so se gostje udeležili
sprejema pri predsedniku okraj-
nega ljudskega odbora v Celju
tovarišu Miranu Cvenku. Popold-
ne so si pod strokovnim vodstvom
arheologinje Vere Kolšekove ogle-
dali izkopanine v Šempetru, nato
pa so se odpeljali v Velenje. V
dvorani delavskega sveta rudnika
lignita so se v razgovoru zanima-
li za izgradnjo rudnika in same-
ga mesta, predvsem pa so pov-
vpraševali o tem, če novi i>ogoji
spreminjajo način rudarskega
»običajnega-« življenja.
Nadvse so bili navdušeni nad
kulturnim domom in bili so mne-
nja, da med rudarskimi mesti sle-
di Velenju le Novi Travnik.
Zvečer je slovenski pesnik Ja-
nez Menart predstavil goste v
gledališki dvorani, književniki pa
so s svojimi deli navezali topel
stik z žal maloštevilno celjsko
publiko.
-i k
S SEJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA V CELJU
OKTOBER NAJUSPEŠNEJŠI
Oba zbora okrajnega ljudskega
odbora sta na zadnjem zasedanju
r.azpravljala o proizvodnih prob-
lemih, o dinamiki proizvodnje -ter
o nekaterih osnovnih nalogah go-
spodarstva v naslednjem letu.
Za dinamiko proizvodnje letos
je značilen delen zaostanek v pr-
vih mesecih leta in močan raz-
mah proizvodnje v drugi polovici
leta. Tako je v oktobru, ki je po
visoki proizvodnji zlasti značilen,
industrija presegla predvidevanja
kar za 6.6 odstotka. V tem mesecu
pa je industrija v povprečju že
nadoknadila zaostanek. Po pred-
videvanjih bo do konca leta plan
v celoti izpolnjen. Razumljivo pa
znotraj tega povprečja obstajajo
znatne razlike. Grafična industri-
ja, lesna, proizvodnja električne
energije, živilska industrija in tek-
stilna so v tem obdobju daleč pred
ostalimi. Najbolj zaostaja neko-
vinska industrija, in sicer pred-
vsem zaradi rekonstrukcij, enako
tudi kovinska in usnjarska indu-
strija.
Odborniki so v nadaljevanju go-
vorili tudi o konikretnih nalogah
industrije za naslednje leto. Naj-
večji skok proizvodnje bo bržčas
v panogi barvaste metalurgije, in
sicer predvsem zaradi začetka ob-
ratovanja novega litopon obrata
v Cinkarni. Visok odstotek (pre-
ko 20 %) povečanja proizvodnje
predvidevajo tudi za kovinsko in
nekovinsko industrijo, le nekoliko
manj pa v tekstilni industriji. Za-
radi začetka obratovanja novega
obrata v usnjami Šoštanj bo tu-
di v usnjarski panogi predvidoma
možno doseči znatno povečanje
proizvodnje. V povprečju pa naj
bi se proizvodnja v celjskem ok-
raju v naslednjem letu povečala
za preko 13 odstotkov.
Vsekakor pa pomeni mesec ok-
tober pomembno prelomnico.
Kljub precejšnjim težavam, ki še
obstajajo zaradi pomanjkanja ne-
katerih surovin (zlasti v nekaterih
tekstilnih tovarnah), so vse pano-
ge industrije presegle planirano
proizvodnjo. Izjema je le usnjar-
ska industrija, ki je nekoliko pod
planom.
Značilnost t^a obdobja je tudi
hitro zmanjševanje zalog, ki so
bile še v letnih mesecih nad nor-
malo. To zmanjšanje je bilo spri-
čo posebnega prizadevanja znat-
no, saj je industrija v povprečju
zmanjšala zaloge za okoli 30 od-
stotkov. Nekoliko večje zaloge so
zaenkrat le še v panogah barvaste
metalurgije, v tekstilni in kemični
industriji. Najbolj pa je zaloge
znižala nekovinska industrija in
premogovniki. Pri tem je zlasti
razveseljiva ugotovitev, da so lep
uspeh zabeležili v velenjskem
rudniku.
Tudi prizadevanja za povečanje
izvoza naših podjetij so dala lepe
rezultate. Izvoz bo predvidoma
presežen za več kot 3 odstotke.
Ko so na zasedanju obeh zbo-
rov razpravljali o možnostih za
povečanje izvoza v naslednjem le-
tu, so poudarili, da tu obstajajo
za naslednje poslovno leto velike
možnosti. Večina gospodarskih or-
ganizacij, ki se nameravajo vklju-
čiti v mednarodno menjavo bla-
ga, bo svoje prve pošiljke za tuji
trg opravila v naslednjem letu.
Pri tem pa so poudarili, da naloge
glede izvoza, proučavanja in pri-
lagajanja nekaterih proizvodov
zahtevam inozemsk^a trga ter
tudi zmanjševanje stroškov ostane
še naprej ena od prvih nalog za
naslednje obdobje.
Odborniki so obravnavali tudi
ostale gospodarske panoge. Tako
je značilna ugotovitev, da je le-
tošnja slaba letina prizadela kme-
tijstvu precejšnjo škodo. Proiz-
vodnja bo predvidoma vsaj za 15
odstotkov nižja od predvidevane.
Izredno lep uspeh pa so zabeležili
v gospodarstvu, kar je prav goto-
vo posledica boljših organizacij-
skih in operativnih oblik pri goz-
darski proizvodnji, negi gozdov
in pri investicijah. Za gradbeni-
štvo predvidevajo izpopolnitev
planskih nalog. Največji uspeh pa
je v letošnjem letu dosegel pro-
met. Tudi trgovina je kljub na-
petim planskim obveznostim pre-
segla pričakovanja. ZaostaU sta le
gostinstvo in obrt.
M.
UPEHANOST?
Zadnje seje obeh zborov celjske občine beležijo precejšnje
število neupravičeno odsotnih odbornikov. Ce hi pozorno
pretehtali vsa opravičila, bi lahko ugotovili, da tudi mnogi
upravičeno odsotni sodijo med neupravičene.
Na sejah samih se pojavlja vse bolj neke vrste nezainte-
resiranost manjšega števila odbornikov, kakor da jim je ta
častna dolžnost res že v breme. Na sejah ni več tiste potrebne
zbranosti in aktivnega sodelovanja v razpravah. Včasih
postaja vzdušje ob izredno važnih vprašanjih kar mučno.
Res je, da se je mandatna doba odbornikov precej po-
daljšala iz razumljivih razlogov. Toda to ni tudi razlog, da
bi delo ljudskih odborov pešalo zaradi nerazumljive »upe-
hanosti« posameznih odbornikov, ki tudi sicer nimajo razlogov
za utrujenost. Bržčas bodo vzroki iz drugačnega testa. Na-
tančnejša analiza bi prav gotovo pokazala, da so to prav tisti
odborniki, ki že ves čas niso najbolj prizadevni, ki so zelo
pogosto izostajali s sej, ki so bili zelo malo povezani z volivno
enoto, ki so zato tudi zelo redkokdaj sodelovali v razpravah
in še redkeje kaj koristnega predlagali.
Ti pojavi, ki pa so značilni verjetno za vse občine v
okraju, opozarjajo politične organizacije na nujnost temelji-
tejših priprav na volitve, na izbiro res najboljših za pred-
lagane kandidate. Zlasti pa to narekuje poleg vse zahtev-
nejših nalog in dolžnosti bodočega ljudskega odbornika tudi
nov volilni sistem posrednih volitev do najvišjih organov
oblasti.
Do konca tedna bo suho in so-
razmerno hladno vreme. Pred-
vsem v vzhodni Sloveniji so
možne pooblačitve.
2
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. daeeinber 1962
POGLE DPO SVETU
Bili so časi, ko je bila defini-
cija človeka z vsem humanizmom
zelo nejasna. Pomislimo samo na
srednji vek, na totalitarno vlogo
cerkve v fevdalizmu, ki se ji še
danes ni povsem odrekla. Veliki
nemški filozof Kant je imel prav,
ko je dejal, da je človeštvo še
mlado in da se bo pojem človeka
iele opredelil. Pomislimo samo,
kako so gledali na filozofijo, na
znanost v srednjem veku: deklo
teologije so jo imenovali. Zdaj pa
je Nobelov nagrajenec Semjonov
duhovito prenaredil to petrifici-
rano reklo v sočno sodobno ugo-
tovitev, da je znanost ne dekla,
ampak mati proizvodnje. To se
pravi, svet res postaja — svet za
nas.
Ne sicer gladko, ali upati je
treba, da bo tako in da bo maksi-
ma Emsta Blocha — upanje v
zmago humanizma vedno bolj
veljavna. To se pravi, pri velikem
pogovoru, ki ga človeštvo nepre-
nehoma vodi s preteklostjo, nas
upanje navdušuje, aktivizira in
dinamizira. Ce ta maksima ne
velja, je prazna vsaka beseda o
napredku.
Res gre počasi. Človek bi si
mislil, da na pragu leta 1963 ne
bi moglo biti več vojne v Angoli,
umazana vojna jo imenujejo por-
tugalski vojaki, tako kot so nor-
malni Francozi imenovali alžir-
sko. Ne bi si mislil, da se svoboda
tako obotavlja v Španiji, da je
Franco tu za »svobodni svet« edi-
no jamstvo za obstoj meščanskega
reda. Težko je brati, da so Angleži
tako umazano izkoristili indijsko
stisko, da Indiji ponujajo svoje
staro orožje pod sramotnimi po-
goji, kot da vidijo v Indiji še
vedno kolonijo pred letom 1949 in
tam svojega vice — kralja, simbol
kolonialistične eksploatacije. Tež-
ko si je misliti, da vsa ta stvar
okoli Kube vendarle še dolgo ni
urejena in da je tudi Mikojan od-
šel iz Bele hiše praznih rok, po-
tem ko je skoraj cel mesec miril
Castra in skuhal njegov režim
pred ZDA utrditi s tem, da bi
ZDA priznale tistih pet točk ali
s kako uradno izjavo. Predsednik
Kennedy je nasprotno pohitel z
izjavo, da se bo proti Castra bo-
ril, ne sicer z orožjem pač pa z
različnimi pritiski. Zato je šel
Mikojanov obisk v Washingtonu
mimo nas brez posebnega upanja,
čeprav sta si v nekaterih vpra-
šanjih obe velesili zdaj »po Kubi*!
bliže kakor pred njo, predvsem
glede oboroževalne tekme, ki ni
nikomur v korist. V izdatkih za
oboroževanje so ZDA seveda da-
leč pred vsemi drugimi in iz tiste
orjaške številke je povsem jasno,
na kaj bi se ZDA rade stoodstotno
pripravile. Dobro za svet je to
atomsko ravnotežje, ki obenem
omogoča, da se obe sili sporazu-
meta o atomu in še o čem dru-
gem. Švedska predlaga atomski
moratorij, SZ pristaja na delno
nadzorstvo s tehničnimi sredstvi,
ZDA so pokazale zanimanje za
kompromis na tem področju,
kompromis, ki vsa leta ni bil
mogoč prav zaradi ameriške
zahteve po osebnem nadzorstvu
na teritoriju SZ, čemur pa SZ ni
mogla pritrditi.
ZDA se bodo končno vdale ter
priznale jemensko republikansko
vlado. Težko je šlo, postavljajo
tudi težke pogoje, med drugim, da
se umakne ZAR, toda na skrajne
desničarske elemente se ZDA tu
težko upro, ker so kljub tuji po-
m^i prepričevalno podlegli revo-
lucionarjem.
Indokitajski spor z mrazom v
Himalaji zamrzuje in upajmo, da
se spomladi ob monsumu z od-
jugo ne bo razplamtel, ampak
utonil v posredovanju, ki se po-
nuja z vseh strani, posebno s
strani nevezanih držav. Britanska
vloga gotovo ni koristna za sve-
tovni mir, je pa tako prozorna,
da ji Nehru ne bi mogel podleči,
če bo imel pred očmi ideale, za-
radi katerih je 17 let presedel v
britanski ječi in zaradi katerih je
postal eden najvidnejših ljudi na
planetu po vojni.
Da končam z Blochom: Upajmo,
da v Evropi odprti humanizem
človeštva ne bo našel nasprotnika
v dehumaniziranem fašizmu. Na-
pad neofašističnih, ustaških ele-
mentov na naše predstavništvo v
Zahodni Nemčiji kaže, da zver
v človeku še ni ukročena. Zato
upanje mora ostati maksima in
orientacija pri delu.
T. O.
OB ZAKLJUČKU JUGOSLOVANSKIH PIONIRSKIH IGER 1962
40 igrišč, 30 novih šolskih športnih
društev...
Najbolj razveseljiva je ugotovitev, da je kvaliteta pouka
telesne vzgoje na šolah zdaj na višji ravni
Akcija Jugoslovanskih pionir-
skih iger, ki je bila namenjena
telesni vzgoji mladih, je končana.
Enoletna prizadevanja za krepi-
tev materialne osnove in za mno-
žičnejše udejstvovanje pionirjev
v telesni vzgoji so dala vrsto po-
zitivnih rezultaov; navzlic temu,
da te pobude niso najbolje izko-
ristile telesno vzgojne organiza-
cije, ki bi bile sicer dolžne, da
podprejo akcijo in tudi po njej
skrbijo, da bo šla telesna vzgoja
med našimi najmlajšimi po tisti
poti, ki je bila zastavljena. Napak
bi namreč bilo, če bi zdaj ob
zaključku JPI -1962 menili, da
smo opravili vse. Nalog je še ve-
liko, ki jih bo treba spremljati in
reševati še dolgo vrsto let.
Ob zaključku minule akcije ju-
goslovanskih pionirjev je bila na
dan pred praznikom republike
v slovenskem ljudskem gledališču
proslava z akademijo, na kateri
je predsednik okrajnega odbora
JPI VOJKO SIMONClC razglasil
rezultate tekmovanja in ocenil
celoletno akcijo. Dejal je:
Ko dajemo obračun celotne de-
javnosti, lahko rečemo, da smo
v našem okraju dosegli vrsto po-
membnih rezultaov. Najbolj raz-
veseljiva pa je ugotovitev,
Ф da je kvaliteta pouka telesne
vzgoje na šolah sedaj na
višji ravni, kot je bila prejš-
nja leta.
Učne ure imajo vse bogatejše
in pestrejše oblike. Za smotrno
in kvalitetno telesno vzgojo so
potrebna ustrezna igrišča in rek-
viziti. Mnogi pionirski odredi so
se pod vodstvom svojih učiteljev
lotili gradnje igrišč.
 V okraju je bilo urejenih 40
šolskih igrišč, pri čemer so
pionirji opravili na tisoče ur
prostovoljnega dela.
Samo pionirji odreda Franja
Vrunča na Hudinji so s prosto-
voljnim delom (opravili so nad
5000 ur) zgradili športni stadion,
dion.
Prav gotovo je »leto telesne
vzgoje mladih« pripomoglo, da
so na šolah z večjo zavzetostjo
pričeli razvijati izvenšolsko
športno dejavnost.
 Ustanovljenih je bilo nad
30 šolskih športnih društev.
Poleg smotrne vadbe se
uveljavljajo v šolskih športnih
društvih vse bolj pestre dejav-
nosti. Na stotine je bilo raznih
tekmovanj in prireditev, kjer je
bilo na tisoče nastopajočih. Na
mnogih tekmovanjih si je letos
 priborilo šolski športni znak
nad 4000 tekmovalcev.
Ko zaključujemo enoletno ak-
cijo je prav, da damo priznanje
najbolj prizadevnim odredom.
Okrajni odbor je predlagal re-
publiškemu odboru za nagrado
naslednje pionirske odrede:
 Franja Vrunča na hudinjski
osnovni šoli, odred na osnovni šoli Po-
nikva pri Grobelnem,
 odred na šoli v Smartnem
ob Paki ter
 odred na osnovni šoli Ro-
gaška Slatina I.
Razen tega je okrajni odbor
JPI podelil naslednjim pionir-
skim odredom nagrade v obliki
fizkulturnega orodja v vrednosti
od 50.000 do 80.000 dinarjev, v
skupni vrednosti dveh milijonov
dinarjev: Laško, Vrh nad Laškim,
Dobje, Prevorje, Šentjur, Dram-
Ije, Bele vode, Šoštanj, Ljubno,
Mozirje, Gornji grad. Rečica ob
Savinji, Luče, Prebold, Šempeter,
Tabor, Griže, Žalec, Vitanje, Spi-
talič, 2iče, Jernej, SI. Konjice II,
Loče, Celje II, Strmec, Celje I
in Vojnik. ,
To so okrajna priznanja. In če
k tem dodamo še priznanje, ki ga
je predsednik okrajnega odbora
JPI izrekel vsem tistim prosvet-
nim delavcem, ki so nosili glavni
delež pri naporih za čim večji
uspeh pionirskih iger ter vest, da
je republiški odbor predlagal od-
red s hudinjsike šole tudi za
zvezno nagrado, potem lahko
zaključimo, da uspehi v letu te-
lesne vzgoje mladih narekujejo
tudi nove naloge, zlasti pa na-
daljnjih prizadevanj za boljše
pogoje in za množičnejše delo
mladine na tem polju. M. B.
OBČAN O NOVI USTAVI
Zakonitost občinskih odiokov
VPRAŠANJE: Kako se bo
kontrolirala zakonitost in
ustavnost odlokov in odločb
občinskega ljudskega odbora?
ODGOVOR: Pri odgovoru na to
vprašanje se je treba pomuditi pri
organizaciji in pristojnosti občin-
ske samouprave. Po osnutku sta-
tuta socialistične republike Slove-
nije je najvišji organ oblasti in
družbenega samoupravljanja v
okviru pravic in dolžnosti občine,
občinska skupščina. Ta ureja s
predpisi zadeve, ki imajo splošni
pomen za gospodarski, komunal-
ni, kulturni, zdravstveni in social-
ni razvoj občine, druge zadeve pa
le, v kolikor je za to pooblaščena
z zakonom. Razumljivo je, da bo-
do v skladu s predloženimi ustav-
nimi načeli podvrženi tudi pred-
pisi in drugi splošni akti, ki jih
bodo izdajale občinske skupščine,
nadzorstvu nad ustavnostjo in za-
konitostjo. Ustavnost in zakoni-
tost teh predpisov bo varovalo v
skladu z ustavo in zakoni ustavno
sodišče socialistične republike
Slovenije. Tako kot republiški iz-
vršni svet, bo lahko tudi okrajna
skupščina zadržala izvršitev pro-
tiustavnega ali nezakonitega pred-
pisa občinske skupščine do odlo-
čitve ustavnega sodišča. Tudi ob-
činska skupščina bo imela nadzor
nad ustavnostjo in zakonitostjo
predpisov, ki jih bodo izdajali
njeni političnodzvršilni in upravni
organi. Tako bo lahko občinska
skupščina tudi sama odpravila ali
razveljavila protiustavne ali ne-
zakonite predpise ali druge sploš-
ne akte, ki jih bodo izdajali sveti
občinske skupščine ter odredbe
občinskih uprávnih organov, če
bodo pooblaščeni za njihovo izda-
janje.
Zoper posamične upravne od-
ločbe občinskih upravnih orga-
nov, ki so izdane na prvi stopnji,
je praviloma zagotovljena pravica
do pritožbe; o zakonitosti posa-
mičnih končnih odločb pa bodo
odločala, kakor doslej, sodišča v
upravnem sporu, če ni z zakonom
zagotovljeno drugačno sodno var-
stvo.
Kot je razvidno, daje naša
ustavna ureditev poseben pomen
vprašanju varstva ustavnosti in
zakonitosti ter njegovi organiza-
ciji, zlasti z uvajanjem ustavne-
ga sodstva.	M. H.
Vera
Sterniecky
v praznično razpolože-
nje, ko so bile naše misli
in želje usmerjene v bo-
dočnost, ko je povsod pre-
kipevala življenje polno
velikih načrtov, je nepri-
čakovano in kruto odjek-
nila vest o smrti novinar-
ke Vere Stermecky. V naj-
lepših letih življenja in
sredi tako plodnega dela je
odšla od nas za vedno.
Vera je bila človek, kakrš-
nih je malo. Bila je pleme-
nita mati, bila je upoštevana
in spoštovana družbena de-
lavka, vzoren komunist, spo-
sobna in cenjena časnikarka,
pri vsem tem pa polna toplo-
te, vedrine, tankočutna za
pravico in poštenje. Nešteto-
krat smo jo občudovali, kako
more vse te vrline v tako
polni meri izpolnjevati, kje
jemlje tolikšno moč, da je
bila tako popolna v svojem
materinstvu, v svojem oseb-
nem življenju, v svoji druž-
beni vlogi kot član tolikih
družbenopolitičnih organiza-
cij, pri svojih tako upošteva-
nih in pristnih prijateljskih
stikih.
Vera Stermecky je bila
pred 51 leti rojena v Rad-
mirju v Zgornji Savinjski
dolini v družini vaškega uči-
telja s sedmimi otroci. Kot
učiteljiščnica je izgubila oče-
ta in brata ter je zaradi tega
in lastne bolezni morala za-
pustiti študij pred diplomo.
Fašistična okupacija je Ve-
ro in njeno družino nečlo-
veško in kruto prizadela. Ma-
ter so ji v graških bolnišni-
cah hote zastrupili, vso nje-
no družino in njo samo za-
radi privrženosti osvobodil-
nemu boju, zaprli. Enega bra-
ta so ji ustrelili na dvorišču
celjskega Starega piskra, njo
in ostale pa internirali v ta-
borišča smrti. Trije bratje so
v Auschwitzu umrli, njo sa-
mo pa so po dolgih mesecih
mučenja izpustili in ji pre-
povedali vrnitev na rodna
tla. Osamljena in obupana je
živela na tujem in tedaj ji
je edino tolažbo, edini up in
smisel življenja postal sin.
Po končani vojni se je vr-
nila domov, kjer je našla le
sestro, ki je preživela grozo-
te tatiorišča. 2e pred vojno
je sodelovala pri listih kot
časnikarka, zato je tudi tedaj
čutila, da bo s pisano bese-
do najbolj služila družbi. Bi-
la je novinarka pri >»Sloven-
skem poročevalcu-« v Ljub-
ljani in celjski podružnici,
sodelovala je z »Ljudsko
pravico-«, polna tri leta tudi
kot novinarka — uradnica v
uredništvu >K:eljskega tedni-
ka-«, zadnja leta pa v celjski
redakciji »Večera-«. Njeni se-
stavki, ki bi napolnili debe-
le knjige, so bili prežeti z
vsem tistim, kar je bila sa-
ma. Globoka po svoji dušev-
nosti, tankočutna, spodbuja-
joča v dobrem, ostra pri bi-
čanju napak in krivic. Svoje
družbeno aktivnosti, pa ni
omejevala zgolj na odgovor-
no delo časnikarke. Bila je
prizadevna politična in druž-
bena delavka v številnih or-
ganizacijah in društvih, pri
vse mtem pa je tako vzorno
ni plemenito opravljala svo-
jo osnovno materinsko dolž-
nost.
Pred tedni jo je pri izpol-
njevanju dolžnosti dohitela
nesreča. Mi vsi, pa tudi ona
sama in zdravniki, vsi smo
bili prepričani, da bo s svo-
jim vedrim značajem, s svo-
jo veliko voljo premostila bo-
lezen. Do zadnjega trenutka
je bila vedra in s svojim ne-
pretrganim humorjem bodri-
la svojo okolico ... Vse do
trenutka, ko se ji je tako iz-
nenada, tako tragično pretr-
gala.nit življenja.
Vere ni več. Ostal je njen
spomin v tisočerih srcih, ostal
je njen spomin v njenem"bo-
gatem delu, ki bi zbrano bilo
epopeja našega časa, epopeja
četrtine stoletja velikih do-
godkov in monografija tako
skromnega, a hkrati velikega
človeka.
k.
Strelsko tekmovanie
V POČASTITEV 20-LETNICE
ŽENSKE ORGANIZACIJE
V počastitev ženske ustanovitve
organizacije žena v Jugoslaviji je
okrajni strelski odbor razpisal
množično tekmovanje z zračno
puško, na katerega so vabljene ne
samo vse članice strelskih družin,
marveč tudi pripadnice vseh po-
litičnih organizacij, sindikata, te-
lesnovzgojnih organizacij itd.
Težišče tekmovanja bo v obči-
nah, kjer morajo biti te prireditve
zaključene do 13. decembra. Na
okrajnem tekmovanju, ki bo 13.
decembra v Žalcu, bo vsako ob-
čino zastopalo po osem najboljših
strelk. Ta dan pa bo v dvorani
Hmezada v Žalcu še plenum
okrajnega strelskega odbora, na
katerem bodo razglasili tudi re-
zultate. ,
Sodeč po pripravah in množič-
nosti strelskega športa v celjskem
okraju bo tudi to tekmovanje, ki
je posvečeno dvajseti obletnici
ustanovitve ženske organizacije,
zajelo več sto strelk.
Čestitka predsednika okrajnega odbora JPI tov. Vojka Simončiča
za dosežene uspehe
OD 2. do 9. DECEMBRA
mednorodni teden čebelarjev
Po sklepu svetovne čebelarske
organizacije »Apimondia-« praz-
nujejo v vseh državah teden od
drugega do devetega decembra
kot mednarodni teden čebelarjev.
Ta praznik bo počastilo tudi
celjsko čebelarsko društvo, ki bo
priredilo več predavanj pri čebe-
larskih družinah izven Celja, ra-
zen tega pa uredilo izložbeni okni
v Celju. Na zaključku bo predva-
jalo v dvorani Ingrada barvni
film o čebelarstvu. Medtem ko bo
prva predstava ob 9. uri name-
njena čebelarjem in odraslim, bo
druga ob desetih za učence osnov-
nih šol.
Čebelarstvo je pomembno za
narodno gospodarstvo. Koristi, ki
jih daje so dvojne in sicer donos
medu, voska, cvetnega prahu in
mlečka ter opraševanje rastlini
zlasti pa sadnega drevja.
Čebelarsko društvo v Celju, ki
zajema ves celjski okraj, dela ve-
liko na tem, da se čebelarstvo
strokovno dviga in da se poveča
število čebelnih družin, ki je za-
enkrat, zlasti pa ob dejstvu, da se
hitro veča število sadnih plantaž,
premajhno.
Čebelarstvo na splošno ni do-
nosno. Zato so in bodo morali bi-
ti čebelarji idealisti, ki oskrbuje-
jo svoje ljubljenke bolj v lastno
zabavo, kot za zaslužek. Zaradi
tega jim je treba dati primemo
priznannje za njihovo delo, od
katerega ima korist vsa naša
skupnost.
J. S.
KAPITULACIJE NI
PRED DNEVOM JUGOSLOVANSKE LJUDSKE ARMADE
v 242. členu predosnutka zvezne
ustave med drugim piše: Nihče
nima pravice podpisati ali prizna-
ti v imenu Federativne socialistič-
ne republike Jugoslavije kapitu-
lacijo ali okupacijo države. Tak-
šen akt je protiustaven in po za-
konu kazniv.
Ozadje in vsebino tega načela
moramo iskati v duhu in načelih
naše ljudske revolucije. To načelo
je zapisano tudi v predosnutku
zvezne ustave, kjer piše, da je ne-
odtujljiva pravica in dolžnost na-
rodov Jugoslavije varovati in bra-
niti neodvisnost ter teritorialno
neokrnjenost Federativne sociali-
stične republike Jugoslavije. Za-
radi tega bi bilo priznanje kapi-
tulacije protiustavno dejanje. Za-
to lahko v teh členih ustavnega
osnutka vidimo nekaj funkcional-
nega in revolucionalnega; v njih
je nekaj, kar izvira iz globin, či-
sto jugoslovanskih čustev. Ob tem
se misli nehote ustavijo na zadnji
vojni, in zlasti še — na Sutjeski.
Sutjeska je bila že neštetokrat
proglašena kot simbol vseh naših
simbolov. Dejansko je v teh be-
sedah skrita vsa resnica o njej.
Sutjeska simbolizira bratstvo in
enotnost naših narodov. Sutjeska
je najpomembnejši dogodek naše
narodnoosvobodilne borbe. Ona
FKîmeni celo prelomnico v njej, saj
se je številčno stanje NOV po tem
dogodku hitro povečalo. Na ta na-
čin je imela zmaga na Sutjeski
neposredni vpliv na ustvaritev
nove države v Jajcu.
Sutjeska je ostala in živi v na-
ših srcih kot spomenik naše ne-
uničljivosti. Bila je poprišče, na
katerem smo pretrpeli najtežje
izgube, a hkrati dosegli odločilno
zmago.
Sutjeska ni poznala predaje, ne
kapitulacije niti v enem primeru.
Znano je, da je okupator vrgel na
okoli 20.000 izmučenih borcev
NOV 120.000 do zob oborože-
nih pripadnikov svojih elitnih
enot. Toda v tem primeru številke
niso najvažnejše in odločilne; pač
pa to, kar stoji za njimi, to je duh
Sutjeske. Komandant okupator-
skih sil, ki je poveljeval na Sutje-
ski, je te dogodke primerjal s ko-
munističnim fanatizmc«n. Mi pa
odgovarjamo z eno samo besedo
— revolucija.
Značilno za Sutjesko je poročilo
komisarja drugega bataljona slav-
ne druge dalmatinske brigade
Djure Boškoviča, ki je po kritič-
nem jurišu zapisal: V dosedanjih
bojih smo izgubili polovico bor-
cev, toda računajte na nas, kakor
da smo vsi; zato nam postavljajte
tudi takšne naloge.
Dne 10. junija 1943 je bil le-
gendami spopad na Ljubinem
Grobu. Trajal je ves dan. Tega
dne se je druga četa tretjega ba-
taljona četrte proletarske brigade
zapisâla v dnevnik osvobodilnega
boja z zlatimi črkami. Ko sta bila
tega dne glavnina partizanskih
enot ter Vrhovni štab že tako bli-
zu sovražnika, da bi se lahko stre-
ljali s puškami, je prišlo v štab
bataljona iz komande druge čete
najbolj pretresljivo poročilo, v
katerem je bilo zapisano: Ce
Nemci prodro na Ljubin Grob,
pomnite, da na njem ni živih pro-
letarcev.
Kljub vsem naporom Nemcin i-
so uspeli prodreti na vrh Ljubi-
nega Groba.
Sutjeska ni poznala kapitulaci-
je, ni poznala predaje sovražniku.
Kako so borci doživljali te ve-
like dogodke na Sutjeski pojas-
njujeta tudi tale primera:
Dva partizaa sta si na Ljubinem
Grobu sama vzela življenje s po-
slednjim nabojem samo zaradi te-
ga, da bi ne padla živa v sovraž-
nikove roke.
Vodnik Hristivoja Jovanovič iï
šestega bataljona prve proletar-
ske brigade je naletel na sovraž-
nikovo patruljo in ko je nanjo iz-
strelil vse naboje, je zadnjega na-
meril v svojo glavo.
Na Sutjeski ni bilo predaje, ni-
ti ujetništva. Na Sutjeski so bili
samo mrtvi in oni, ki so zmagali-
Takšna je bila Sutjeska!
In ko danes po devetnajstih le-
tih Sutjeske govorimo o osnutki'
zvezne ustave in analiziramo njec
242. člen, se vnovič spoirdnjam».
na njen duh.	F. F,
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. daeeinber 1962
3
8 8EJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA CELJE
Statut občine in delo upravnih
organov
v ponedeljek je bila v Celju
ekupna seja obeh zborov. Dnevni
red je bil spet zelo pester in vse-
binsko bogat, saj je za skupno se-
jo obeh zborov obsegal 6, za lo-
čeni seji pa 9 točk. To je dokaz
velikih sprememb, s katerimi so
komtme dobile tolikšne pristojno-
sti pri odločanju, hkrati pa se
vsiljuje pomisel, da bi bilo treba
občinske seje pogosteje sklicevati.
kajti prehiter tempo na sejah je
v škodo pravemu smotru našega
komunalnega sistema, če razpra-
ve niso dovolj temeljite in vse-
stranske.
Omenimo naj samo razpravo o
prednačrtu statuta občine, ki so
ga referenti vrh tega osvetlili še
s priporočili stalne konference
mest v Titogradu. Taka razprava
bo brez dvoma terjala še več sej,
če ne izključno posvečenih tem
problemom. Čeravno je razprava
o statutu trajala nepolno uro, je
kljub nepripravljenosti precejš-
njega števila odbornikov bilo po-
danih precej predlogov za spre-
membe in dopolnila bodočemu ob-
činskemu statutu. Odborniki so
tokrat prispevali tiste predloge, ki
izvirajo neposredno iz področij,
na katerih tudi kot občani delajo.
Ce pa bi odborniki v celoti tudi
obiskovali sestanke na terenu in
mnenja občanov prenesli na zase-
danje, bi gotovo bil ves dopoldan
posvečen razpravi o statutu.
Tudi naslednja točka dnevnega
reda, ko so na seji razpravljali o
delu upravnega organa občine, je
vsebovala tako bogato in vsestran-
sko gradivo, da mu vsebina pa tu-
di obseg razprave nista bila ena-
kovredna. Podatek, da celjska ob-
čina po številu občinskih usluž-
bencev na prebivalstvo zaseda eno
izmed zadnjih mest, je sicer zelo
pohvalno. Na drugi strani pa v
občinski upravi zasedajo delovna
mesta uslužbenci z nedovoljno
kvalifikacijo in izobrazbo. Samo
en podatek: 26 mest z visoko stro-
kovnostjo je sistematiziranih, de-
jansko pa na teh mestih po stro-
kovnosti odgovarja le 14 usluž-
bencem. Hkrati pa bi moralo biti
uslužbencev z nižjo strokovnostjo
27, na delovnih mestih pa jih je
kar 56.
Kljub težavam je delo občinske
uprave vidno napredovalo. Služba
za prošnje in pritožbe je letos ob-
ravnavala 132 primerov, od tega
samo stanovanjskih pritožb 86.
Služba pravne pomoči je letos nu-
dila pomoč 168 občanom, medtem
ko je sprejemna pisarna rešila sa-
ma polovico od 67.000 primerov.
Na seji so odborniki poudarili
nujnost trezne presoje pri dolo-
čevanju obsega števila moči v ob-
činskih organih. Vsako pretirava-
nje pri zniževanju števila usluž-
bencev ne more biti vedno odraz
zmanjševanja vloge upravnih or-
ganov nasproti povečavanju vloge
družbenega upravljanja. Nasprot-
no to lahko zelo hromi delo druž-
benih organov.
Na skupni seji so razpravljali
še o poročilu komisije za poslovne
lokale, o predlogih komisije za
volitve in imenovanja in končno
o rezultatih priporočila občinske-
ga ljudskega odbora, ki so bila
naslovljena na gospodarske orga-
nizacije julija letos. Pri tem je
bilo ugotovljeno, da štiri gospo-
darske organizacije niso odgovo-
rile kako so obravnavali ta pri-
poročila in sicer: Apnenik Pečov-
nik. Opekarna Ljubečna, »Metka-«
in »Celjski tisk«.
Na ločenih sejah so razpravljali
in odločali o odlokih za hidrosi-
stem Ložnice in drugih potokov, o
prenosu pravice upravljanja voda
na Vodno skupnost, o pavšalnem
plačevanju osemenjevalne službe,
o kmetijskem skladu občine, o od-
loku za javne tehtnice, o tem da
bo treba v bodoče vse novograd-
nje opremiti z notranjo telefonsko
napeljavo, o garanciji občine za
morebitno izgubo obrata družbe-
ne prehrane in končno so na pri-
hodnje leto odložili sklepanje o
odloku o premiji za mleko, ki so
no ukrepalo, takoj ko bomo do-
končno vedeli za obseg nastale
škode.	C. k.
SPREMEMBA V KORIST
NEGOSPODARSKIH
INVESTICIJ
Ob obravnavi smernic г^а raz-
voj gospodarstva v naslednjem le-
tu je značilna ugotovitev za grad-
beništvo, da se bo spremenilo raz-
merje investicijskih vlaganj v ko-
rist negospodarskih investicij. To
razmerje bo v naslednjem letu
44:56 — letos pa je bilo obratno,
in sicer 56 odstotkov za gospodar-
ike investicije.
Pravilna
razdelitev
obveznosti
Uvedba občinskih doklad
pri obdavčenju kmetijske
proizvodnje je po nerazum-
ljivi logiki in zaradi nepo-
znavanja motivov, bistva in
namena sprožila različne ko-
mentarje in nepravilne za-
ključke. Ponekod so celo
zlasti v dolinah tolmačili to
kot pritisk na kmete z na-
menom, da oddajo zemljišča
v socialistični sektor, drugje
pa so si to razlagali kot novo
prekomerno obveznost kme-
tovalcev. Kako je dejansko
s to stvarjo?
Dokaj znano je, da je ka-
taster, na katerem sloni ob-
davčitev, zastarel in ne
ustreza dejanskemu stanju,
a tudi analize dejanskih do-
hodkov iz kmetijske proiz-
vodnje zaostajajo vsaj za le-
to. Zaradi tega in še drugih
elementov (sem sodi doslej
nezadostna preglednost tega
problema pri občinah) je
prišlo do tega, da so v gro-
bem bili delavci za svoje do-
hodke obdavčeni za 15 od-
stotkov, kmetovalci pa v
povprečju le za nekaj nad
10 odstotkov. Razumljivo je,
da je bilo potrebno to stanje
popraviti. To so podatki, ki
kažejo razmerja v povprečju.
Če pa zadevo pogledamo
podrobneje, ugotovimo še
večja nesorazmerja. Poglej-
mo si na primer, kako je
stanje glede davščin v
Spodnji Savinjski dolini in
v hmeljarskih območjih.
Tod ima 10 odstotkov kme-
tovalcev kar 52 odstotkov
obdelovalne zemlje v posesti,
ostalih 90 odstotkov zadruž-
nikov pa ima komaj 42 od-
stotkov vse obdelovalne
zemlje. Značilno pri tem je,
da je večina večjih kmetij
v dolini, kjer so ugodnejši
pogoji kmetovanja in kjer
je možno brez posebnih te-
žav hitro in dobro plasirati
prav vse kmetijske izdelke.
Ostali deli — srednjevišin-
ski in višinski, kjer je večina
malih posestnikov, pa ima
glede tega večje težave. Z
neugodnimi pogoji za plas-
man proizvodov pa se le-tem
zmanjšuje tudi vrednost
proizvodov, in sicer pred-
vsem zaradi tržnega zakona
o povprečnih cenah na trgu.
Jasno je, da so zaradi tega
predvsem višinske kmetije
v veliko slabšem položaju in
da jih bi enotno obdavčenje
bistveno prizadelo. Večina
občin pripravlja za naslednje
leto trojno klasifikacijo
zemljišč glede na lego — pri
tem pa še v vsaki sedem
razdelitvenih razredov.
2e bežna analiza nam po-
kaže, da so bile kmetije v
dolini v primerjavi z obdav-
čitvami dohodkov delavcev
kar za preko 8 odstotkov
premalo obdavčene, medtem
ko so srednji zlasti pa višin-
ski predeli v nekaterih pri-
merih bili tudi do 2 odstotka
preobremenjeni z obveznost-
mi. Namen občinskih doklad
je zaradi tega tudi ta, da
se zravnajo ta nesorazmerja.
Zaradi tega se zdi dokaj
lahkoverno ravnanje večine
kmetovalcev v žalski občini,
da so nasedli prepričevanju
tistih 10 odstotkov kmeto-
valcev, ki imajo polovico
zemlje v posesti, in so zago-
varjali njihovo stališče, če-
prav sebi v škodo. Kajti
gotovo je, da bi zavlačevanje
podrobnejše ureditve občin-
skih doklad ločeno za posa-
mezna območja bilo koristno
predvsem za peščico kme-
tovalcev, vsi drugi kmeto-
valci pa bi od tega imeli le
škodo. Tokrat pa se je precej,
jasno pokazalo, da so kme-
tovalci o teh problemih bili
premalo informirani; kot so
tudi premalo informirani o
problemih arondacije kme-
tijskih površin socialistične-
ga sektorja. Tega namreč ne
regulirajo davščine, temveč
zakonski predpisi in dodatki
k osnovnemu zakonu o aron-
daciji, in sicer nezavisno od
davčne politike občinskega
ljudskega odbora. Toda
pustimo ta problem za drugo
priliko.
CENE
IN OSEBNI
DOHODKI
Gibanje cen, osebnih do-
hodkov in proizvodnosti v
zadnjem obdobju — zlasti
pa v desetih mesecih letos,
kaže na znatna nesorazmerja.
Očitno je namreč, da se ka-
žejo nekateri znaki upadanja
realnih dohodkov. V tem
času je namreč produktiv-
nost porasla, v okraju so
skupaj osebni dohodki po-
rasli za preko dve milijardi
dinarjev, močno pa so se po-
večale tudi cene. Zaradi tega
zasledimo pri oceni realnih
dohodkov negativno oceno.
Prav gotovo je potrebno
poiskati vzroke za to med
mnogimi objektivnimi in ob-
časnimi razlogi, nekje pa so
razlogi prav gotovo tudi sub-
jektivne narave.
Hitro povečanje cen kme-
tijskih pridelkov in nekate-
rim izdelkom, kjer to ni bilo
potrebno, je eden od prvih
vzrokov. Zaradi tega je prav
gotovo stabilizacija na pod-
ročju cen eden od najvaž-
nejših elementov, ki lahko
ustavi vzpenjanje spirale
dohodkov in cen. To je to-
liko bolj pomembno, ker pod-
jetja prehajajo na nov sistem
obračunavanja — in sicer na
delitev po realizaciji.
Pri tem se znajdemo pred
dvema dokaj različnima
problemoma. Oba slonita na
zahtevi, da realni osebni do-
hodki ne smejo zaostajatíi
za dinamiko cen — torej, da
je potrebno stremeti tudi za
povečanjem osebnih dohod-
kov.
Ena skupina podjetij, kjer
je razmerje med skladi in
osebnimi dohodki v čistem
dohodku vsaj tako, da na
sklade odpade preko 20 od-
stotkov, bodo obdobje pre-
hoda na nov sistem obraču-
navanja v večini primerov
lahko prebrodila z začasnim
zmanjšanjem skladov. Seve-
da le toliko, kolikor niso
skladi že porabljeni. Druga
skupina podjetij, kjer je to
razmerje manj ugodno, pa
bo prisiljena uporabiti za-
časne premostitvene kredite
za pokritje nastalih vrzeli.
V tem primeru se hkrati
dokaj jasno pokaže pravil-
nost in smotrnost odločitve
tistih samoupravnih orga-
nov, ki so se odločili za
ugodnejša razmerja v korist
skladov.
Vendar je potrebno po-
udariti, dan ni možno v isti
sapi grajati vse gospodarske
organizacije, ki niso name-
nile večjega odstotka za
sklade, oziroma ki si s tem
niso ustvarile večje notranje
rezerve. Nekatere gospodar-
ske panoge, ki so manj aku-
mulativne, tega namreč pre-
prosto niso mogle storiti.
Istočasno pa kaže že sedaj
opozoriti na zaloge, saj pred-
stavljajo dejansko področje,
na katerem je še veliko re-
zerv. Spodbudna je pri tem
tudi ugotovitev, da v pov-
prečju v celjskem okraju
prekomerne zaloge hitro
upadajo, in da se istočasno
osebni dohodki v zadnjem
mesecu prilagojujejo pove-
čanju produktivnosti dela.
Nekoliko več težav pa bo
razumljivo v primeria, ko se
je v skladišču nabralo neku-
rantno blago. Vsekakor pa
je pojav delnega zaostajanja
realnih dohodkov le začasen.
Tudi to se zgodi!!
v zadnji številki smo pisali o
primera, ko je ostala trava v
šmarskem koncu zaradi nepozor-
nosti na travniku. Prav je bilo,
da so okoliški kmetovalci grajali
ta primer nepazljivosti osebja
kmetijske zadruge — prav pa je
tudi, da povemo, da se ti primeri
še pogosteje pripete pri zasebni-
kih, le da tega navadno nočemo
videti.
Značilen je glede tega primer iz
šentjurske občine, kjer je na za-
sebni njivi ostala celo koruza, ki
je pričakala zimo in sneg. Tako je
nastala zanimiva slika — obiranje
koruze na zasneženi njivi. Res vse
se zgodi — in kljub zgodnji zimi
je ta primer več kot zanimiv.
Kdo ie kriv za neuspeh?
v »Celjskem tedniku« smo zasledili članek pod naslo-
vom »Konjuktura ali?«, v katerem je pisec grajal način raz-
deljevanja in razne nerednosti v zvezi s fotografiranjem čla-
nov kolektiva Tovarne emajlirane posode, ki je bilo namenjeno
za potrebe kadrovske evidence in tovarniških izkaznic.
Čeprav slikanje in razdelje-
vanje posnetkov praviloma ne bi
smelo biti poseben problem, se je
IKjjavil zaradi malomarnega od-
nosa izvajalca ob pripravi, pri
slikanju, pri tehnični izvedbi in
pri razdeljevanju niz težkih ne-
pravilnosti, ki zaslužijo vso grajo
in najbrž še kaj več. Pisec je
očitno vedel za to, vendar že v
drugem odstavku pravi: »Posnet-
ki so dragi in slabi, toda pustimo
to ob strani«. Bolj zanimivo mu
pa je dejstvo, da je fotograf spre-
jemal še posebna naročila od
zaposlenih (poljubno večje šte-
vilo kopij istega posnetka). V
resnici pa so prav ta posebna na-
ročila manj važna in bi pred-
stavljala ob korektnem delu foto-
grafa dobrodošlo uslugo mnogim
našim ljudem. Po vsem videzu
je pisec članka naperil ost kritike
mimo glavnih nepravilnosti rav-
no na kadrovsko službo in po-
sebno na kadrovski oddelek na-
Sega podjetja.
Ce bi kadrovski oddelek odre-
dil prisilno prodajo in prisilno
plačevanje, bi se s tem brez
dvoma težko pregrešil proti svo-
jim kompetencam in bi bila v
tem primeru tudi opisana reakci-
ja vodilnih v obratu vsaj neodgo-
vorno pomanjkljiva, pa tudi ne-
adekvatna.
Nasprotno, vodji kadrovskega
oddelka ni bilo znano, da razpe-
čevalec slik samoiniciativno nudi
posnetke med delovnim časom v
obratu. Ko ga je obratna pisarka
iz EE-2 vprašala, če morajo de-
lavci slike res vzeti, ji je odgo-
voril, da so dolžni vzeti delavci
samo tiste posnetke, ki so jih
sami naročili in ki so dobro uspe-
li, ostale pa naj zavrnejo.
Obenem je predložil, da eko-
nomske enote na svoji oglasni
deski obvestijo delavce, naj dvig-
nejo odvečne slike, ki so jih sami
naročili, pri tov. Antonu Košecu
v svojem prostem času. Ta navo-
dila je izdal vodja kadrovskega
oddelka še isti dan vsem obrat-
nim pisarkam na sestanku.
Nadalje je vodja kadrovskega
oddelka takoj poklical fotografa
Mlekuša v podjetje in mu naro-
čil, da prevzame ter popravi ne-
uspele posnetke. Fotograf je na
ta pogoj pristal.
Navedeni ukrepi so zadosten
odgovor na prvo zastavljeno
vprašanje spornega članka. Dru-
go vprašanje ne spada v območje
našega podjetja temveč zbornice.
Ob zaključku želimo obvestiti
bralce, da je isti fotograf že iz-
vedel podobno akcijo (slikanje
članov kolektiva za fotografije,
ki so priložene kartoteki) v letu
1947 in je izpadla zadovoljivo. Za
neuspeh letošnje akcije pa ni od-
govorna nobena strokovna služba
podjetja, temveč izvajalec sam,
ki v tem primeru ni organiziral
primerno pripravo, tehnično-stro-
kovno ni zadovoljil osnovnim
zahtevam, predvideni rok izde-
lave pa je prekoračil skoraj za
6 mesecev.
Ker je v oštevilčenju 2 X 2900
posnetkov popolna zmeda se bo
delo na identifikaciji fotografij
nekoliko zakasnilo, tembolj, ker
vedno niso podobne slikanim
osebam. Zato bo podjetje primer-
no ukrepalo, čim bomo dokončno
vedeli za obseg nastale škode.
I. V.
MALI INERVJU
Boljša'kvaliteta in serija
RAZGOVOR s PREDSED NIKOM OBRATNEGA DELAV-
SKEGA SVETA OBRATA SIVE LITINE V ŽELEZARNI V
STORAH TOV. J02ET0M GAJSKOM.
Tovariša Jožeta Gajška sem na-
šel pri pečeh za taljenje železa.
Pravkar so pripravljali litino za
posebno obdelavo, s katero dobe
iz navadne kvalitetnejšo litino. Ta
čas je zatulila sirena, ki opozarja
delavce na pozor, midva pa sva
se umaknila v lično urejeno je-
dilnico obrata. Na vprašanje o de-
lu obratnega delavskega sveta je
tov. Gajšek tole odgovoril:
Vsa prizadevanja našega obrata,
ne samo obratnega delavskega
sveta, temveč slehernega zaposle-
nega v obratu so posvečena težnji
za povečanjem kvalitete proizvo-
dov in za zmanjševanje stroškov
proizvodnje. To je generalni pro-
blem, ki ga obratni delavski svet
nenehno obravnava.
Gre torej za dve pomembni
stvari. Zahteve trga postavljajo v
ospredje iskanje možnosti za do-
sego kvalitetnega materiala. To
nam je z nodularno litino tudi že
uspelo. Sedaj že proizvajamo raz-
ne dele za avtomobilsko in strojno
industrijo. Neposredno v zvezi s
tem pa je tudi vprašanje orga-
nizacije dela in uvajanje proiz-
vodnje v sicer zaenkrat provizor-
ni seriji, vendar že tu dosegamo
lepe uspehe. Ta sistem serij bo
potrebno v naslednjem obdobju
vsekakor še izpopolniti. In prav
na to področje so usmerjena vsa
naša prizadevanja.
NOVA PEC V ŽELEZARNI
V štorski železarni gradijo no-
vo peč, ki jo bodo uporabljali za
oplemenitenje litin, predvsem si-
ve litine. Nova peč bo veliko pri-
pomogla k splošnim prizadeva-
njem kolektiva za povečanje kva-
litete in pri specializaciji v proiz-
vodnji predmetov iz sive litine.
Navidez ne, toda vendar
škoda
Ne gre niti za požar, niti za ne-
srečo. Gre za pojav, ki ni najbolj
umesten in zna biti hud bume-
rang — pojav, ki se bo maščeval.
Praznični dnevi — zlasti letos,
ko so bili večinoma štirje prosti
dnevi (ako bo tudi ob novoletnih
praznikih) so spodbujali mnoge,
da so v teh dneh obiskali gorske
postojanke. Saj so v višjih legah
idealni pogoji za smuko, zasneženi
pejsaži pa so čudoviti.
V večini primerov so uprave
koč in gostišč obdržale stare ce-
ne, v nekaterih primerih pa so iz-
koristili konjunkturo in dvignili
ob praznikih cene. Mnoge je to
neprijetno prizadelo.
Vedeti moramo, da se gostin-
stvo zlasti letos nahaja v zelo te-
žavnem položaju in da se kolek-
tivi z vsemi močmi trudijo, da
bi nadoknadili delen izpad pro-
meta. Večina kolektivov je sku-
šala težave prebroditi z zmanj-
ševanjem stroškov in drugih ele-
mentov, ki vplivajo na cene —
skratka trudili so se, da dosežejo
povečanje dohodka z izkorišča-
njem notranjih rezerv.
V nekaj primerih pa so neka-
tera izletniška gostišča izrabila
konjunkturo in skušala ustvariti
višji dohodek s povišanjem cen.
Res, da gre za osamljene prime-
re, vendar ti jasno kažejo, kako
ne smemo zastavljati problema.
Kajti primer, da so ceno pečeni-
cam dvignil ina 350 dinarjev je
več kot samo opozorilo. Taki po-
javi samo odbijajo ljubitelje pri-
rode od gora, s tem pa si gorske
postojanke samo režejo vejo, na
kateri bi morali vse graditi —
namreč na povečevanju obiskov.
M.
PROMET  GOSTINSTVO
Pri analizi povprečja osebnih
dohodkov za posamezne panoge
gospodarstva je ugotovljeno, da
je letos imela panoga prometa
najvišje povprečje, in sicer 29 ti-
soč dinarjev na zaposlenega —
najnižje pa gostinstvo — 24 tisoč.
Vec kot priporoalo
Okrajni ljudski odbor je na
zadnjem zasedanju obravnaval tu-
di pojav povečanja števila zapo-
slenih z osebnmii dohodki izpod
10 tisoč dinarjev mesečno ter med
10 in 15 tisoč dinarjev. Istočasno
s tem pa tudi delno povečavanje
razmerij med osebnimi dohodki.
Od avgusta na september je šte-
vilo oseb, ki so prejele izpod 10
tisoč dinarjev poraslo od 74 na
148, število zaposlenih z dohodki
med 10 in 15 tisoč dinarjev me-
sečno pa je poraslo od 783 na
1345. Ce pri tem upoštevamo le
neznaten premik pri številu oseb
z visokimi osebnimi dohodki, opa-
zimo povečanje razmerja med
najvišjimi osebnimi dohodki. Ce
te številke primerjamo s ponderi-
ranimi odnosi skupin, dobimo še
neugodnejšo sliko.
Zaradi tega bo prav gotovo nuj-
no potrebno, da samoupravni or-
gani znova pregledajo razmerja
osebnih dohodkov v svojem ko-
lektivu, da analizirajo vzroke in
pa objektivne možnosti za ugod-
no rešitev tega problema. Res je
sicer, da je v veliki večini zlasti
v novembru ta pojav že odprav-
ljen, da pa nekateri kolektivi o
tem niso razpravljali. Zaradi tega ^
je želja o ponovni proučitvi di-
namike osebnih dohodkov nujna
zadeva, skratka že nekaj več kot
zgolj priporočilo.
Upravni odbor »Obratne ambulante« Cinkarne — Celje
razpisuje delovno mesto
ADMI\ISTR4TORJA
Plača po Pravilniku Obratne ambulante.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Kolektiv hotela »Evrope« v Celju
Vas vljudno vabi na prijetno
silyesieauüiíie
Za dobro razpoloženje bosta skrbela orkestra >Melodija< in
orkester >P—3c.
Rezervacije za osebo 300 din — in konsumacija po prosti
izbiri za jedila in pijače 1.000 din.
Vse po ugodnih cenah.
Rezervacije sprejema šef strežbe vsak dan med 11.—16. ter
18.—20. ure.
Telefonska številka 20-18, 20-19.
Vljudno vas vabimo in ne bo vam žal!
4
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. daeeinber 1962
AH v Velenju
res ni nobenih
težkoc?
Zgodilo se je v torek zve-
čer v Velenju. Od tri tisoč
petsto članov Socialistične
zveze se jih je zbralo 250 v
kulturnem domu. In konfe-
renca je potekala vse dotlej
v redu, dokler ni prišla na
vrsto dnevnega reda razpra-
va. Tu pa se je zataknilo.
Najbrž ne bi preveč pretira-
val, če bi poizkušal oceniti
celoto s sklanjatvijo samo-
stalnika »molk"^.
Večina poizkusov delov-
nega predsednika in ostalih
članov delovnega predsedstva,
da bi z vzgledom povlekli za
sabo 250 občanov, ki imajo
nedvomno številno vrsto pro-
blemov, je tonila v ponovni
molk. Slednjič so delno
uspeli, da so sprožili nekaj
vprašanj v zvezi s stano-
vanjsko skupnostjo in grad-
beno dejavnostjo ter v zvezi
zaposlovanja delovne sile.
Toda nakazani problemi so
ostali osamljeni, čeprav so
med njimi tudi tako boleči,
kot je primer oddelka šole
za defektne otroke v Šoštanju,
kjer imajo pouk v prostorih
bivše gostilne!
In ob vsem tem ni nič čud-
nega, če se je dolgoletni
predsednik krajevnega oä-
bora Socialistične zveze Jože
Vovk zahvalil s trpkimi be-
sedami za dosedanjo pomoč
pri delu, rekoč:
»Ne doumem več, kje je
zavest nas Velenjčanov,
tistih, ki smo in ki dosegamo
tako čudovite delovne zma-
ge. Mar smo res otopeli v
našem dobrem življenju. Ali
nimamo nobenih problemov
ali pa srroo prepričani, da jih
morajo drugi reševati za nus?
Mar ni vprašanje vrtca naj-
tesneje povezano z našimi
otroci in prav tako nereše-
tujst prepotrebnih otroških
igrišč? Ali so to naši pro-
blemi, kaj bo, če jutri zaradi
kakršnekoli okvare v rud-
niku, ostane Velenje brez
pitne vode? In kako je s po-
kopališčem, na katerem ni
več prostora za grobove? Ali
je morda delo Socialistične
zveze delo odbora, ki niti v
svojih vrstah ni bil najbolj
delaven?«
Kam torej s tolikšno ne-
zainteresiranostjo? Kje ležijo
vzroki. Ali je možno, da
dobra osnova življenjskega
standarda topi čut zavesti in
odgovornosti, namesto da bi
ga ostrila?
Vprašanja pač ne smejo
ostati v zraku. Treba bo te-
meljito pretresti to stanje,
kajoi v takšnem mrtvilu ne
bo mogla zaživeti krajevna
skupnost z velikimi nalogami.
Le koga ni razveseljila snežna odeja, ki je prinesla toliko svežine
v jesensko sivino. Mar ni razumljivo, da je nekdo od starejših
[>omagal mladim in kaj kmalu je iz velikih snežnih kep nastal
pravi pravcati severni medved. In kako je bil priljubljen otrokom.
Cicibani so ob prvem srečanju pristopali plaho, ko pa so spoznali,
da je kljub grozljivi prisrčnosti samo snežen, so ga junaško
»cukali za kožuh«. Bil je toliko privlačen, da so celo pozabili na
dolžnosti — steklenice ob vznožju so še prazne in kdo ve, kako
bo mamica dojela tolikšno prijateljstvo z medvedom?
Želimo si znania
Komisija za družbeno ekonom-
sko vzgojo ipri občinskem sindi-
kalnem svetu v Šoštanju je dala
v razpravo sindikalnim organiza-
cijam v industriji teze za semi-
narje. Z namenom, da proizvajal-
ci sami odločajo o poü-ebi semi-
narjev ter o tem, kaj se jim zdi
važno za predelavo. In zanimivo
je, da so se vse sindikalne organi-
zacije po lastni presoji odločile za
tritedenski seminar za kolektiv, ki
naj pomeni pravzaprav poglob-
ljen študij nekaterih bistvenih
vprašanj ustave.
Nikakor pa v tem primeru ne
gre za tolmačenje ustavnih določil.
Delavci si žele znanja in to o os-
novah ekonomike, o delavskem
samoupravljanju, o kadrovsko so-
cialnih službah in predvsem o od-
nosih.
Seminarje bo izvedla delavska
univerza. Ta akcija pomeni izred-
no širok val izobraževanja po ko-
lektivih, po ekonomskih enotah,
kjer je zavest porasla do tistega
spoznanja, da bo možno imeti vse
in vse boljše člane v obratnih in
centralnih delavskih svetih le te-
daj, če bomo upravljalci tudi ta-
krat, ko ne bomo pi-av zato iz-
voljeni. Kolektivi pa so tudi iz-
razili, da si želijo znanja zato, da
bodo znali pravilneje presojati
delo svojih izvoljenih sotovarišev.
Pobuda za to obliko pogloblje-
nega študija ustave je prišla iz
kolektivov in prav zato smo lah-
ko prepričani, da bo ta vzgoja
imela resnično pomembno vlogo
pri nadaljnjem razvijanju decen-
tralizacije delavskega samouprav-
ljanja. Še posebej bodo ti semi-
narji ustvarili ugodna tla v tistih
podjetjih, kjer so doslej vpraša-
nja samoupravljanja malce zapo-
stavljali.
S seminarji bodo pričeli nasled-
nji teden in bodo trajali do srede
januarja.
Sočasno pa organizira občinski
sindikalni svet seminar za pred-
sednike sindikalnih organizacij,
katere želijo čimbolj usposobiti za
še bolj uspešno delo v téj po-
membni organizaciji.
-ik
Mozirska kronika
NAZARJE. Po dobrih treh le-
tih čakanja bo vendarle uresniče-
na želja potrošnikov tega dokaj
močnega industrijskega kraja. V
gradnjo novega trgovskega pavi-
ljona je doslej vložila občina pre-
ko 12 milijonov sredstev. Toda tu
se je končalo prizadevanje. V le-
tošnjem letu pa je priskočil na
pomoč »MERX« iz Celja in vlo-
žil za dograditev in ureditev
manjkajočih 18 milijonov. Novost
bo vsekakor samopostrežni odde-
lek za živila, saj bo to prva sa-
mopostrežna trgovina v mozirski
občini.
LUCE. Da bi se tudi Lučani lah-
ko vldjučili v mrežo televizijske-
ga sporeda (kar v ozki dolini ob
Savinji ni možno), so krajevne
družbenopolitične organizacije
sklenile, da si bodo postavili kar
dva pretvornika. Imenovali so od-
bor, ki vodi akcijo za zbiranje le-
sa, kajti gradnja bo stala okrog
5 milijonov dinarjev. Prepričani
so, da bodo svoje želje uresničili
že v sredini prihodnjega leta, obe-
nem pa že pripravljajo prostor za
televizijski klub, kar je za turi-
stično pomemben kraj pač nujna
potreba. Se to: s tema pretvorni-
koma bo s TV signalom pokrita
vsa mozirska občina z izjemo Sol-
čave in Logarske doline.'^
MOZIRJE. Kmetijska zadruga
v Mozirju je v letošnjem letu po-
kazala mnogo razumevanja in
skrb za svoje ljudi. Pred nedav-
nim je odkupila večje poslopje, ki
ga bo preuredila za stanovanja.
Ker je ravno skrb za stanovanja
kmečkih delavcev pereča, bo vse-
kakor koristno, če bodo tudi drugi
kmetijski obrati v občini sledili
temu lepemu vzgledu.
Šola za življenje -
NAJBLIŽJA MLADINI
Sole za življenje postajajo iz-
redno priljubljena oblika vzgoj-
nega izobraževanja mladine šo-
štanjske občine. Prav občinski ko-
mite Ljudske mladine kaže za to-
vrstno izobraževanje v mladin-
skih aktivih dokaj šn j e razume-
vanje. Politično izobraževanje pa
dobiva nove oblike, saj je komi-
te v temeljiti analizi spoznal, da
vsebina večernih političnih šol ni
pri mladini našla najboljšega od-
ziva. Prav zato so se letos odlo-
čili za etapo politično izobraže-
vanje in s tem, v časovno ne pre-
več daljšem obdobju, ustvarili
možnost za čim širšo udeležbo.
Anketa je pokazala, da si mla-
dina želi čimveč predavanj v
okviru šole za življenje. Pri tem
je zanimivo, da je želja po tej
obliki občutnejša pri vaški mla-
dini, medtem ko v obeh industrij-
skih središčih Šoštanju in Vele-
nju ne more prav zaživeti.
Kličemo: SOS
Kmetijsko gospodarstvo Salek
in prebivalci Velenja ter delno
Šoštanja so se te dni znašli v do-
kaj hudi krizi, ka^ti kljub 200
kravam mlekaricam je nenadoma
mlečnost hudo padla in preskrba
z mlekom je racionirana.
Poleg običajnega prehoda iz kr-
me na paši na suho krmo, ki se
venomer močno odraža, a je letos
zaradi naglega vdora zime huje
zarezal mejo in občutno znižal
mlečnost, so vzroki še drugotni.
Prav v tem času so začeli na po-
sestvu s temeljito selekcijo med
kravami. Doslej so to vprašanje
več ali manj puščali ob strani.
Ker pa želijo odpraviti prehude
izgube z rejo krav mlekaric, je
bil ta korak upravičen.
Hudo pa je za prebivalce Ve-
lenja, kajti lahko so še celo sreč-
ni, če dobe pol litra mleka in to
ne oziraje se na številčnost dru-
žine. Pozabiti pa ne smemo, da
je Velenje po starostni meji naj-
mlajše mesto v Sloveniji in da
ima preko tisoč predšolskih otrok
(od tega največ v starosti do treh
let). Ob tem vprašanju se je vred-
no zamisliti in vsekakor bo kme-
tijsko gospodarstvo dolžno čim
prej nekaj učinkovitega ukreniti,
kajti tako zdecimirana količina
mleka nikakor ne zadostuje. Ker
nič ne kaže, da bi se v kratkem
to kaj spremenilo, bo bržčas po-
treba, da bo tudi občinski ljudski
odbor razmislil o tem in poiskal
primemo rešitev.
Stane Ravl en
ZNOVA
IZVOLJEN
Pred dnevi se je v Šoštanju se-
stal novoizvoljeni 23-članski ob-
činski komite Zveze komunistov
in iz svoje srede ponovno izvolil
znanega političnega delavca, tova-
riša Staneta Ravljena za sekre-
tarja občinskega komiteja ZKS.
Za predsednika ideološke komi-
sije so izvolili inženirja Franca
Kljuna, novinca v vrstah pomla-
jenega komiteja. Kadrovsko ko-
misijo pa bo vodil tovariš Edo
Centrih.
V nadaljevanju je občinski ko-
mite ZKS pregledal sklepe občirir
ske konference Zveze komunistov
ter si začrtal pot v doslednih re-
šitvah osnovnih gospodarskih, ko-
munalnih, prosvetnih, kulturnih
in drugih vprašanj v občini, ne da
bi s tem s čimerkoli posegel v
samostojnost družbenosamouprav-
nih organov.
Potreba po klubskih prostorih
vse
večja
Na nedavni konferenci Socialistične zveze v Mozirju so
ugotovili, da je osnovna potreba klubski prostor. Nedelav-
nost sekcij so povezovali s tem vprašanjem. Prav tako pa so
kritično pretresli dokaj mlačno delo stanovanjske skupnosti.
Kot pozitivno so ocenili le sekcijo žena.
Letošnjo konferenco krajevne
organizacije Socialistične zveze v
Mozirju laliko ocenimo kot izred-
no dobro, saj so člani v vzpod-
budni kritiki opozorili na niz po-
manjkljivosti v dosedanjem delu.
Grajali so preslab stik odbora s
člani, prav zato pa je v pretek-
lem obdobju bilo čutiti premaj-
hen vpliv Socialistične zveze. Ta-
ko so sekcije v glavnem ostale le
na papirju. Seveda so mnogi bili
mnenja, da je vzrok v pomanj-
kanju klubskega prostora, ali sa-
mih prostorov organizacije, če-
prav to ne bi smel biti osnovni
vzrok nedejavnosti. Zadali so si
nalogo, da bodo vprašanje kluba
rešili v bližnji bodočnosti. S po-
sebnim poudarkom pa so pohva-
lili aktivnost sekcije žena, ki je
edina upravičila svoj obstoj.
Z odkritostjo so nakazali na
premajhno zainteresiranost sta-
novanjske skupnosti, ki ni čutila
potrebe po ustanovitvi prepotreb-
nih uslužnostnih dejavnostih.
Sprejeli so sklep, da to vprašanje
utemelje in rešijo v novem ob-
činskem statutu, kjer mora biti
točno predvidena dolžnost po
ustanavljanju servisev in obenem
zagotovitev potrebnih sredstev za
začetek.
Mnogo zdravih misli so izrekli
tudi o potrebi vzdrževanja kra-
jevnih in občinskih cest ter pred-
lagali akcije samoprispevka. Po-
sebej pa so se dotaknili vprašanj
podružabljanja gozdne proizvod-
nje ter stavljali nešteto vprašanj
o pravici posestnikov do gospo-
darjenja z gozdovi.
Razšli so se s prijetnim občut-
kom, da so jim takšni razgovori
ne le potrebni, temveč dolžnost
in nuja, če želijo uspešno reše-
vati svoje potrebe.
-ik
Neugodne posledice
Izrazito povečanje cen zaščit-
nim sredstvom za škropljenje sa-
dovnjakov je imelo zelo negativ-
ne posledice. Cene raznim zaščit-
nim sredstvom so porasle od 50
pa tudi do 150 odstotkov. Zaradi
tega je zlasti v jesenskem obdob-
ju bilo možno zaznamovati občut-
no zmanjšanje porabe zaščitnih
sredstev in zanemarjanje škrop-
ljenja sadnega drevja.
ZIMA JE MARSIKOGA PRESENETILA
Kurivo, železnico, trgovina
in potrošnik
Neobičajno zgodnja in ne pre-
več mila zima je letos hudo kaz-
novala neštete potrošnike kiiriva,
ki so po vzgledu nekajletnih glo-
bokih jesenskih posegov v januar
in še dlje, računali, da imajo časa
za nabavo še na pretek. Ošteli so
se. Zima je pač muhasta. Toda
najbrž si tisti, ki smo na toplem,
ne moremo in ne znamo pred-
stavljati, kaj pomeni prazna klet
ali drvarnica, ko se prebudiš in
zagledaš cel pedenj snega.
Težka in več kot poučna je
takšna šola. Po vsej verjetnosti
je bolje, da si jo človek (če že!)
privošči le enkrat. Nekako bi vse
to še bilo v redu, če bi lahko vsi
potrošniki — in teh je bilo nešteto
— vsaj prvi ali drugi dan zime
že napolnili s premogom in drvmi
svoje drvarnice. Toda? Vzrokov
je nešteto in nedvomno je naj-
krajšo pri tem potegnila malce
pretirana brezskrbnost ali brez-
brižnost do pravočasne nabave.
Kurivo ima pač čudno pot —
izpod zemlje ali iz gozdov — po
železnici in preko Kurivo-prometa
do potrošnika.
Opravka imamo torej s proiz-
vajalcem, dvema posrednikoma
in kupcem. Pri tem lahko proiz-
vodnjo — vsaj, če mislimo na
premog — pustimo pri miru.
Le-tega je dovolj, saj samo dvo-
do trodnevna proizvodnja v ve-
lenjskem premogovniku zadostuje
za letne potrebe celjskih malih
potrošnikov. Toda potrošniki niso
le v Celju in železnica je narav-
nost čudovito ozko grlo.
 Le redkokdaj se namreč zgo-
di. tako vsaj trdijo pri rudniku
lignita v Velenju, da bi dobili
potrebno in naročeno število vo-
zov za prevoz. Zima pa ne priza-
naša in se ne ozira na zamundni
in neredni prevoz.
Ostaja torej še zadnji po-
srednik: Kurivo-promet. Ugoto-
vitev je skorajda enaka kot pri
proizvajalcu. Razdalja med obema
je vezana na železnico. Trgovina
s kurivom nima skladišč in
obenem dokazuje, da bi z vskla-
diščenjem premoga imela zgolj
izgubo.
Tako smo torej znova prt
potrošniku, ki ostaja sam; pri po-
trošniku, ki zaradi neštetih vzro-
kov zmrzuje in krivi vso to za-
pleteno pot  do svojega
praga.
Џ Kriviti kogarkoli je odveč.
Drži pa, da bi potrošnik s pravo-
časnim nakupom marsikdaj tudi
pripomogel ne le sebi, temveč
tudi naši industriji, predvsem pa
ne preveč sodobni železnici, ki
nikakor ne zmore v tako kratkem
času rešiti vseh potreb.	-ik
V vrstah mladine
premalo
komunistov
Občinska konferenca Ljudske
mladine v Mozirju je z izredno
dognanostjo pokazala hibe in za-
vore, ki vplivajo na to, da se mla-
dina ni dovolj močno uveljavila
v družbenopolitičnem in samo-
upravnem življenju. Socialni se-
stav mladine v mozirski občini se
je v zadnjih letih bistveno spre-
menil, saj je od nekoč močno
prevladujoče kmečke mladine,
danes stanje izenačeno. Veliko
število kmečke mladine se je
vključilo v industrijo, — toda le-
te j mladini je bilo posvečeno še
premalo pozornosti v idejnovzgoj-
nem delu. Mladi proizvajalec, pre-
žet z okorelostjo zasebnih kme-
tijskih proizvajalcev, je nekje na
razpotju, neizoblikovan, zato ne
vidi perspektive v kmetijstvu; še
težje pa je s tistimi, ki ostajajo
doma. Premalo so vključeni v ak-
tivno družbeno življenje. O tem
nam zgovorno priča podatek, da
je v mozirski občini le 42 odstot-
kov mladine vključene v organi-
zacijo Ljudske mladine.
Delavnost mladih hromijo tudi
nepravilni odnosi v različnih or-
ganizacijah in društvih. Mladina
je le delovni član; čuti, da ji pre-
malo zaupajo, v isti meri pa ji
tudi pK>svečajo premalo pozorno-
sti, kajti nedvomno je, da bi mla-
dina rada sprejela nasvete in po-
moč pri samem delu v lastni or-
ganizaciji. Stik med komunisti in
mladino je izredno slab, saj celo
komunisti — mladinci ne delajo
dovolj aktivno v lastnih vrstah.
Prav zato so sklenili, da bo ob-
činski komite mladine skupaj z
organizacijami Zveze komunistov
začel z načrtnim delom, da bodo
vsaj mladi komunisti prvi v vr-
stah mladine.
Dokaj šen del razprave so po-
svetili skrbi za strokovno in
splošno izobrazbo in poklicno
usmerjanje na osnovnih šolah,
kajti mladini v mozirski občini
primanjkuje usposobljenih ljudi
za aktivno vključevanje v druž-
benopolitično življenje komune.
-er
Ali nam številke res vse povedo?
Tako je vprašal član komisije
za higiensko tehnično varnost pri
občinskem sindikalnem svetu v
Šoštanju. Razpravljali so o tednu
splošne varnosti ter ugotovili, ko-
likšna sredstva zametujejo pod-
jetja, zanemarjajo delavski sveti,
ki o teh problemih ne spregovo-
re. V večini primerov se vse to
ustavlja pri občasnih številčnih
prikazih nesreč in boleznin. Z iz-
jemo enega samega podjetja v
vsej dolini — rudnika lignita Ve-
lenja — pa žal doslej še niti ena
gospodarska organizacija ni zače-
la s poglobljenimi analizami
vzrokov, ki so čestokrat tako ma-
li in skorajda drobni, da jih kar
velikodušno p^rezremo, čeprav bi
mnogo pomenili.
Tako smo pač v čudnih skraj-
nostih dobrih gospodarjev. Ugo-
tavljamo, a ne dovolj tehtno in
premišljeno, in če že nekaj ugo-
tovimo, še žal ni rečeno, da smo
storili. In prav pri varnosti tako
radi odlašamo. Žal niso podjetja
analizirala posameznega delovne-
ga mesta in njihove okolice. Ce so
že ocenila varnostno zaščito, niso
pomislila, čemu na tem ali onem
delovnem mestu zbolevajo ljudje
za podobnimi boleznimi, čemu ta
ali oni prostor neprijetno deluje
na počutje in delavoljnost. Vse to
je našlo svoj prostor le v razpra-
vah pred vohtvami v komunalno
skupnost zavarovancev, zatem pa
je vnema popustila in je znova
oživela le v tednu, ki je posebej
za to namenjen.
Takšni odnosi pa so slabi in ne-
odgovorni. In da so, nam nazorno
kaže brezbrižen odnos marsikate-
rega kolektiva, delavskega sveta
in podjetja do delovnih nesreč
svojih delavcev. In prav pri tem
se človek vpraša, kdo naj prav-
zaprav skrbi za to problematiko,
če ne tudi podjetje. In če želimo
zdravega in dobrega delavca, bo-
mo nedvomno tudi o tem vodili
skrb in dodali svoj prispevek pri
omejevanju še vedno prepogostih
nesreč.
Nametani kupi urezanih delov oblek in morje ostankov pričajo o
delovni vnemi — toda, ali je nered potreben. Mar ta nepregled-
nost ne ovira pri delu — in kje je potrebna svetloba ter kolikšna
nevarnost se skriva v tem primitivnem ogrevanju prostora?! Mar
ne bi s smislom za red in malimi sredstvi izboljšali pogoje dela in
povečali storilnost?
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. decembra 1962
5
Vedno večja razgibanost
v imarski občini so pretekle
dni bile razprave o ustavi in tudi
letne konference krajevnih orga-
nizacij SZDL. Občani so se ob
tem izredno razgibali. Skoraj
povsod so bile razprave o ustavi
pred letnimi konferencami in
morda je prav to povzročilo, da
io tudi letne konference bile
letos močneje razgibane kot pre-
tekla leta. Občani so razpravljali
predvsem o komunalnih proble-
mih, o perspektivnem planu, toda
dosti bolj so se zanimali še za
vlogo organizacije SZDL v druž-
benem življenju in za izobraže-
vanje. Skoraj pri vseh krajevnih
organizacijah so terjali, da bi v
zimskih dneh imeli različna pre-
davanja, ki bi jih naj nudile De-
lavska univerza in strokovna
združenja. Najbolj si želijo kme-
tijska, živinorejska, zunanjepoli-
tična predavanja ter spoznavanje
komunalnega sistema, posebno še
o statutu. Predavanja o ustavi
po krajevnih organizacijah in po-
sameznih vaseh so skoraj zaklju-
čena. Trenutno potekajo še po-
sebej po sindikalnih podružnicah,
tako da bodo v drugi polovici de-
cembra lahko pričeli pojasnjevati
občinski statuit šmarske občine,
za katerega se že zdaj izredno
zanimajo.
Doslej je bilo v občini 27 kra-
jevnih organizacij SZDL, letos so
se ponovno osamosvojili v Vir-
itanju, kjer imajo izredno pri-
merne poboje za samostojno de-
lovanje. V kraju je šola, lepo so
si uredili klubski prostor, v ka-
terem imajo televizijski sprejem-
nik in ozkotračni kinoprojektor.
Tako je zdaj spet 28 krajevnih
organizacij v šmarski občini, ki
vključujejo preko 13.000 članov.
V Imenem so si kot največjo
nalogo zadali to, da bodo do-
končno zgradili gasilski dom, v
katerem bo tudi klubski prostor
krajevne organizacije SZDL. S
prostovoljnim delom in samo-
prispevkom lesa so dom spravili
pod streho, prihodnje leto pa bi
radi letno konferenco izvajali že
tam. V Podčetrtku že dolgo ni
bilo zbranih toliko občanov kot
na letni konferenci SZDL, kjer
so obravnavali največ turistično
problematiko. V Rogaški Slatini
so se kritično pomenili o mnogih
notranjih problemih v kraju, v
Tržišču pa predvsem o šoli, ob
Težave
so premagali
v tovarni kovinskih izdelkov v
Vitanju so imeli na začetku leta
precej težav v proizvodnji, saj ni-
so imeli dovolj naročil. V poletnih
mesecih, zlasti pa v tretjem tro-
mesečju se je stanje občutno po-
pravilo. V tovarni so začeli izde-
lovati nove dele za nekatere kme-
tijske stroje, za katere je dosti
naročil. Glede na sedanje stanje
je položaj zelo ugoden; zato vse
kaže, da ne bo prišlo do večjih
motenj v proizvodnji in prodaji.
čemer pa so uvideli, da ozki
osebni interesi lahko neprimerno
popačijo najčistejše družbene na-
mene. V splošnem lahko rečemo,
da so letošnje letne konference
v šmarski občini povsem uspele,
da so mobilizirale občane, ki so
si zadali stvarne delovne naloge
posebno še za izobraževanje in
delovne akcije. Utrditi bi morali
še občinsko vodstvo SZDL, ker
en sam človek dejansko ne zmore
vsega koordinacijskega dela, ki
ga terja najbolj množična organi-
zacija v občini.
Najtreč izostankov
zaradi ooolenj
v konjiški občini je bilo letos
okoli tri sto nesreč pri delu. Po
številu jih je sicer nekoliko manj
kot v preteklem letu, zato pa po
resnosti in številu izgubljenih de-
lovnih dni prav nič ne zaostajajo
za lanskimi. Po analizi odpade od
skupnega števila izgubljenih de-
lovnih dni na dneve odsotnosti
zaradi nesreč le okoli 12 odstot-
kov; vso ostalo odsotnost od dela
pa je pripisati različnim obole-
njem in boleznim.
Zaradi tega je povsem razum-
ljiv sklep komisije za higiensko-
tehnično varstvo pri občinskem
ljudskem odboru, ki se zavzema,
da bo treba prihodnje preventiv-
ne mere osredotočiti predvsem na
znižanje bolezenskih izostankov.
Po izkušnjah lahko tesno sodelo-
vanje podjetij z zdravstveno služ-
bo veliko pripomore k reševanju
tega problema. Menijo namreč, da
bi lahko mnoge lažje bolnike za-
časno zaposlili na drugih delovnih
mestih, zlasti pa na takih, ki bi
tisti čas ustrezala njihovi delovni
sposobnosti in zmnožnosti.
V. L.
Motiv iz Slovenskih Konjic
Ponovno:
Dom upol(ojencev v Celju
Kot vse kaže, je pred kratkim objavljen članek o prizade-
vanjih celjskega društva upokojencev o gradnji doma upoko-
jencev v mestu ob Savinji, vzbudil med tistimi, ki zdaj uživajo
zasluženi počitek, veliko pozornosti. To potrjuje tudi pismo, ki
nam ga je naslovil nas sodelavec tov. Rado Košec iz Petrove in
v katerem med drugim piše:
Mi, težko prizadeti osamljeni
upokojenci, zelo nestrpno čakamo
na predvideno uresničenje solid-
ne zgradbe našega predzadnjega
doma na idilični, brezhrupni pe-
Problem, ki ga bo
treba resiti
Med brezposelnimi delavci, ki
so prijavljeni pri zavodu za za-
poslovanje delavcev v Slovenskih
Konjicah je precej mladine, sta-
re med 15. in 20. letom. Med fan-
ti je večina takih, ki se zaradi ne-
zadostne šolske izobrazbe niso
mogli vključiti v uk, pri dekletih
pa nekaj delavk, ki so med letom
zaposlene pri raznih sezonskih
delih.
Spričo tega je komisija za po-
klicno usmerjanje pri zavodu za
zaposlovanje predlagala, da bi v
gospodarskih organizacijah ugo-
tovili, kakšne so sedanje in per-
spektivne možnosti za zaposlitev
mladih delavcev. Po sedanjih
predvidevanjih bo njihovo število
v prihodnjih letih še naraščalo in
bo treba zavoljo tega več napra-
viti za zadovoljivo rešitev proble-
ma.
V. L.
riferiji mesta Celja. S tem bi bilo
marsikomu ustreženo tudi zaradi
prepotrebnega duševnega razve-
drila, ki ga nudi mesto. Upoko-
jenci, ki so do družbe izvršili svo-
jo dolžnost, si ob zatonu svojih
življenj zaslužijo čim več blago-
hotne pozornosti in olajšav.
V nadaljevanju tovariš Košec
piše, kako bi naj bil dom upoko-
jencev urejen; svoje pismo pa
zaključuje:
Čimprejšnja realizacija te so-
cialne, človekoljubne ustanove bi
pomenila številno sprostitev ozi-
roma pridobitev dosedanjih, v
mnogih primerih po sili razmer
tudi nezadostno zasedenih dru-
žinskih stanovanj vdovelih upo-
kojencev obeh spolov. Saj bi bilo
bržkone veliko primérov, ko pri-
zadeti, predvsem gospodinje, za-
radi starostne onemoglosti ali bo-
lezni, ne bi bili več sposobni vo-
diti lastnega ognjišča.
Izpolnili so
plan izvoza
Gospodarske organizacije ko-
njiške občine so že pred mesecem
izpolnile predvideni letni plan iz-
voza. K tako pomembnemu uspe-
hu je v prvi vrsti pripomogel
usnjarski kombinat Konus. Svoje
izvozne naloge je zadovoljivo iz-
vršil tudi LIP Slovenske Konji-
ce, medtem ko je pri izpolnjeva-
nju izvoznih obveznosti močno za-
ostala kovinska industrija, ki za
svoje proizvode še ni dobila pri-
mernega tržišča v inozemstvu.
V. L.
Veliko zanimanje
ZA OSNUTEK ZVEZNE IN
REPUBLIŠKE USTAVE
Sindikalne organizacije v
konjiški občini so v minu-
lem mesecu organizirale v
delovnih kolektivih več raz-
prav o predosnutku zvezne
in republiške ustave. V tej
zvezi smo zaprosili za raz-
govor predsednika občin-
skega sindikalnega sveta-
tov. VLADA PRATNEMER-
JA, ki je med drugim dejal,
da je bilo doslej v 23 sindi-
kalnih podružnicah nad tri-
deset razprav o ustavnem
gradivu. Na vseh teh ses-
stankih je aktivno sodelova-
lo okoli 1700 članov, kar je
dobra polovica vseh članov.
Ko pa smo tov. Pratnemer-
ja vprašali, katera so glav-
na vprašanja, ki so se poja-
vljala na teh sestankih je
dejal:
Po poročilih sindikalnih
Ijev lahko sklepamo, da so
se naši člani močno zanima-
li za vrsto vprašanj, ki jih
nakazujeta oba predosnutka,
ali pa, ki jih bo treba ure-
diti s predpisi. Sicer pa so
spraševali kako bo urejena
pokojnina starejšim delav-
cem, ki zadnja leta ne mo-
rejo več tako delati in zara-
di tega manj zaslužijo, na-
dalje, kako bo z delavci, ki
imajo še lastna zemljišča
itd. Mimo tega so se zani-
mali, kako bo z volitvijo in
odpoklicem voljenih članov,
kako z združevanjem pod-
jetij, z vlogo okraja, v kak-
šnih pogojih bodo v prihod-
nje delale kmetijske zadru-
ge, kakšen bo položaj kme-
tov itd. Takih in podobnih
vprašanj bi lahko še našteli.
Vsa pa kažejo, da se člani
zanimajo za spremembe in
ustavne novosti. Poleg tega
so skoraj na vseh sestankih
govorili o gospodarjenju v
lastnih podjetjih, o izpol-
njevanju planskih nalog itd.
Ko pa je beseda nanesla
na udeležbo, ki ponekod ni
bila najboljša, je tov. Prat-
nemer odvrnil:
Nekatere težave so nasto-
pile tam, kjer imajo delo
organizirano v več izmenah
in so delavci vezani na raz-
lična prometna sredstva za
prevoz na domove. Razen
tega imajo nekatera pod-
jetja svoje obrate raztrese-
ne, celo v različnih krajih.
Poleg tega smo ugotovili, da
so se mnogi člani naših sin-
dikalnih podružnic udeležili
tudi sestankov na terenu,
kjer stanujejo, kar je pač
razumljivo. Vsak namreč gre
rajši tja, kjer mu je bliže.
Mislim, da je prav, če de-
lavci iz podjetij sodelujejo
pri razpravah o novi ustavi
tudi v domačem kraju, saj
lahko na ta način sodeluje-
jo pri obravnavanju in re-
ševanju mnogih važnih
vprašanj.
V. L.
Ribiški praporščak
Ribiška praporščaka sta trenut-
no samo dva v Sloveniji. Prvi je
menda nekje pri Novem mestu,
drugega pa so izbrali pri ribiški
družini v Podčetrtku, kjer so letos
razvili zeleni ribiški prapor kot
drugi v Sloveniji. Praporščaka
Ludvika MESARCA smo ujeli v
Imenem, ko si je po slovesnosti
še v paradni ribiški noši ogledo-
val prapor, ki so mu ga zaupali
v varstvo.
«Vesel sem, veste! Navdušen ri-
bič sem, ker menim, da se ob
Sotli, kamor hodim lovit, najbolj
prijetno odpočijem, obenem pa je
ribolov izredno velik užitek in to
ne glede na prehranbeno korist.
To je šport! Naša ribiška družina
se je v desetletju svojega življe-
nja dobro razvijala, saj bo kmalu
štela sto članov, če pojde tako
naprej. No, zdaj nas je 76 in po-
sebej še imamo mladinsko sekci-
jo s 30 člani, tako nas je že krep-
ka stotnija, ki vsekakor potrebu-
je svojega praporščaka, ne!« seje
vedro nasmehnil in oči so se mu
iskrile v prikritem ponosu.
Ribiška družina Podčetrtek
usmerja ribiški šport za vso vo-
dovje šmarske občine. Ob deset-
letnici so razvili svoj prapor. Tru-
dijo se, da bi požlahtnili izbor
rib, zato goje kalifornijsko postrv
in še druge podobne zvrsti. Pri
Tekačevem so si uredili ribnik, ki
že postaja gospodarsko zanimiv.
Ti napori bodo nedvomno največ
prispevali k razvoju turizma, ki
ima v šmarski občini še največ
skritih rezerv.
s.
Manj izostankov od dela
živahne razprave o problemih
socialnega zavarovanja in izo-
stankov od dela so v konjiški ob-
čini že dale prve pozitivne rezul-
tate. To se vidi tudi pri finanč-
nem primanjkljaju podružnice
zavoda za socialno zavarovanje.
Medtem ko je primanjkljaj po pr-
vih sedmih mesecih letošnjega le-
ta znašal nekaj nad dvanajst mi-
lijonov dinarjev, je ostalo ob kon-
^ cu oktobra nepokritih še okoli pet
milijonov. Pri podružnici menijo,
da se bo ta primanjkljaj do kon-
ca leta še zmanjšal.
K temu uspehu je v znatni me-
ri pripomoglo zmanjšanje izostan-
kov od dela. Vtem ko so v sre-
dini leta znašali ti izostanki v
povprečju celo nad šest odstot-
kov, v posameznih gospodarskih
organizacijah še več, so v zad-
njem času padli na manj kot pet
odstotkov, kar je normalno stanje.
Celotne uspehe pa je vsekakor
pripisati skupni akciji tako orga-
nov samoupravljanja, kot politič-
nih organizacij v podjetjih ter
zdravstveni službi in zavodu za
socialno zavarovanje.
NE SPONTANO,
TEMVEČ
NAČRTNO DELO
»Mladina dela vendar zase, za
današnji čas in še za prihodnje
rodove. Na vsem, kar ustvarjamo
danes, temelji prihodnost, v ka-
tero zremo z velikim zaupanjem.
Skrb za mladino je v rokah vse
družbe in mladinska organizaci-
ja je tista, ki naj uveljavlja na-
črtno delo in tako v sebi obliku-
je mladega človeka. Zivljenski
problemi so izredno pisani, mlad
človek se s svojo oblikujočo oseb-
nostjo dotika vseh vprašanj in
hoče biti enakovreden ustvarja-
lec, kar je razumljivo. Pri temu
pa je potrebno našemu mlademu
občanu pomagati, mu omogočiti,
da bo sodeloval, soustvarjal.« Ta-
ko nekako je govoril na nedavni
občinski konferenci predsednik
šmarskega občinskega komiteja
LMS DARKO BIZJAK.
Predsednika Bizjaka smo ujeli
v Kozjem, kjer biva in v skopih
besedah je nanizal vrsto misli o
delu in življenju šmarske mladi-
ne. Krhko se je nasmehnil, ko se
je ozrl na razpadajoč plot.
»Saj lahko kar tu pričnem.
Pravkar razmišljam, da bi tudi
tega lahko popravila mladina.
Morda so delovna akcija prav ti-
sta oblika, ki vse občane prepri-
ča o vrednosti mladinske organi-
zacije. To je fizični odraz skup-
nih naporov, ki jih pa ni malo.
Naši mladinci so se izredno iz-
kazali v celjski brigadi na »Av-
tocesti« saj so skoraj vsi udele-
ženci danes udarniki. Pri ureje-
vanju domačih krajev, popravilu
cest, gradji telovadišč in vodovo-
dov je sodelovalo 773 članov, ki
so opravili okoli 4.300 delovnih ur
prostovoljno, kar nedvomno pred-
stavlja vidno vrednost. Najbolj
razgibani so bili v steklarni »Bo-
ris Kidrič«, v Polju ob Sotli, Ko-
zjem, Šentvidu pri Grobelnem,
Pristavi, Podsredi, steklarski šo-
li, Donački gori, Rogatcu, Ko-
strivnici in Šmarju pri Jelšah.
Menim pa, da to ni bistveno. Ta-
ko so sodelovali mladinci v skup-
nih akcijah z organizacijami
SZDL. Dosti bolj pomembno je
izobraževati mladega človeka, ga
oborožiti z znanjem, da se bo v
življenju na svojem delovnem
mestu, v svoji življenski sredini
lahko primemo uveljavil. Mora-
mo priznati, da so dokaj rado po-
javi to, da je mladina mlačna,
nagiba v posameznih primerih k
želji po lahkem, brezdelnem ži-
vljenju, kar pa moramo prepre-
čevati, toda ne samo z besedami,
temveč z načrtnim delom, ki pre-
rašča golo spontanost. Mladina
je polna mladostnih sil, željna
akcije, zato ji moramo to nuditi,
toda pri nas je zaradi relativne
zaostalosti še zelo težko. Mladin-
ska politična šola v januarju se
je lepo obnesla in to nameravamo
gojiti še vnaprej. Presenečen pa
sem, da so nekako zamrli naši
klubi OZN, ki so lani v Kozjem
in Šmarju odlično zaživeli. Letos
je mednarodnih problemov toli-
ko, da se vsi zanje zanimamo; do-
zdeva pa se mi, da niso imeli do-
volj povezave z ostalimi organi-
zacijami in se je zataknilo pri
predavateljih in sredstvih. Tudi
z ostalimi predatanji, ki si jih že-
lijo, lahko rečemo, v vseh 39 mla-
dinskih aktivih, je enako. Delav-
ska univerza sicer ima lep pro-
gram. je pripravljen pripraviti
vse, kar želimo, toda čisto za-
stonj tega ne zmore, zato je nuj-
no, če tako rečem, ustvarjati med
organizacijami na vasi najbolj
tesno kooperacijo, če hočemo
uspevati,
O samoupravljanju? Kaj naj
povem? Včasih so naši mladinci
kar preveč sramežljivi, boječi,
neizkušeni, da se počasneje uve-
ljavljajo v Samoupravnih orga-
nih. Vseeno pa je čudno, da je
celo v steklarni v Rogaški Sla-
tini, kjer je dobra tretjina mla-
dih v proizvodnji, v delavsikem,
svetu samo eden. Nedvomno je
vzporedno s širitvijo proizvodnih
zmogljivosti potrebno zgajati tu-
di mlade kadre, sicer je delo pre-
več enostransko in se lahko ma-
ščuje v nadaljnjem razvoju. Klu-
bi mladih proizvajalcev so edin-
stvena oblika za to, toda pri nas
zaenkrat životarijo. Mladi se ra-
di smejimo, se radi gibljemo kri-
čimo, razgrajamo, če hočete, toda
to ni ničesar hudega, če tudi to
načrtno predvidevamo. Klubsko
življenje nam lahko marsikaj nu-
di: kulturno zabavo, šport, umet-
nost, Samo potrebno bi bilo to
osnovati najprej pri krajevnih
organizacijah SZDL, v skupnih
prostorih, ki jih pa nimajo dovolj.
Naša mladina rada igra: v vsaki
dramski družini so skoraj mladi.
Samo mladinski aktivi so prispe-
vali 7 odrskih del to je domale-
ga četrtina vse gledališke dejav-
nosti lanske sezone v šmarski ob-
čini.
Smarska mladina dejansko de-
la. Toda tu so tudi težave. Le-te
bo treba še premostiti in še več
medsebojne povezave z odraslimi,
pa bo šlo še bolje.
Večji promet-
manj nesreč
Prometni organi v konjiški ob-
čini so letos prijavili sodniku za
prekrške 140 uporabnikov cest v
kaznovanje. Vsi ti so bili kazno-
vani za skupno 270.000 dinarjev.
Nekaj sto pa je bilo takih, ki so
jih organi mandatno kaznovali
kar na cesti. Imeli pa so tudi ne-
kaj primerov, da so morali voz-
nikom motornih vozil odvzeti za
nekaj časa vozniška dovoljenja.
Vsi ti in še nekateri drugi vzgoj-
ni ukrepi so pripomogli, da se je
število prometnih nesreč precej
zmanjšalo, navzlic povečanemu
prometu.
V. L.
NAJSTAREJŠI TRAFIKANT
Pred časom je odšel v za-
služeni pokoj eden najsta-
rejših trafikantov v Slove-
niji tovariš Ignac Kadunc.
Skupno ima 41 let delovne
dobe, od tega pa je kar 33
let preživel v trafiki na že-
lezniški postaji v Celju.
Obiskali smo ga na domu,
kjer je ravno kot predsed-
nik hišnega sveta pomagal
pri kopanju jarkov za po-
pravilo kanalizacije. Po
krepkem stisku roke se je
široko nasmehnil in dejal:
»Vidite, saj niti sedaj nimam
praveqa časa za ženo. Izgle-
da, da mi je delo prav v
krvi. Ne morem mimo po-
treb stanovalcev, seveda v
kolikor nam sredstva dovo-
ljujejo . . .*<
Zanimalo nas je, kaj ga
je privedlo v vrste proda-
jalcev časopisev in tobaka.
»Bil sem v službi pri že-
leznici. Pa me je doletela
smola. 1920. leta sem se po-
V'^yorfj Zidanem mostu.
Amputirali so mi nogo. Pa
to ni bila edina nesreča.
Dvakrat sem sodeloval v
štrajkih železničarjev in ta-
ko sem bil kar pet let brez
službe. Slednjič se mi je po-
srečilo dobiti službo kot tra-
fikant na celjski železniški
postaji^ kjer sem bil nepre-
trgoma 33 let. Milijoni izvo-
dov raznoraznih časopisov
so šli skozi moje roke, in
nešteto milijonov dinarjev
so zbirale moje roke. Ali ni
to čudno. Takole na večer
življenja ugotoviš marsikaj,
mar neh je dejal in ljube-
če pogledal soprogo.
In nenadoma se je spošče-
no nasmehnil. »Srečen sem,
da ste me prišli obiskat. Ve-
ste, tudi vaš časopis sem
stalno prodajal in ne bi la-
gal, če povem, da sem ga
prodal v vseh letih več kot
100.000 izvodov. Vedno sem
ga imel rad, ker je pisal o
stvareh, ki so nam čisto bli-
zu, ki nas zanimajo.«
ČITAJTE
6
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. decembra 1962
VEČ disciplifle v kmetijstvu
ŠTEVILNE GOVORE O PRREDNOSTI DRUŽBENEGA SEKTORJA V KMETIJSTVU
Na zadnjem zasedanju obeh zborov občinskega ljudskega
odbora v 2alcu so odborniki posvetili največ časa kmetijskim
problemom. Poročal je predsednik sveta za kmetijstvo tovariš
KAREL KAC, nadalje kmetijski inšpektor FRANC LEDNIK,
gozdarski inšpektor STANE JURJOVEC, veterinarski inšpektor
MILAN VEBER, predsednik upravnega odbora gozdnega skla-
da občine 2alec VLADO PL ASK AN in predsednik upravnega
odbora sklada za napredek živinoreje tovariš JELOVSEK.
Odborniki so tako na tej seji
dobili zaokroženo celoto o delu
ustreznih občinskih organov na
tem področju. V prvem delu je
zlasti zanimiv podatek, da je svet
za kmetijstvo odločil, da se pre-
vzame v prisilno upravo okoli 37
hektarjev zemljišč zaradi nepra-
vilnega izkoriščanja zemlje in ne-
upoštevanja minimalnih agroteh-
ničnih ukrepov. Velja še pripom-
niti, da je bilo delovanje sveta za
kmetijstvo v preteklem obdobju
izredno živahno, kar je prav goto-
vo v veliki meri zasluga prizadev-
nosti članov sveta. Kopica prob-
lemov je stala pred svetom, in si-
cer problemov, ki so po svojem
značaju take prirode, da jih ni bi-
lo možno odložiti. Sem sodijo raz-
prave o podružabljanju gozdne
proizvodnje, nadalje vprašanja v
zvezi z odškodnino za zemljišča
ob regulacijskih delih, živinoreja
— nadalje hmeljarska problema-
tika in podobno.
Zanimivo je, da je tudi kmetij-
ska inšpekcija posvetila v zad-
njem obdobju posebno pozornost
pravilni obdelavi zemljišč. V žal-
ski občini je inšpekcija predlagala
kar preko 130 kmetovalcev zaradi
nepravilnega izkoriščanja zemljišč
ali neupoštevanja agrotehničnega
minimuma v postopek. V devetih
primerih so postopek takoj ustavi-
li, v 99 primerih pa so kmetovalci
med postopkom uredili pomanj-
kljivosti. Le v dvanajstih prime-
rih je tako prišlo do prisilnega
upravljanja z zemljišči za obdob-
je petih let.
Kmetijska inšpekcija pa je dala
tudi zanimiv predlog. In sicer ta,
da bi kazalo prenesti upravljanje
zemljišč, pridobljeih s hidromeli-
oracijami na kmetijsko organiza-
cijo — vodna skupnost pa bi o-
pravljala potrebna hidromeliora-
cijska dela v uslužnostni obliki.
Dokaj zanimiva in poučna je ugo-
tovitev, da so se pravilnega letne-
ga škropljenja sadnih dreves dr-
žali le obrati družbenega sektorja,
medtem ko je bilo škropljenje sa-
dovnjakov zasebnega sektorja v
letnem obdobju nezadovoljivo —
v nekaterih primerih pa so zasle-
dili celo prekrške zakona o zati-
ranju rastlinskih škodljivcev. Pri
zatiranju ameriškega kaparja so
to zasledili v 35 primerih. Isto po-
manjkljivost so opazili tudi pri
zatiranju divjega hmelja.
Veterinarska inšpekcija je bi-
la v zadnjem obdobju zelo agilna.
Tudi na tem področju se je na-
bralo precej problemov. Natanko
so pregledali molzne krave zlasti
glede na kužne bolezni. Tako so
zavrnili kar 273 vzorcev mleka,
istočasno pa je inšpekcija pripra-
vila ustrezne ukrepe zoper kužne
bolezni. Dokaj uspešno je bilo po-
sredovanje inšpekcije pri zahtevi
potrošnikov za kvalitetnejše meso,
kar je imelo izredno ugodne po-
sledice. Sedaj se le poredkoma do-
gaja, da bi bilo v prodaji tudi le
deloma neustrezno meso, kar je
bil zlasti v poletnih mesecih, do-
kler ni imelo podjetje »^Mesnina«
ustreznega hladilnega voza, več-
krat slučaj. Na pobudo veterinar-
ske službe in sveta za blagovni
promet so bile ustrezno urejene
tudi prodajalnte z mesom na Vran-
skem, v Preboldu in v Žalcu. Le
mesnino v Zabukovci so morali
zaradi nezadostnih in neustreznih
pogojev poslovanja zapreti.
V nadaljevanju je občinski
ljudski odbor sprejel tudi odlok o
priznavalnini in posebnimi po-
moči borcem in aktivistom NOV,
udeležencem španske vojne, pred-
vojnim političnim revolucionar-
jem in njihovim svojcem ter otro-
kom padlih borcev.
Pogovorili so se
Dopusti, bolnice, stroji in stroški
2IVAHNO JE BILO TA DAN V EKONOMSKI ENOTI
COTTON PLETILNICE V POLZELSKI TOVARNI NOGAVIC.
OBRATNI DELAVSKI SVET JE OBRAVNAVAL URESNIČE-
VANJE PLANSKIH OBVEZNOSTI. NAS OBRAT, SO UGO-
TOVILI, JE IMEL V PRETEKLIH MESECIH LE NEZNATEN
IZPAD PROIZVODNJE, ZAOSTANEK PA JE PRAV V ZAD-
NJEM MESECU NEKOLIKO PORASTEL. ZARADI TEGA SO
MENILI, DA BODO MORALI STORITI USTREZNE UKREPE,
DA NADOKNADIJO IZGUBLJENO.
>»^Ja, je dejal nekdo od članov
obratnega delavskega sveta, >»za-
ostanek res ni najboljša ocena.
Toda sedaj, ko stanje popravlja-
mo, prav gotovo lahko iz nekate-
rih pomanjkljivosti v zadnjem ob-
dobju dobimo poučne izkušnje;
kako ne smemo v bodoče poslo-
vati in kje so še možnosti, da iz-
boljšamo naša prizadevanja.
>»Menim,-« je nadaljeval, -da bo-
mo v naslednjem letu morali po-
svetiti posebno pozornost pravil-
nemu razporejanju letnih dopu-
stov. Zaradi stmjenosti dopustov
v letnem času je bilo v poletnih
mesecih v pletilnici domala praz-
no-«.
»Prav ima tovariš-«, se je ogla-
sila pletilka. »Toda razen tega, da
bo potrebno načrtneje planirati
dopuste, bomo morali posvetiti še
več pozornosti povečanju storil-
nosti. To bo zlasti pomembno se-
daj, ko so stroji vse bolj izkorišče-
ni in ko ne bo možno ustvarjati
»rezerv.-«
Tako se je pogovor na tem se-
stanku obratnega delavskega sve-
ta sukal ves čas okoli proizvod-
nje, govorili so o kvaliteti, izmeč-
kih in podobno. Dotaknili pa so
se tudi dokaj zanimivega vpraša-
nja — odnosa proizvajalcev do
strojev. Primeri, da stroj stoji za-
radi nepazljivosti med delom, go-
tovo sodijo med resne slabosti, ki
jih bo potrebno odpraviti. Kajti
zaradi zastoja strojev utrpi znatne
izgube vsa ekonomska enota, na
koncu pa tudi ves kolektiv,
»Res je sicer, da gre za osam-
ljene primere. Toda iz malega ra-
ste veliko, tako kot pravi stari
pregovor, saj poznate: Zmo do zr-
na ..
Razprava je bila živahna in se
ni ustavila le ob teh problemih.
Zmanjševanje stroškov je namreč
zaokrožena celota. Sem sodi tudi
pravilno izkoriščanje surovin.
»Surovine stanejo, to vsi vemo,
toda mnogi to pozabijo, ko ravna-
jo z njimi. Zopet pri tem pomisli-
mo — saj gre za malenkosti. To-
da polagoma je teh malenkosti
vse več in iz dinarjev nastanejo
tudi milijoni. Tako bi predvsem
kazalo posvetiti več pozornosti, da
bi bilo manj strganih nogavic med
pletenjem.-«
Res, ta dan je bilo v obratu ple-
tilnice v polzelski tovarni noga-
vic živo. Govorili so dejansko o
svojih problemih — odkrito in ko-
ristno.
STANOVANJA ZA KMETIJSKE
DELAVCE
Pred kratkim so se pri žalskem
agrokombinatu domenili, da bodo
uredili v Zalogu za potrebe kme-
tijskih delavcev tri družinska sta-
novanja, tri garsoniere in osem
samskih sob.
V PETROVCAH SI ZELE
OTROŠKI VRTEC
IN POKRITO POSTAJALIŠČE
ZA AVTOBUS
Zadnja konferenca krajevnega
odbora Socialistične zveze v Pe-
trovčah je bila izredno živahna.
Kar tristo ljudi se je zbralo, raz-
prava pa je zajela vse pereče pro-
bleme kraja.
V Drešinji vasi so s prostovolj-
nim delom uredili cesto, delno je
urejena tudi kanalizacija; s pro-
stovoljnim delom so speljali tudi
lep kos vodovodnega omrežja.
In kaj postavljajo ljudje v o-
spredje za naslednje obdobje? So-
dijo, da bi bilo potrebno urediti
pokrito postajališče za avtobus.
Velik problem pa je tudi pomanj-
kanje ustrezne varstvene ustano-
ve za otroke.
10 ton
iabollc
Letošnja 'sadna letina je
bila izredno slaba. V okraju
so na vseh sadovnjakih pri-
delali kar za 60 odstotkov
manj od predvidevanj in
možnosti ob normalni letini.
Dokaj drugačno podobo pa so
ustvarili v drevesnici Miro-
san, kjer so dosegli zavidlji-
ve uspehe. O tem smo se po-
govorili z inž. Vidom Kor-
berjem. Tole je dejal:
»Od 1955. leta, ko dejansko
začne razvoj Mirosana in ko
je bilo tod komaj 6 ha 40-let-
nega sadovnjaka, pa do da-
nes je drevesnica hitro rasla.
Nove površine, sedaj je pod
jablani že 66 hektarjev, smo
pridobivali predvsem is kr-
čenjem gozdnih površin, v
zadnjih letih pa pridobivamo
nova zemljišča tudi z od-
kupom.
Zakaj smo zabeležili rela-
tivno zelo lep uspeh? Prav
gotovo zaradi pravilne nege
sadnih dreves. Že podatek,
da smo plantažne nasade se-
demkrat škropili pove zgo-
vorno, kako bistvena je upo-
raba pravilnih agrotehničnih
ukrepov. Istočasno pa smo
uporabili okoli 2000 do 2500
naravnih gnojil na hektar.
Posebnost letine v Mirosanu
pa je bila izredno dobra
kvaliteta jabolk, saj je bilo
kar preko 70 odsitotkov ja-
bolk ocenjenih v prvo vrsto
(JUS I). Najbolj se na naših
zemljiščih obnesejo jabolka
»jonatan«, »zlati delešec« in
»zlata pramena«. 10 ton kva-
litetnih jabolk pa je prav
gotovo za letošnjo sezono
dokaj lep uspeh.
Neprimerno slabše je bilo
na ribezovih nasadih, kjer
je pozeba uničila 65 odstot-
kov pridelka. Kljub temu
pa smo uspeli vseh 8 ton,
kolikor smo letos pridelali
na osmih hektarjih, posredo-
vati za izvoz.«
»In perspektive?«
»Precejšnje so — saj prav
popolna specializacija našega
obrata omogoča v strukturi
dejavnosti vse hitrejši na-
predek. Ta se odraža tudi v
vse hitrejšem razširjanju
površin obrata. V nasled-
njem obdobju bomo z odkupi
in krčenjem povečali po-
vršine za sadovnjake za na-
daljnjih 74 hektarjev, a tudi
proizvodnjo sadik namera-
vamo dvigniti od dosedanjih
30 tisoč sadik letno na 70
tisoč sadik.
-le
INTERVJU
Stefan Pečolar:
REKORD.
TEŽAVE Z VREMENOM I»
STANOVANJA
Pred dnevi smo obiskali sku-
pino delavcev, ki urejujejo pri
Žalcu nove velike hmeljske žič-
nice. Kljub nekoliko neugodnemu
vremenu — zaradi snega in pa-
davin je namreč delo otežkoče-
no — so delali. Med njimi pa
smo srečali tudi upravnika eko-
nomske enote Vrb je, tov. Stefana
Pečolarja.
»Vreme nam dela letos precej-
šne skrbi«, je dejal. »Ko bi vsaj
nekaj lepih dni še imeli, pa bomo
zadovoljni. Pomislite, za 55 hek-
tarjev novih hmeljišč gradimo
žičnice in velikega pomena bo
če bomo uspeli vse vkoreninjev-
ce zasaditi do konca leta. Tride-
set hektarjev smo že zasadili —
torej gre res le za nekaj lepih
dni. Kajti sicer bomo morali sa-
diti spomladi, kar bi pomenilo za
polovico manjši pridelek. Na ka-
sneje zasajenih površinah bi iz-
gubili na hektar prav gotovo vsaj
400 kg hmelja.
Povedati pa moram, da so eki-
pe, ki sadijo hmelj, izredno prid-
ne. Ljudje se zavedajo pomena
dela, a tudi stimulacija je ustrez-
na, Letos pri obnovi hmeljišč v
naši ekonomski enoti dela po
100 ljudi, in sicer so to stalno za-
posleni delavci. Opuščanje se-
zonske zaposlitve se kaže pozitiv-
no pri kvaliteti in storilnosti.
Vsekakor pa je letošnja obnova
hmeljišč majhen rekord. Doslej
namreč v Savinjski dolini tako
obsežnih del pri urejanju novih
hmeljskih nasadov ni bilo,«
Tovariš Pečolar je omenil tudi
izredno pereče vprašanje — po-
manjkanje stanovanj za kmetij-
ske delavce.
»Hvalevredna se mi zdi pobuda
občine, ki se je odločila, da bo
v nasledjem obdobju dajala tu-
di temu problemu ustrezno mes-
to in pomen. Kajti kmetijske or-
ganizacije same ne bi zmogle
izgradnje potrebnih stanovanj.
Kmetijski delavci pa prav tako
kot delavci v industriji ali kje
drugje imajo pravico do ustrez-
nih stanovanj,« je končal pogo-
vor tov, Pečolar.	-m
NAVZLIC
TEŽAVAM
Dra pogovora o istem
Na vzpetini med hmeljišči se
ponosno dviga gradbišče nove li-
varne v Žalcu, Sodobno urejena
livarna bo vsekakor za žalske li-
varje pomembna pridobitev. Toda
tokrat, ko smo jih obiskali, se ni-
smo zanimali samo za prednost
nove livarne, temveč tudi — ka-
ko potekajo gradbena dela. Žal-
ska livarna je namreč bila precej
časa spomi predmet med žalskim
gradbenim podjetjem »Gradnja-«
in celjskim »Ingradom-«. Ker je
tedaj »Gradnja-«-« bila s svojo po-
nudbo cenejša, so prevzeli po li-
citaciji gradbena dela, »Ingrad-«
pa je zatrjeval, da domače žalsko
gradbeno podjetje zahtevnih na-
log ne t>o zmoglo.
Vendar kaže, da so se pri svo-
jih trditvah ušteli. Žalsko podjet-
je je zastavilo vse sile, da nalo-
go v redu in pravočasno izvrši.
»Res je«, so nam dejali, »da ob-
stajajo med gradnjo nekatere te-
žave, Toda pri kateri gradnji te-
žav ni? In če si ogledate delo,
boste lahko sami videli, da smo
uspešno rešili tudi problem mon-
taže težkih nosilnih betonskih
tramov, čeravno na gradbišču ni
žerjava. Ostala gradbena dela pri
gradnji velike hale livarne pa ni-
so predstavljale večjih težav.
Vprašali smo tudi direktorja
kovinskega ix)djetja v Žalcu to-
variša Antlogo za mnenje. Takole
je odgovoril:
»Za nas je bila pomembna le
cena, kajti znano je, da smo sred-
stva sami zbrali. Trdna pogodba
nam jamči predračunsko ceno —
natanko določeni roki pa so tudi
predvideni. Morda nam zaradi ne-
strpnosti, ker bi radi čim prej
obratovali v novih prostorih, na-
videz izgleda, kot da bi dela po-
časi napredovala. Vendar ne mo-
remo ničesar pripomniti. Domače
podjetje sé je pokazalo pri teh
delih izredno vestno in prizadev-
no. Upam tudi, da ne bo kakih
večjih zastojev. Gotovo bi nam
premaknitev začetka obratovanja
povzročilo večje težave, kajti vse
pogodbe slonijo na novih kapaci-
tetah, Vendar spričo dosedanjega
tempa gradnje in ob prizadeva-
nju gradbenega kolektiva lahko
upamo in smo prepričani, da bodo
eventualne težave odstranjene.-«
Oba pogovora sta bila res zani-
miva — da je tako, dokazuje
gradbišče. Gradbišče nove livarne
pa je tudi dokaz, da je z voljo
možno premagati mnoge, včasih
na videz tudi nepremagljive ovi-
re.	-č
Na kozerijo o stanovanju in obrtniku, ki se je samovoljno
vselil v enodružinsko hišico, smo dobili odgovor — enako v
obliki humoreske, ki jo tudi objavljamo:
„Prijateljstvo v sanjah"
ali >Zlati Č9si za lastnike hisc
Magda je imela prijatelje in ti
prijatelji so gradili hišo. Hiša pa
je bila tako velika, da bi bilo
lahko v njej dvoje dvosobnih sta-
novanj. Torej, ti prijatelji so
Magdi odstopili eno teh stanovanj
pod pogojem, da si ga sama uredi
in kupi tudi sama vse potrebno,
tako npr. ploščice za kopalnico,
bano, bojler ter podobno. Prisko-
čila pa naj bi jim na pomoč tudi
pri dokončni gradnji. Na prigo-
varjanje prijateljice, kako pri-
jetno bo stanovati skupaj in si
deliti vse, se je Magda navdušila
za to, čeprav je stanovanje precej
daleč iz mesta. Ko pa se je Magda
hotela zavarovati in predlagala
prijateljem, da naj nekaj o tem
tudi zapišejo, da ho bolj držalo,
so ji to odklonili, češ, da njihova
beseda velja prav toliko, kot če
bi bila zapisana na papirju. Ker
je Magda bila zelo naivna, je se-
veda verjela besedam, saj je
mislila, da so vsi ljudje tako
pošteni kot sama.
Kako pa je s tem, se je poka-
zalo, ko je bila hišica dograjena
in je manjkala samo še malenkost
pri instalacijah. Torej vselitev je
bila pred vrati, ko se je zgodilo
nekaj nenavadnega. Ključ od
glavnih vrat je Magda že imela,
pa ga je po naročilu lastnika
hišice posodila parketarjem, ki so
še polagali parket. Lastnik hiše
pa je z družino odšel na dopust,
ne da bi Magdi povedal karkoli
in ji tako obrnil hrbet.
Ker je Magda mislila, da je to
le pomota ali nepazljvost da ni
pred odhodom prijateljev na do-
pust dobila ključev, si je po-
magala sama, kakor je vedela in
znala. Magda se je kljub temu
vselila, ker ni verjela da ni več
zaželena. Menila je, da ji prija-
telji ne bodo šteli v zlo, ker se je
vselila ob času njihove odsotnosti.
Pa saj je imela tudi že vse po-
hištvo, predvsem kuhinjsko, ki je
bilo narejeno celo po meri stano-
vanja, shranjeno na podstrešju
hišice že več mesecev.
Sedaj pa, kako si je Magda
zaslužila stanovanje?
Magda ima res »-rekord«, ki pa
je v času gradnje hišice prav
dobro slutil. S tem »-rekordom«
je Magda zvozila svojim pri-
jateljem vse kar je bilo potrebno
za gradnjo hišice, skratka vse,
kar je avtomobil prenesel. Brez
vsakega plačila jim je služila
skoraj tako kot da bi bila »taksi
šofer«. Magda je bila dober pri-
jatelj, poleg tega pa je dobro ve-
dela, da si pravico do stanovanja
mora zaslužiti. Tako je opravljala
vse, kr so ji prijatelji naročali.
Čistila je okna v novem stano-
vanju in pomagala pri ostalem
čiščenju stanovanja. Tega pa je
bilo veliko, preden je bilo vse
gotovo. In ko je naposled pošlo
še denarja za okenske rolete, je
Magda spet pripravljena prija-
telje rešiti iz zagate. Tudi ob pri-
hodu iz inozemstva, je Magda
delila s prijatelji stvari, ki so bile
po njenem mnenju dokaz pri-
jateljstva.
Magda je res obrtnik. Res je
tudi, da lahko zasluži 10.000 di-
narjev na dan. Lahko pa tudi
manj, ali pa celo več. Vprašanje
je le, koliko ji od tega ostane.
Prav gotovo se Magda ne bi borila
na ta način za tako stanovanje,
če bi sama imela možnost gradnje.
Ko se je Magda prebudila, je
bila vsa potna od murnih sanj.
Vendar sreča, da so bile to le
sanje, kajti resnica bi bila ne-
verjetna.	Magda
Naš obisic v Kozjem
Pravzaprav je naslov nekoliko
zgrešen, kajti v Kozjem je le sa-
mostojen obrat šmarske kmetij-
ske zadruge. Tja smo se pretekli
teden napotili. Zanimali so nas
letošnji uspehi delovanja obrata,
saj je organizacijsko deloval v
drugačnih pogojih kot pretekla
leta. Prišli smo prav v času, ko
so v kolektivu obrata (kolektiv
šteje okoli 100 članov) razprav-
ljali o novih predlogih zadruž-
nega sveta zadruge. Osrednji za-
družni svet je namreč mnenja, da
morajo vsi obrati imeti isti status,
kajti enotna organizacijska struk-
tura je pogoj za uspešno delo-
vanje vse zadruge. Jasno pa je,
da pristojnosti obratnega delav-
skegas veta v Kozjem s tem ne bi
bile okrnjene, V Kozjem pa se
porajajo sumi. Bržčas gre za ne-
zadostno informiranost, kajti v
razgovoru s tovarišem Vončinom
smo zvedeli, da Koz j ani v nobe-
nem primeru ne stremijo za od-
cepitvijo, niti nimajo kakih po-
sebnih zahtev, ki bi bile v nas-
protju s splošnimi težnjami za
napredek kmetijstva v vzhodnih
območjih celjskega okraja. Prav
narobe, tu se pojavljajo posebne
težave in prav s pravilno orga-
nizacijo, ki mora biti postavljena
po temeljitem preudarku, bo
možno kmetijstvu dati pečat in
vlogo, ki jo v tem predelu ima.
V Kozjem se prav dobro za-
vedajo velikih potreb po investi-
cijah, Tako bo že letos potrebno
dograditi gradbišče v Lisičnem v
zaprt hlev za sto glav živine, V
tem hlevu bodo uredili pitališči,
in sicer tako, da bodo živino do-
pitali. Sodijo, da bodo tu lahko
trikrat na leto zamenjali vso ži-
vino. Potrebne pa so že nadaljnje
investicije pri razvijanju proiz-
vodnje jagodičevja in podobno.
Vsa ta prizadevanja in želje se
seveda naslanjajo na nove inve-
sticije, ki bi jih samostojen obrat
ne zmogel. Zaradi tega je tudi
neumestna težnja 2д nekim iz-
jemnim statusom. Hkrati pa to-
variš Vončina meni, da bi bilo
koristno uporabiti dobre strani
izkušenj obrata v Kozjem za na-
daljnje delo v vsej zadrugi; neka-
teri organizacijski prijemi so se
namreč pokazali kot koristni.
Beseda je nanesla tudi na pro-
blem razcepljenosti zemljišč so-
cialističnega sektorja. Samo na
področju Kozjega ima zadruga
svojo zemljo na 200 parcelah. Ta
razdrobljenost vsekakor ovira
nemoteno in rentabilno proiz-
vodnjo, Zraven pa je zemlje v
socialističnem sektorju dokaj
premalo, da bi lahko uresničili
v¿e načrte. Istočasno pa se po-
javlja nekolik razkorak med za-
drugo in kmetovalci v višjih pre-
delih, Zanimivo je, da tod
kmetje-zadružniki ne gredo v
korak s časom, temveč še naprej
forsirajo neblagovno proizvodnjo,
ki je zelo draga in v mnogih pri-
merih zaradi ekstenzivne obde-
lave zemlje ne zadostuje niti za
življenje kmetovalcev. Ta pro-
blem bo zaradi tega v bodoče
potrebno obravnavati ločeno,
zlasti  še zato, ker kmetovalci iz
višjih predelov ponujajo zemljo.
Nasploh pa je tov. Vončina me-
nil, da je potrebno tesno sodelo-
vanje in enotnost vseh zadružni-
kov, kajti le tako je možno do-
seči napredek, in sicer enotnost
na vseh področjih delovanja.
KRMA-PRVI POGOJ
z letošnjim stanjem v živinoreji
smo le težko popolnoma zadovolj-
ni, Medtem, ko se je pitanje ži-
vine predvsem za izvoz zelo raz-
širilo, in sicer v lastni proizvodnji
kmetijskih zadrug in v koopera-
cij ski proizvodnji, pa pri ostali
živini zaznamujemo delno naza-
dovanje. Značilen podatek je upa-
danje mlečnosti, ker je značilno
zlasti za prvo polovico leta, na-
dalje visok odstotek obolelih ži-
vali in podobno.
Res je, da so se kmetijske za-
druge trudile (zasebniki enako),
vendar so v zadnjih mesecih za-
beleženi le delno ugodnejši rezul-
tati. Medtem, ko so na kmetijskih
gospodarstvih družbenega sektor-
ja precej zavirali nemoteno na-
predovanje živinoreje za naše po-
goje, neustrezni odprti hlevi, pa
je v družbenem in zasebnem sek-
torju največja ovira in zavora
krma. Krmska baza nasploh ne
zadošča, predvsem zaradi tega, ker
je precej površin močvirnatih in
kislih. Z meliorativnimi deli so
sicer nekatere površine izsušene,
vendar je to zaenkrat le mali de-
lež. Prav gotovo ti podatki nare-
kujejo kmetijskim organizacijam
večjo pozornost za pridelovanje
živilske krme v vseh oblikah. O
tem problemu so precej razprav-
ljali na zasedanju občinskega
ljudskega odbora v Žalcu, nanj pa
sta opozorila oba zbora okrajnega
ljudskega odbora.
Podpredsednik OLO v Celju to-
variš Sprajc je ob tej priložnosti
še opozoril na težnjo nekaterih
kmetijskih zadrug, ki skušajo do-
seči previsoke marže pri posredo-
vanju živine za trg. Ti pojavi u-
stvarjajo zelo negativne posledice
— upadanje zanimanja za koope-
racijsko proizvodnjo, nadalje čme
zakole in podobno. Končna posle-
dica pa je obubožan je fonda živi-
ne. Prav gotovo bo potrebno te
napake in slabosti odpravljati,
kajti upadanje ponudbe klavne ži-
vine je eden od nevarnih zna-
menj, zlasti ker se pojavlja pred-
vsem v nehmeljarskih območjih.
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. decembra 1962
7
jubše so mi zmage
Razgovor z Mladenonv ОЈјасетњ
Vsedel sem se poleg dobitnika
nagrade Udruženja književnika
Srbije Mladena Oljače za leto
1959 za roman »Molitva za mo-
ju braću in pogovor je stekel o
sodobnih piscih. Z užitkom je
»noakautiral« književnega obrt-
nika Remarqua in zadal nekaj
hudo zasoljenih na račun umr-
lega ameriškega velikana He-
mingwaya. Cviček in hotelska
toplota nista burila zgolj krvi,
temveč tudi besede, čeprav je
zunaj ležalo za dobri dve pedi
letošnjega prezgodnjega snega.
Prešel sem v napad.
Kaj vas je inspiriralo za ro-
man »Molitva za moju braću«?
# Inspiracije? Te sploh niso
bile potrebne. S petnajstimi leti
sem se pridružil kozarskemu par-
tizanskemu odredu in od tistih
let naprej je venomer raslo šte-
vilo mojih bratov. Toda štiri le-
ta so vendarle dolga doba in
smrt ni prizanašala. Toda tudi
v povojnem obdobju se je mar-
sikdo zlomil. In prav v to snov
sem posegel.
rezom.
Zbudili ste kritična peresa,
ki so bila za in proti?
	Da. Imel sem občutek, da
je huje kot v dneh, ko smo se
poslednji preostali zbrali na Ko-
zari in nam je v jutranji zori pe-
snik Skender Kulenovič reciti-
ral svojo pesem o materi, ki
išče sina v globelih Kozare, Pri
kritičnih obročih žal nisem po-
izkušal preboja.
	Ali je res, da se za vaš ro-
man zanimajo založniki v Lon-
donu in New Yorku?
 Res je. Dosedaj je preveden
v nemščino in angleščino ter
poljščino, prihodnje leto pa bo
izšel v Parizu v francoščini.
 To so nedvomno lepi uspehi
pisatelja šestintridesetih let?
	Z besedo uspehi nimam naj-
boljših izkušenj. Ljubše so mi
zmage, čeprav so te še bolj redke,
Z dokajšnjo zakasnelostjo se je
oglasil pesnik Skender Kulenovič
in z enim samim stavkom pove-
zal današnje z včerajšnjim —
»Dali smo opet na Kozari ..,«
Topel nasmeh je ozaril bledo
lice mladega Oljače in nedolgo
zatem mi je potisnil v roke sliko
svoje matere — seljakLnje iz sela
Devetacev na Kozari.
Najdejavnejša je
PEVSKA SEKCIJA
V vrstah velenjske Svobode je
trenutno najdelavnejša pevska
sekcija. Njena prednost je v tem,
da je že lani zaradi objektivnih
vzrokov zastavila samostojnejšo
obliko delovanja in je bila edina,
ki je občni zbor društva pričaka-
la z delovnim programom. Ostale
sekcije se trenutno love ravno
okrog delovnega programa, pev-
ska pa že prireja koncerte. Tako
bo 25. novembra nastopila z izbra-
nim sporedom v Zavodnji v novo-
zgrajenem kulturnem domu. Na
ta koncert bodo povabili tudi ma-
ter padlega heroja — pesnika
Karla Destovnika-Kajuha. V tem
času bo minilo 40 let, odkar se je
rodil ta veliki pesnik narodno-
osvobodilne borbe.
Pa ne le to. Prihodnji mesec —
15. decembra — bo v Velenju
koncert pev?kih zborov iz vseh
slovenskih rudarskih revirjev. Do-
slej se je za to svečano prireditev
prijavilo 11 pevskih zborov iz Tr-
bovelj, Hrastnika, Raven na Ko-
roškem, Zagorja in Velenja. Tak-
šna dejavnost je nedvomno hvale
vredna in vzpodbudna tudi za
ostale sekcije, nerodno pri tem pa
je to, da je organizacija te revije
šla mimo vrst Svobode (čeprav
sodeluje s pevsko sekcijo «-Ka-
juh«) in da je organizator ter po-
krovitelj rudnik lignita Velenje.
OB OTVORITVI LIKOVNEGA SALONA V CELJU
Direktor Modeme galerije Zoran Kržišnik govori
Izbor iz sodobne
slovenske
grafike
Ob prazniku republike je Celje
pridobilo kulturni objekt, ki je že
dolgo časa sodil v mesto kot sre-
dišče velikega območja naše ožje
domovine. Likovni salon v vogal-
ni dvoranici Narodnega doma je
bil na svečan način izročen svo-
jemu namenu 27. novembra zve-
čer.
Svečane otoritve so se udeležili
mnogi politični in javni delavci
z okrajnih in občinskih forumov,
vidni kulturni delavci iz Celja in
okolice, ljubitelji likovne umet-
nosti in mladina.
S krajšim nagovorom je raz-
stavni prostor odprl za javnost
predsednik odbora Socialistične
zveze tov. Marjan RAVNIKAR, ki
je med drugim dejal, da je likov-
ni salon velika pridobitev za Ce-
lje, saj izpolnjuje doslej zelo ob-
čutno vrzel na področju likovne
in estetske vzgoje občanov in bo
v bodoče vedno bolj bogatil tudi
to plat družbenega standarda, ki
ne more biti popoln samo z zado-
voljevanjem materialnih potreb.
Svoje navdušenje nad dogod-
kom, ki je izpopolnil manjkajoči
člen v razvejanosti tovrstnih raz-
stavišč v Sloveniji, je izrazil tudi
direktor Moderne galerije iz Ljub-
ljane Zoran KRŽISNIK, ki je
hkrati čestital celjskemu podod-
boru likovnikov in vsem, ki so k
uspehu pripomogli.
Otvoritvena svečanost je bila
zaključena s tem, da je kustos
ljubljanske moderne galerije
STRNENOVA s strokovno razla-
go seznanila z izborom iz sloven-
ske sodobne grafike, ki jo tokrat
v celjskem likovnem salonu za-
stopajo BERNIK, DEBENJAK,
JA K AC, MAKUC, MIHELIC,
POGAČNIK, PREGELJ IN ZE-
LENKO. Ta izbor vsekakor zago-
tavlja celjskemu likovnemu salo-
nu že ob startu soliden nivo, ka-
kršen bo brez dvoma ostal tudi v
bodoče.	-C.
Ob
odhodu
Pred dnevi smo se poslo-
vili od tovarišice Vide Stu-
kelj — učiteljice na Fran-
kolovem. Po 36 trudapolnih
letih je odšla v zasluženi
pokoj.
Rodila se je na prelomu
stoletja šolskemu upravite-
lju na Frankolovem. Življe-
nje družine sedmih otrok ni
bilo najbolj rožnato. Ko je
odrasla otroškim igram, je
sledila očetovim stopinjam
ter 1923. leta po učiteljski
maturi nastopila prvo služ-
beno mesto v vasici Kuni-
gundi na Pohorju. Tui se je
začela svetla pot njenega
vzgojno izobraževalnega de-
la. Ljudje so jo vzljubili in
kmalu je postala prva ljud-
ska učiteljica. 3 leta kasne-
je je bila premeščena v svoj
rojstni kraj, kjer je službo-
vala vse do upokojitve. Ne-
šteto generacij s Franzolo-
vega je vzgojila tovavišica
Vida in njeno mesto ni bi-
lo samo v šoli. а je sveto-
valka in njena .opla, zaup-
na beseda je mnogim pome-
nila pravo uteho. Med voj-
no je sodelovala z narodno-
osvobodilnim gibanjem in
bila dlje časa v zaporu.
Po vojni pa jo srečujemo
kot socialno delavko, sode-
lavko prosvetnega društva,
odbomico krajevne skupno-
sti, članico Zveze borcev itd.
In tudi sedaj, ko je odšla v
pokoj, je še vedno med na-
mi aktivna, spoštovana in
pomembna.
Posebno skrb je vseskozi
posvečala otrokom padlih
borcev. V najlepšem spomi'
nu bo ostala svojemu kolek'
tivù, kajti tovarišica Vida
ni poznala besede: ne! Vsa-
ko delo je vestno opravila
vestno, požrtvovalru) in z
ljubeznijo, svoje bogate iZ'
kušnje pa je radodarno deli-
la mlajšim kolegom.
Prepričani smo, da jo bo-
mo videvali še dolgo v vseh
tistih vrstah družbe, kjer je
doslej toliko pomenila.
Vida Stukelj
Združevanje šol
Pred dnevi je sindikalna po-
družnica prosvetnih delavcev v
Velenju na občnem zboru nače-
la vrsto bistvenih vprašanj ter
sprejela bogat program za bodo-
če delo.
Tako so dokaj kritično ocenili
preteklo obdobje, ki je izzvenelo
vse preveč v luči osebnih prejem-
kov, premalo pa je dalo poudarka
družbenemu upravljanju v šolah.
Nov način financiranja ustanov in
nagrajevanja prosvetnih délavcev
je krepko načel administrativni
sistem, vendar pa je prav pri
sprejemanju pravilnikov prema-
lo sodeloval kolektiv kot celota,
zato ni čudno, če je tudi na tem
zborovanju prišlo močno do izra-
za mnenje, da majhen gibljivi del
nikakor ne more dovolj stimu-
lativno vplivati na kvaliteto po-
uka, ki je torej še vedno le v od-
visnosti od zavesti posameznika.
Sklenili so, da morajo čimprej
proučiti vprašanje združitve bliž-
njih nižjerazrednih šol z matični-
mi v središčih, kajti le na ta na-
čin bo možno nuditi res nujno
osnovnošolsko izobrazbo vsem.
Ocenili so tudi vlogo prosvetne-
ga delavca in bili mnenja, da je
dandanes prosvetar preobložen
tako s številnimi pripravami učil
izvenšolskih dejavnosti in delom
v šolskih ter občinskih aktivih,
medtem ko terja kvalitetni učni
in vzgojni smoter celega človeka.
-ik
Simpozij
zgodovinarjev
v Celju?
Zvedeli smo, da predvidevajo
za naslednje leto v Celju III.
simpozij umetnostnih zgodovinar-
jev Jugoslavije. Bržčas bodo ta
predlog tudi uresničili. Obstajalo
le težave s financiranjem te po-
membne prireditve. Umestno bi
bilo, če bi za pripravo in organi-
zacijo simpozija prispevali del
stroškov tudi celjska in žalska
občina.
PIKNIK NA BOJIŠČU
(DRUGI DEL VECERA DVEH EN ODE J ANK, OB PREMIERI V PE-
TEK, 16. NOVEMBRA 1962)
Enodejanika (pofrancozenega
Spanca Fernanda Arrabala je v
drugem delu gledališkega večera
prinašala posebno obliko moder-
nega gledališča: grotesko, ki se
s svojim surrealističnimi situaci-
jami in z dialogom iste vrste po-
stavlja v vrsto »antidrame«, po
formalnih plateh podobne tistim,
ki jih v svojih manifestih propa-
girajo in ki jih pišejo evropski
avantgardisti: Beckett, Adamov,
Ionesco, Artaud.
Idejen stržen drame je v po-
šastni, groteskni obsodbi malo-
meščanstva, tistega, ki mu voj-
na pomeni le zanimivo dogodiv-
ščino na nedeljskem izletu, zani-
mivo in nepomembno toliko ča-
sa, dokler ne začne posegati v
njegov intimen, zaseben svet, ti-
stega, ki zanj tuja smrt ni ab-
surd. Iz obsodbe (ali bolje: iz
bridkega zasmeha) tega malome-
ščanstva zraste v konsekvenci
Arrabalovo zdravo zavzemanje
za zdravo in naturno uravnane,
zares hiimanistične odnose med
ljudmi, za ukinjenje ozkega, kon-
forminističnega malomeščanskega
»solzavega« humanizma.
Arrabalov »Piknik na bojišču«
po idejni tehtnosti in teži nekje
zaostaja za Dorstovo »Zeno pred
obzidjem«. Vendar je aspekt nje-
govega upodabljanja Dorstu na-
sproten, manj izčrpen in zaklju-
čen bi mogli reči.
Gledališki mik Arrabalove
groteske je v siloviti odrski učin-
kovitosti, Zgovornejša in tehtnej-
ša od vrednot, ki bi jih naj ra-
zodevala beseda iz dialoga, je
situacija sama: groteskna, kari-
kirana, izrojena, zavoljo popače-
nih odnosov popačena. Beseda je
za razliko od »2ene« le akciden-
čna ilustracija situaciji, ne pa
poglavitno izpovedno izrazilo.
Govoriti je torej treba z vzduš-
jem, upodabljati z izrazito seri-
ozno postavljeno atmosferno igro.
Zavoljo nepravilnega pojmo-
vanja Arrabalove odrske izraz-
nosti in posredno tudi idejnosti
se je groteskni, jedki, surrealis-
tični »Piknik na bojišču« v Celju
izrodil v nesimpatično, nekje ce-
lo odvratno burko. Namesto gro-
zotne, groteskno seriozne podobe
nekaterih malomeščanskih egoiz-
mov, ki iz nje vzraste boleča, sar-
kastična in obenem tako pretre-
sljiva, neusmiljena obsodba teh
egoizmov, se je na odru konsti-
tuiralo bulvarno—komedijsko,
osladno (na nekaterih pasusih
celo s sentimentalnostjo pobarva-
no), inalodramsko duhovičenje,
ki je iz »Piknika«, pošastne gro-
teske, delalo neprizadet, lahko-
ten skeč. Režija Mirana Herzoga
je pogrešila že pri preveč vsilji-
vih, burkaških kostumih, pa ne-
katerih rekvizitih; pri oblikova-
nju igralskih deležev pa so mu
vsi interpreti uhajali iz grotes-
ke v burko, vsi z izjemo Slavka
Strnada, ki je uspel zadeti zna-
čaj Arrabalove groteskne obsod-
be prav v poudarjeni seriozni ig-
ri, tisti, ki so se ji ostali igralci
odrekali zavoljo komedijske efekt-
nosti, ki da jo ima Arrabalov
tekst. Arrabal je seveda daleč od
lahkotnosti take vrste: nepriza-
dete in nepretenciozne, daleč v
grozovitem, obupnem, iz resnič-
no prizadetih spoznanj poroje-
nem bridkem zasmehu; daleč od
vseh tistih egoističnih človečan-
stev, ke se zanje zavzema sodob-
no, sentimentalno malomeščan-
stvo, človečanstev, ki pa so že v
svojem bistvu vse prej kot resni-
čni »človeški« humanizem. A. I.
Volodja Peer kot vojak Zapo v
Arrabalovem »Pikniku na boji-
šču«. (Karikatura G. Vrhovca)
Med 28. in 29. nadaljevanjem je pomotoma izostal naslednji
zaključni del 15. poglavja, ki ga tu naknadno objavljamo:
Ta dan in vso noč je sijalo nebo nad Ćuprijo in Jagodino.
Sovjetska artilerija je grmela neprestano. «-Katjuše« (avtomatski
metalci granat) so metale šope ognjenih jezikov skozi temo. Od
njih se je vsakokrat za več sekund globoko potresla zemlja pod
nami. Razbita je bila nemška artilerija na brdu Gilje za Moravo,
ki je že v turški dobi imelo veliko obrambno vrednost. Tudi tu pri
Supski je RA uspela s postavitvijo pontonskega mostu in utrditvijo
mostišča onkraj reke. Tako Nemci niso mogli več braniti Ćuprije
brez tveganja, da bodo odrezani od svojega zaledja.
Ob 5. uri zjutraj dne 13, oktobra je Ćuprijo in njeno daljno
okolico pretresla mogočna eksplozija, ki smo jo čutili tudi v Supski,
Takoj smo vedeli: Nemci so razstrelili moravski cestni most in to je
pomenilo, da so zapustili Ćuprijo. Železniški most pa je ostal ne-
poškodovan, ker je neki neznanec tam v zadnjem hipu prerezal
kabel za vžig min. Mesto je bilo osvobojeno, a z jagodinske strani
so ga Nemci še obstreljevali.
Nekaj ur pozneje istega dne je bil osvobojen tudi Paračin, kjer
je ogromna množica ljudi pričakala Rdečo armado. Prav tedaj so
prispele v mesto tri divizije NOV, hiteče proti Beogradu.
V Jagodini so se Nemci močno utrdili tudi v večjih zgradbah.
Trdi boji z njimi so trajali do 17. oktobra in so zahtevali pre-
cejšnje žrtve.
Med padlimi je bil tudi naš tovariš Peter Lorenčič, posestnik
iz Kamnice pri Mariboru. Imel je sina v partizanih in se je kakor
Cepičevi pred četniškim maščevanjem iz Ćuprije zatekel v opekarno
onkraj Morave.
Rusko infaterijo, ki je tu prodirala v strelcih, so obstreljevali
Nemci. Morenčič je iz kleti opekarne zagledal prve rdečearmejce.
Svojci so ga zaman skušali zadržati, ko je s klicem «-Svoboda je
tukaj!« planil osvoboditeljem naproti. K tlom so ga vrgli drobci
nemške mine. Na teliesu so mu našteli 20 ran. Pokopali so ga ob
opekami. Krsto so mu zbili iz desk, ki so mu vsa leta pregnanstva
služiile kot pograd.
Po cestah so se zdaj pomikale kolone RA z vsemi vrstami
orožja, zasledujoče okupatorjevo vojsko preko Jagodine. Vmes so
se vrstile enote NOV. Druge so spet tirale z množico ujetnikov —
Nemcev in četnikov.
Pri nas v vasi so se pogosto ustavljali Rusi. Naš «-gazda-« jim je
rad postregel s kruhom, kajmakom, grozdjem in sladkim vinskim
moštom. Med njimi je bil 15-leten vojak iz Mogileva, ki so mu
Nemci pobili vse svojce, nakar si je izprosil sprejem v RA. Ofi-
cirji so pri nas kdaj skuhali zajtrk ali obed z živili iz lastne zaloge
ter vse nas povabili k svoji mizi.
Naša dobra, zlata jesen leta 1944,,,
K pripravam za domačo proslavo osvoboditve smo bili priteg-
njeni tudi Slovenci. Na svečani akademiji smo recitirali: Ingolič
črtico, Brecelj in jaz pa pesmi. Močan vtis je dosegla črtica, ki jo
je o svojem nočnem doživetju pri četnikih napisal in prebral že
prej omenjeni sodni pripravnik.
Isti večer je .ponovno odhajal v boj moj sin, zdaj dodeljen 20,
brigadi 45. divizije, ki so jo sestavljali večidel mobiliziranci. Se-
stra mu je spletla volnen žemper, obul pa je moje gojzarje. Sprem-
ljala ga je naša vroča želja, da srečno opravi svojo dolžnost in si
ohrani mlado življenje. V brigadi z njim je bilo zdaj več vpokli-
canih čuprijskih Slovencev, A večina njih, ki so se poleti 1944
vključili v NOV, je ostala pri brigadah, ki so prodirale proti Kra-
ljevu. Nekateri teh so bili v bojih tam ranjeni. Tu je močno krva-
vela tudi Jugoslovanska brigada, prispela iz SZ, ki so jo sestavlja-
li večidel Slovenci.
Z ukazom Glavnega štaba NOV Slovenije se je 11, novembra
1944 ustanovila v Srbiji Slovenska brigada, V zvezi s tem so na
velikem zborovanju v Beogradu govorili tovariši Kardelj, dr, Rus,
Kocbek in Kveder. V brigado se je prostovoljno priglasilo nad
500 mladih in odraslih naših ljudi. To so bili Slovenci iz Štajerske
in Gorenjske, stanujoči v Beogradu, dočim je večina na podeželju
bivajočih vstopila v sbske enote NOV, Slovenska brigada je bila
priključena 5, bataljonu I, Krajiške udarne brigade na sremski
fronti.
Sredi novembra je prišel v Ćuprijo k svojim sorodnikom Nend-
lovim in Sirčevim general Dušan Kveder, Tu je našel tudi svoje-
ga profesorja s ptujske gimnazije — Ingoliča. Ob zemljevidih nam
je nekaterim prikazal tedanji vojaški položaj na jugoslovanskem
ozemlju.
Kmalu nato se je prof, Ingolič z družino preselil v Beograd,
da tam pri Radiu organizira slovenske oddaje. Njegov sin Borut,
ki je dve leti star prišel v Srbijo, je tu že krepko zrastel, a svojo
domovino je poznal le toliko, kolikor je o njej slišal pripovedovati
(Danes je med našimi vodilnimi atleti.)
Obiskal me je moj nekdanji učenec Dragomir Malenovič, se-
ljak iz Dražmirovca, Pod novo oblastjo je postal predsednik do-
mačega občinskega odbora. Bil je resen in pošten mož, ki ga je na
to mesto postavila volja občanov,
Cuprijski slovenski odbor je pričel prirejati redne nedeljske
članske sestanke, ki so bili vselej dobro obiskani. Programe sva
sestavljala prof. dr, Strmšek in jaz. Političnemu pregledu so sle-
dili prikazi naših književnikov z recitacijami njihovih del. Upri-
zarjali smo tudi gledališke prizore, ki sva jih večidel sama napi-
sala. Tudi šaljive točke niso manjkale. V naših ljudeh je bilo ne-
izmerno mnogo dobre volje in pripravljenosti k delu, ki nas je do-
ma čakalo.
Od osvoboditve Srbije dalje so bile pretrgane zadnje zveze
med nami pregnanci in našimi ljudmi doma. Oni tam so bili zdaj
pač v neprimerno težjem položaju kot mi. Se je večji del Spodnje
Štajerske živel v smrtni senci kljukastega križa, dočim smo mi tu
pod rdečo peterokrako zvezdo sproščeno dihali. Zdaj smo se mi
bali za usodo onih.
Ña Silvestrovo 1944 je Radio Beograd oddajal moje pesmi »Iz
ječe in pregnanstva«. Dan nato smo slavili nastop novega leta.
Tu smo govorili o nalogah, ki nas čakajo v svobodni Sloveniji.
Vroče smo si voščili v prepričanju, da se naše pregnanstvo bliža
kraju. Zavezniki so stali že na tleh Nemčije...
Nemci z ustaši se se na sremski fronti še vso zimo trdovratno
upirali. Z novimi ojačan j i so prehajali celo v nasprotno ofenzivo.
V odbijanju njihovih napadov se je odlikovala zlasti zavedna Slo-
venska brigada. Ko pa so se pozneje na njenem boku umaknili
Bolgari, so jo Nemci pričeli obkoljevati in ji zadali hude izgube.
8
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. decembra 1962
Pogovor na stanovanjski
skupnosti »Center«
Nov otroški vrtec
oa Titovem trgu
O tem, da je otroško var-
stvo v celjskem mestu še
dokaj slabo urejeno, dosti-
krat govorimo. Od časa do
časa pa se vendarle tudi v
tem pogledu kaj izboljša.
Tako bodo ob 22. decembru
na Titovem trgu 8. odprli
nov oddelek otroškega vrt-
ca »Otona Zupančiča«. Ker
smo o tem oddelku Celjani
že dolgo govorili in ker je
bilo na ta račun izrečenih
že mnogo pikrih pripomb,
smo se oglasili pri stanova-
njski skupnosti Center in
naprosili tovarišico Resni-
kovo, naj nam kaj več po-
ve o vrtcu in o težavah, ki
jih je stanovanjska skup-
nost srečala pri organizaciji
tega tako potrebnega oddel-
ka vrtca »Otona Zupanči-
ča«.
»Da, o vrtcu na Titovem
trgu 8. smo res že veliko go-
varišica Resnikova. »Celo
na zboru volivcev so naši
občani ostro obsodili tiste
stanovalce tega poslopja, ki
so bili tako zelo proti tej no-
bitvi. Končno so skupni in-
teresi pretehtali individual-
ne in zdaj je adaptacija sta-
novanja že tako daleč, da
vrtec že dobiva pravo podo-
bo. Adaptacija nas je veljala
precej sredstev in brez iz-
datne pomoči občine vrtca
na Titovem trgu ne bi bilo.
Vrtec bo imel tri lepe učil-
nice, sanitarije, garderobo
in bo — če bo dovolj prijav
seveda — odprt ves dan, od
šestih zjutraj do sedmih
zvečer. Tako bomo imeli to-
rej tudi popoldansko izme-
no, kar bo menda marsika-
tero mater rešilo skrbi za
malčka.«
»Slišali smo, da boste v vr-
tec sprejeli tudi šolarje. Je
to res?«
»Je! Odločili smo se, da
bomo zečeli reševati tudi
problem varstva šoloobvez-
nih otrok. Zato bomo v novi
oddelek vrtca na Titovem
trgu sprejemali otroke od
drugega do petnajstega le-
ta starosti. Ob tem imamo
seveda tudi nekaj pomislekov.
Otroci tako različnih starosti
nedvomno ne sodijo skupaj.
No, o teh zadevah se bomo
morali še zmeniti, namen pa
je tu in mislimo, da bomo v
naši stanovanjski skupnosti
le lahko uresničilt«
»Kako pa je z vzgojnino?«
»Mislimo, da ne bo previ-
soka: od devet sto do dva
tisoč dinarjev bo. Vsi otroci
bodo v vrtcu dobili tudi ma-
lico, ki bo stala za predšol-
ske otroke štiri sto za šolske
pa pet sto dinarjev. In še to:
v vrtcu bomo kuhali tudi
kosilo — po 75 dinarjev ob-
rok.«
Otroški vrtec, oziroma od-
delek vrtca »Otona Zupan-
čiča«, na Titovem trgu, je
torej pred ustanovitvijo. Ima
nedvomno vse pogoje za to,
da solidno začne svoje delo.
In če se bodo spomladi še
odločili, da na velikem dvo-
rišču uredijo še otroško
igrališče, bo otrokom, ki bo-
do obiskovali vrtec na Tito-
vem trgu, lepo. In prav je
tako!	-i j
4 vprašanja -16 odgovorov
NAVAL, ZIMA IN PRILAGAJANJE TRGOVINE POTROSNIKO
VIM ŽELJAM. ZMAGOVITA POT KONFEKCIJE
Zadnje dni pred prazniki so bi-
le trgovine prav oblegane. Promet
so ponekod dvignili v dneh pred
prazniki tudi za petkrat iznad
normale. Tako smo zastavili štiri
ista vprašanja vodilnim ljudem
štirih podjetij. Takele odgovore
smo dobili:
J Vprašanje: Za koliko se vam je
povečal promet v dneh pred praz-
niki:
' — Leo Sket — Alpina Ziri:
] V dneh pred prazniki je bil
promet tolik, da ga nismo mogli
I obvladati. V teh dneh se je pro-
' met povečal kar za preko pet
! krat.
—	Rudi Pibrovec — Moda:
Za koliko, precej več kot za
100 odstotkov.
—	Ernest Kos — Ljudski ma-
gazin:
Zelo smo zadovoljni. Kljub na-
petemu planu za to obdobje, smo
prekoračili pričakovanja. Preko
100 odstotno povečanje prometa.
—	Franc Petauer — Merx:
Predpraznični dnevi, to je zna-
čilno tudi za decembrske dni, se
je promet v naših poslovalnicah
povprečno povečal za preko 40
odstotkov.
Vprašanje: Katero blago so po-
trošniki v teh dneh najbolj kupo-
vali?
—	Leo Sket: Samo zimske čev-
lje. Prodali nismo na primer niti
en par salonarjev.
—	Rudi Pibrovec: Prav vse —
predvsem pa zimske plašče, peri-
lo in volnene izdelke.
—	Ernest Kos: Konfekcija ju-
bila daleč med prvimi. To je do-
kaj značilno znamenje za spre-
membo strukture nakupov.
—	Franc Petauer: Pretežno čo-
kolado, razne vrste keksov, tud>
alkoholne pijače in podobno. Zna-
čilno je tudi sunkovito povečanje
brezalkoholnih pijač in prehran-
benega blaga.
Vprašanje: Kateri vzroki so^
predvsem po Vašem mnenju vpli-
vali na toliko povečanje prome-
ta?
—	Leo Sket: Zima, zima in pra-
vilna ponudba — ustrezna željam
potrošnikov. Tako smo na primer
imeli na zalogi 40 parov škorenj-
čkov, rabili pa bi vsaj 300 parov.
—	Rudi Pibrovec: Hitra zahla-
ditev in precejšnje povečanje kup-
ne moči.
—	Ernest Kos: Na te dni smo
se že prej pripravili — zato tudi
ni bilo večjih težav.
—	Franc Petauer: Na večji pro-
met so predvsem vplivale močno
znižane cene. Povečan promet je
tudi potrdilo, da je naš ukrep o
znižanju cen bil umesten in pra-
vilen.
Vprašanje: Kako ste pripravlje-
ni za obdobje pred novim letom?
—	Leo Sket: December nas ne
bo presenetil. Kupcem bomo še
bolj ustregli.
—	Rudi Pibrovec: Smo že pri-
pravljen;. Razen tega pa bo vse-
blago v času med 4. in 12. de-
cembrom v vseh naših posloval-
nicah za 10 odstotkov cenejše.
—	Ernest Kos: Tudi v tem ča-
su ne bomo nepripravljeni. Pri-
pravili bomo tudi teden popusta
— 10 odstotkov pd 3. do 8. de-
cembra.
—	Franc Petauer: Tudi za ob-
dobje pred novim letom ostanejo
v veljavi znižane cene. Računamo
pa, da bodo te cene ostale tudi
naprej na isti višini. Vendar z
enim samim pogojem, da indu-
strija ne bo povišala nabavnih
-mi
cen.
V dvoje je prijetnejše
O »SVOBODNI« IZBIRI ZDRAVNIKA
Svobodna izbira zdravnika —
ena najnovejših pravic zavaro-
vancev.
Kako je pravzaprav s to pravi-
co? Kar priznajmo, da je v mno-
gih primerih ostala samo mrtva
beseda zakona in to celo tam,
kjer bi jo lahko z malo več volje
takoj izvedli. Pod izgovorom, da
ni »pogojev«, je namreč v mno-
gih mestih pravica svobodne iz-
bire zdravnika še vedno samo
pravica, ki je nihče ne more prav
uveljaviti.
Praksa je torej ponekod izkri-
vila predpis. Najbolj pogosto je
svobodna izbira zdravnika ome-
jena predvsem na povsem na-
vadno registracijo, na mehanično
razdeljevanje pacientov ter raz-
meščanje zdravnikov in ustanov.
Ni res, da imajo pacienti samo to
pravico, da izberejo enega od ne-
koliko zdravnikov v določeni
zdravstveni ustanovi, ali da izbe-
rejo eno od zdravstvenih ustanov
v svoji občini. Bolnik ima pravi-
co, da izbere tako zdravnika kot
zdravstveno ustanovo ne glede na
to, če je le-ta na področju njego-
ve občine ali ne. Seveda je ra-
zumljivo, da bo moral pacient —^
če se je odločil za ustanovo, ki je'
izven območja njegovega bivali-
šča — kriti eventualno razliko v
ceni uslug. Svobodna izbira zdrav-
nika namreč še zdaleč ni bila
uzakonjena zato, da bi zavaro-
vance delili na sloje ali kaj po-
dobnega, temveč samo zavoljo te-
ga, da bi lahko zavarovanci hi-
treje izbrali tistega zdravnika, ki
imajo vanj zaupanje in si s tem
zasigurali kvalitetno zdravstveno
zaščito.
O vsem tem pa se pojavlja
vprašanje, zakaj velja izbira
zdravnikov samo za zdravnike
splošne prakse in tudi ne za spe-
cialiste. Ponekod v Sloveniji smo
sicer to zadevo ugodno rešili in
zavarovanec lahko izbere katero-
koli ustanovo, kateregakoli sploš-
nega zdravnika in kateregakoli
specialista.
Marsikdaj zdravniki in specia-
listi ne spoštujejo obveznosti svo-
bodne izbire zdravnika in tako
zavarovanci tavajo od zdravnika
do zdravnika in od ene do druge
ustanove. Nevšečnosti so tudi z
dežurstvom, saj se neredkokdaj
primeri, da dežurni zdravnik od-
kloni pregled bolnika, ki slučajno
ni »njegov« pacient. Kriv je po
navadi pacient, ki pač ni zbolel
»pravi« čas. Zavoljo takšne kru-
tosti prakse je marsikateri bolnik
dobesedno vezan na izbranega
zdravnika. Samo ta ga lahko pre-
gleda, mu lahko da injekcijo, mu
svetuje itd. Tega ne bo štorih ni-
hče drug, nobena druga ustanova.
Taki pojavi so prav gotovo raz-
log za menjanje pravilnika o iz-
dajanju zdravil. Poleg tega pa bo
treba zagotoviti, da bodo lahko na
primer — neodvisno od izbire
zdravnika in ustanove — za in-
jekcije in previjanje ran pacien-
ti zaprosili v vseh zavodih in vse
zdravnike.
In še nekaj: izbrani zdravnik ne
bi smel biti popolnoma brez ob-
veznosti nasproti bolnikom, ki so
ga izbrali. Zakon ga sicer obve-
zuje, vendar samo načelno. Nje-
gove obveznosti pa bi morale biti
precizirane, kajti nedvomno je tu-
di to pogoj za to, da bo pravica
svobodne izbire zdravnika res do-
segla svoj namen.
R. L.
SAJ JE
VSEENO
Trije smo stali ob proda-
jalni mizi. Gospodinja, ki je
kupovala prekajeno svinj-
sko gnjat, delavec v delov-
ni obleki in jaz.
Čeprav je bila naša vrsta
kratka, čakanja ni in ni bilo
konca. Gospodinja pred na-
mi je z ocenjevalnim pog-
ledom tehtala vrednost vsa-
kega kosa mesa. Prodajal-
kina roka je komaj sledila
njenim željam in zahtevam.
Kos za kosom je jemala z
dolge palice in gospodinji
naštevala njegove kvalitete.
»Bi morda tole? Poglejte,
brez kosti je. Ne? Pa morda
to? Vam ni všeč? Tisto tam?
V redu, pa to! Ne—tudi to
ne? . . .« Kdo ve, kaj je gos-
podinja sploh želela imeti.
Prodajalka je naposled seg-
la še više, v drugo vrsto bo-
gate zaloge. In izbiranje se
je pričelo znova.
Delavec pred mano je po-
stal nestrpen. Kaj tudi ne
bi? Minute so tekle, zato je
očitno šel h kraju tudi čas
njegove malice. Odločno je
izstopil iz vrste, krepko za-
klel in vrata so se sunkoma
zaprla za njim.
Prodajalka je prestrašeno
pogledala, gospodinja pa je
le ravnodušno pripomnila:
»Kaj rečete, kakšno nesram-
no vedenje?!« Ko pa je opa-
zila, da je prodajalki žal
stranke, ki je odšla praznih
rok, je v tolažbo dodala :»Eh,
pustite, saj je vseeno!«
Ce je bilo prodajalki res
vseeno, ne bi mogla trditi,
vsaj nekaj kasneje ne. Gos-
podinja, s katero je zamudi-
la toliko dragocenega časa
ji je namreč pojasnila, da ji
prav noben kos mesa ni
všeč...
Da
Nasveta
DA BODO ČEVLJI VEDNO LEPI
Ce želite imeti čevlje vedno lepe,
ravnajte po tehle pravilih:
—	Prah cdstranite takoj.
—	Krema za čevlje naj bo mastna 1в
jo nanašajte v tankih plasteh.
—	Za loščenje čevljev uporabite mehko
krpo, toda ne volneno, ki bo na nsnj«
pustila dlačice.
—	Za čiščenje čevljev izberite krpo
v barvi čevljev in ne vedno samo belo.
—	Čevelj loščite šele takrat, ko ste
ga obuli, ali pa ga vsaj nataknili na k<v
pito. \
—	Čevlje naj vara popravlja — čevljar.
Ta bo to nedvomno bolje opravil kot vil
KO PEREMO MOŠKE SRAJCE
Ce perete perilo v pralnem stroju, ga
ne perite preveč naenkrat. Ce pa so
med perilom muške srajce, morate biti
še bolj pazljivi. Ovratnik in manšete že
prej nekoliko z rokami zmencajte, nato
zaklenite gumbe in obrnite rokave. Ce
po so srajce in najlon tkanine, jih ne
peremo z rokami, temveč manšete in
ovratnik očistimo z majhno gobico. Ne
ožemajte jih, sušite pa jih na plastičnih
obešalnikih, toda šele takrat, ko »te
ovratnik in rokave prav oblikovali.
Koristen ncsvet
Da ne bi obleka ali suknjič dr-
sela z lesenega obešalnika in da
ne bi na tej nastajale nezaželene
gube in zavitki, si pomagajmo s
pripomočkom.
Zgornjo stran obešalnika oblo-
žimo z gumastim trakom ali tra-
kom iz penaste gume. Na obešal-
nik ga prilepimo z lepilom za
gumo (npr. Guminolom).
Sobne rastline
v mestih, kjer so tisoči ljudi
vklenjeni v majhne prostore, med
cement in dimnike, je težnja po
»koščku« narave še veliko večja
kot drugje. Zato ni čudno, da pri
nas ni stanovanja, kjer ne bi kra-
ljevala vsaj ena sobna cvetica. Ti-
sti, ki o rožah več vedo in ki jim
cvetje pomeni veliko veselje in
celo strast, so svoje domove spre-
menili v vrtove. In vsaka roža
jim lepo uspeva, vzbuja v nas za-
vidanje in nas včasih pripelje do
sklepa, da se bomo o cvetju začeli
učiti. Zakaj, tudi tu je še veliko,
veliko skrivnosti, ki jih še ne po-
znamo.
Kam bomo postavili cvetje?
Vse sobne rastline, predvsem
pa tiste, ki cvetijo, ljubijo svetlo-
bo. Zato jih bomo namestili v bli-
žini oken. In če okna zastirajo
težke, temne zavese, jih bomo od-
maknili in naša roža bo že čez
nekaj dni mnogo bolj sveža.
Kako bomo rožo obrnili
Vse sobne rastline so nekoč ži-
vele v prirodi. Tam so bile vedno
na istem prostoru, vedno z isto
stranjo obrnjene proti soncu. Spo-
mnimo se na to, ko razmeščamo
cvetje. Ne prestavljajmo rož kar
naprej, predvsem pa pazimo, da
bodo proti soncu vedno obrnjene
z isto stranjo.
Zrak, temperatura, vlaga
in cvetje
Rastline ljubijo mnogo svežega
zraka in slabo uspevajo v zadim-
ljenih prostorih. Najbolj všeč jim
je temperatura 18 stopinj Celzija.
Težko prenašajo hitre temperatur-
ne razlike in suh zrak. Zato bomo
čez zimo postavili na radiator ali
peč posodo z vodo, sobno rastli-
no pa zalivali pogosteje kot po-
leti. Ko bo zime konec, bomo pa-
zili, da tisto prvo, močno sonce ne
bo čisto naravnost posijalo na na-
šo sobno cvetico. Okno bomo za-
grnili s tanko zaveso.
Rastilne je treba čistiti
Skrbna gospodinja vsak dan
obriše prah s svojih sobnih cvetic.
Toda to še ni vse, kar mora sto-
riti zanje. Dvakrat mesečno mora
listje tudi umiti in to z gobo, ki
jo je namočila v mlačno vodo ali
mešanico vode in mleka.
Presajanje cvetic
Lončnice dolgo časa živijo v
isti zemlji. Toda čez čas ta osiro-
maši in nima več toliko hranljivih
sestavin. Zato moramo rastline, ki
se hitro razvijajo, presajati vsako
leto. Nov lonček mora biti vsaj
za dva centimetra večji od prejš-
njega.
Fuksija
Fuksija je zelo razširjena okras-
na cvetica. Njen cvet je različnih
barv in zelo dolgo cvete. Fuksijo
ni težko vzdrževati, ker ni zelo
občutljiva. Imamo jo lahko na
oknu ali na balkonu, če so le-ti
na severni ali severovzhodni stra-
ni. Glavno je, da ima dovolj svet-
lobe. To pa seveda ne pomeni, da
fuksija ne ljubi sonca. Ne, toda
dovolj je, če jo od časa do časa
prenesemo na prostor, ki ga sonce
osvetljuje.
Ko fuksija cvete, jo moramo
vsak dan zalivati. Cvete, ki se po-
sušijo, moramo takoj odrezati. Ko
odpadejo listi, je najbolje, da ro-
žo odnesemo v suho klet in ga čez
zimo tu in tam rahlo zalijemo.
Spomladi poganjke posadimo v
lončke z zemljo.
MANEKEN
Ze pred prazniki je izšla nova
številka domače modne revije
»Maneken«, Ce smo za prejšnjo
številko rekli, da nas je prijetno
presenetila, moramo za to reči še
nekaj več. Maneken je lepo ure-
jen, predvsem velja za to tisti del,
ki nam svetuje, kako naj se ob-
lečemo za večer in pozno popold-
ne. Tokrat smo se razveselili tudi
ob nekaterih lepih modelih toplih
popoldanskih oblek in plaščev, pa
tudi ob izpopolnjeni obljubi Ma-
nekena — ob predlogih za toplo
garderobo naših najmlajših. Za
tiste, ki želijo na zimo nekoliko
urediti svoje lase, je Maneken pri-
pravil celo vrsto zanimivih na-
svetov, za one pa, ki še urejujejo
stanovanja, pa zanimivo razpravo
o mizah in negi tega dragocenega
kosa pohištva. Poleg rednih rubrik
je tudi tokrat v Manekenu krajša
novela.
Moja največja^želja
v drugem razredu osnovne šole
ie tovarišica učiteljica na tablo
napisala »^Моја največja želja«.
Potem je dejala otrokom:
»To je naslov spisa, ki ga na-
pišite! Vsakdo po svoje, kajti
vsakdo ima svoje posebne želje.
O tisti želji, ki je vaša največja
želja in ki jo vsak dan imate in
čutite, napišite spis! Najprej tiho
premislite, kaj si najbolj želite,
potem pa o tem pišite!«
Otroci so nekoliko preudarjali
sem in tja in potem so pisali:
Eden si je želel, da bi mu mamica
ozdravela. Dru^i je hotel imeti
avtomobil. Tretji si je želel mili-
jonski dobitek v loteriji. Četrti
bi hotel postati pilot, peti pa sla-
ven nogometaš. Neki deček bi bil
rad dosegel v šoli same odlične
ocene, neka deklica pa je želela
postati filmska igralka.
Kaj pa si je zaželela Vodebova
Jelka?
To je povedala v svojem spisu:
»Moja največja želja je bratec.
Dobro mi je pri očku in mamici.
Ampak včasih mi je doma zelo
dolgčas. Igram se lahko le s pu-
iikami, zamorčkom in medved-
kom, ki pa niso živi.
Pri sosedovih imajo pet otrok.
V naš ulici je družina z osmimi
otroki. Kako jim zavidam! Jaz pa
nimam ne bratca ne sestre.
Prosila sem že očka in mamico
za živega bratca. Pa pravita, da
otroci niso zastonj in da je z njimi
dosti dela. Rekla sem, da rada
dam ves denar, kar ga imam v
hranilniku. Sama bom pazila na
bratca, ga pestovala in mu prala,
kadar ne bom v šoli.
O, ko bi imela živega bratca!
Kako veselo in srečno bi bilo
moje življenje!«
Tako je napisala Vodebova Jel-
ka. Tovarišici učiteljici je bil njen
spis zelo všeč in je pod njim na-
pisala oceno »-odlično«.
Nekaj tednov pozneje je bil v
šoli roditeljski sestanek. S skup-
nega sestanka so starši odšli še
v razrede, kjer so se z učitelji in
učiteljicami pogovorili o svojih
otrocih, o njihovih uspehih in
vzrokh neuspehov ter o tem, kako
bi se nekaterim dalo pomagati.
Prišla je tudi Jelkina mati.
Učiteljica ji je hčerko zelo pohva-
lila in ji rekla še to:
»^Prav lep in zanimiv spis je
nedavno napisala vaša hčerka.
Morate ga prebrati, da spoznate
njeno glavno srčno željo.«
Odprla je Jelkin zvezek in po-
kazala na naslov spisa »-Moja
največja želja«.
Jelkina mati je spis prebrala
in nato še enkrat. Prikimala je
z glavo in se nasmehnila. Pri tem
so ji oči bile videti nekoliko
vlažne. Rekla je:
»O, ta naša ljuba Jelka! Poznam
to njeno željo, vendar nisem slu-
tila, da resnično tako z vsem
srcem hrepeni po bratcu. To se
mi je razodelo šele ob tem nje-
nem spisu. Hvaležna sem vam,
da ste mi ta sestavek pokazali.
Ali mi tale šolski zvezek lahko
do jutri posodite? Rada bi nam-
reč, da Jelkin spis prebere tudi
moj mož.«
»Seveda, prosim,« je privolila
učiteljica.
Komaj leto pozneje je nekega
jutra Jelka prihitela v šolo polna
žarečega veselja. Naravnost k
tovarišici učiteljici je stopila in
ji vsa v zmagoslavju povedala
veliko novico:
»Včeraj sem dobila bratca! Do-
bila sem ga pa ravno zdaj, ko
mamice sploh doma ni, je namreč
v bolnišnici. No, saj se bo že čez
nekaj dni vrnila domov in tedaj
bom videla tudi bratca. O, kako
sem vesela in srečna!«
Fran Roš
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. daeeinber 1962
9
Mladina je vrgla rokavico
Dvorana gospodarske zbornice
v Cankarjevi ulici je bila polna.
Pravijo, da že leta nazaj se ni v
njej zbralo toliko ljudi, kot oni
večer tik pred našim praznikom,
ko je bila v tej dvorani letna
konferenca krajevne organizacije
Socialistične zveze »Center«.
Pa tudi po vsebini moram reči,
da je konferenca vzpela, še po-
sebej, če jo primerjamo s konfe-
rencami nekaj let nazaj. Izčrpno
poročilo predsednika, potem pa
živahna in tehtna razprava je
dala tej konferenci posebno obe-
ležje. Od sedmih do enajstih
zvečer so zbrani pozorno sledili
poročilu in razpravi. Mnogi bi se
še radi oglasili, pa jim je že poz-
na ura to preprečila.
In kar je najvažnejše je bilo
med navzočimi zapaziti mnogo
novih obrazov, predvsem pa mla-
dih ljudi, ki so tudi živo posegli
v razpravo.
Od začetka je kazalo, kot da po
poročilu razprava noče steči tako
kot bi morala. Bila je dokaj ozka,
lokalistvčna, skoraj bi rekel malce
brezperspektivna, hkrati pa oseb-
no pobarvana. Prvi govorniki so
skoraj bolj tarnali kot govorili,
da mnogi člani Socialistične zve-
ze nič ne delajo, da mladina prav
tako ne dela, čeprav zahteva ve-
liko, da predvsem ne hodijo na
sestanke ljudje, ki imajo lepa sta-
novanja. To trditev je diskutant
podkrepil še z razlago, da tisti, ki
so dosegli višji standard se za
nič več ne brigajo.	,
Tako od prilike, ozko in mračno,
je izzvenel začetek razprave.
Morda je bil prav to vzrok,
da je razprava postala še živah-
nejša in plodnejša kot bi bila
sicer. Taka ozkost je prav gotovo
podžgala ljudi, ki so spregovorili
sicer tudi kritično, če je b^o
treba, vendar z večjo vedrino.
Podlaga za njihove trditve niso
bile fraze, temveč dejanski uspehi,
ki smo jih v Celju dosegli doslej.
Takole je menil govornik, ki je
prekinil pesimistično vzdušje:
—	Kdo more trditi, da člani
Socialistične zveze niso nič nare-
dili? Na vsakem koraku so vidni
dokazi velikh uspehov. Kdor bi
po vojni prvič prišel v Celje, bi
skoraj mesta ne spoznal več. To-
liko je novega. Nova naselja, nove
tovarne ... Gosti, ki prihajajo k
nam na obisk, se ne morejo na-
čuditi urejenosti in snagi v na-
šem mestu, tako da Celje stavljajo
za vzgled. In kdo je vse to na-
pravil? To je delo pridnih rok
članov Socialistične zveze.
—	So pa seveda tudi pomanj-
kljivosti, ki bi jih bilo treba od-
praviti, je dejal govornik in na-
daljeval:
—	Mi radi razpravljamo za vo-
gali, pri črni kavi, na ulici. Kriti-
ziramo tam, kjer ni mesto, na-
mesto da bi se o vseh problemih
pomenili organizirano v organi-
zaciji Socialistične zveze in nje-
nih sekcijah, ki prav zato niso
zaživele tako kot bi morale. Tako
Na konferenci SZDL med razpravo
Starejšim
bi dali marsikatero sugestijo ob'-
činskemu ljudskemu odboru, saj
na občini ne morejo vsega vedeti.
—	Ce bomo delali tako, bodo
ljudje tudi na sestanke raje ho-
dili, ko bodo videli, da se rešujejo
njihovi problemi. Prav sedaj, ko
je v razpravi občinski statut, bi
morali v razpravah živo sodelo-
vati in posredovati občini svoja
mnenja.
Tako sproščeno je stekel pogo-
vor. Lotili so se številnih vpra-
šanj: dejavnost sekcije žena, mla-
dine, stanovanjske skupnosti,
popravila starih hiš, vzgojnih in
varstvenih problema otrok itd.
Mladinec, ki se je oglasil k be-
sedi, je obsodil nekatere mlade
ljudi zaradi huliganstva. Očital
je staršem te mladine, da se pre-
malo zanimajo za vzgojo svojih
otrok, ki v odsotnosti staršev pri-
rejajo razne hišne zabave.
—	To so sicer redki mladinci.
Večina nas mladih, je dejal, želi
delati in tvorno sodelovati s sta-
rejšimi, le pomoč in izkušnje sta-
rejših so nam potrebne. Zato že-
limo, da nam vi starejši s svojimi
izkiišnjami pomagate.
Mladinec je vrgel rokavico sta-
rejšim, je šaljivo pripomnil nekdo
v razpravi. Starejši jo bodo mo-
rali pobrati, saj je zadnji čas, da
prenehajo zgolj kritizirati mla-
dino. Mladim ljudem se bo treba
bolj približati in jim pomagati.
Kljub pozni uri se nikomur ni
mudilo domov. In ko so ljudje
zapuščali dvorano, so odnesli s
seboj prepričanje, da ni dovolj le
kritizirati Predvsem je potrebno
tvorno in organizirano sodelovati,
če hočemo delo še izboljšati, -ma
V LAŠKEMn BODO GRADILI
TELEVIZIJSKI PRETVORNIK
Ker je v Laškem vidljivost te-
levizijskega programa zelo slaba,
so že v teku pripravljalna dela
za televizijski pretvornik, ki bi ga
naj postavili v bližini Laškega.
Ta dela je občinski odbor SZDL
zaupal posebnemu odboru, ki je
že izvedel potrebne meritve in
preizkušnje. Dela bodo veljala
več milijonov dinarjev, zato so
tudi gospodarske organizacije in
zavodi že nakazali nekaj sredstev.
Lepo je sneženo Pohorje
Delovni kolektiv poslovnega
okoliša Gcftovlje je sklenil, da obi-
šče Pohorje. Nekateri so ugovar-
jali, češ kaj bodo na Pohorju v
tolikšnem snegu. Potem pa, ko jih
je sprejelo Pohorje, vse idilično
v prelepi zimsid odeji, ni bilo ni-
komur žal.
Med potjo so se ustavili v Ptu-
ju in si ogledali muzej. Vsi, ki so
prvikrat videli bogastvo muzeja,
so sklenili, da bodo prišli poleti
še en.krat. Takrat se bodo ustavili
tudi na znanem starinskem gradu
Borlu, ki je toil tokrat zaprt.
Čudovita je bila vožnja s Po-
horsko vzpenjačo. Zgoraj siva
megla, spodaj beli in sirebmi kri-
stali. Skoraj meter in pol je de-
bela snežna odeja. Vendar popot-
nika to prav nič ne moti, saj so
po vseh važnejših poteh široke
gazi.
Kako priljubljeno je Pohorje
tudi pozimi, pričajo številni gost-
je. Ta drsi s smučmi, oni vleče
sani, le redki pa so oni z avto-
mobili. Mariborska koča je zase-
dena, ležišča oddana. Kam sedaj?
Gotovljane sprejme Železničar-
ski dom, krasotec med pohorski-
mi domovi.
In potem še zadnje, najlepše
doživetje: nočna vožnja na vzpe-
njači. Sediš v kabini in zreš na
tisoče luči. Maribor je veličastno
razsvetljen. V luči se vidijo elek-
trični transparenti v počastitev
29. novembra.
Nato je konec svečane tišine.
Avtobus sprejme razigrane izlet-
nike. Zabmi motor, avtobus se
premaikne. Sprva počasi, nato pa
vse hitreje drsi po asfaltirani ce-
sti. Pohorje oklene težka in siva
megla. Gotovi j ani pa ga vidijo
lepega, ljubeznivega — takega kot
je bilo, ko jih je sprejelo.
-dk-
V VOJNIKU SO PROSLAVILI
Pred praznikom 29. novem.bra
so v nevropsihiatrični bolnišnici
v Vojniku lepo proslavili dan re-
publike. Program je pripravil
otroški vrtec iz Vojnika pod vod-
stvom vzgojiteljice Tilčke Ocvir-
kove. Otrokom se je zahvalil upra-
vitelj bolnišnice Adolf Urbančič,
uprava pa jim je priredila obilno
zakusko. Veselje najmlajših je ne-
mogoče opisati, saj nedvomno ta-
ko prisrčnega sprejema niso pri-
čakovali.
Darilo tovariša Tita
Večino pisem sprejemamo z rav-
nodušnostjo, kot da bi že vnaprej
vedeli za njihovo vsebino.
Pred dnevi pa je na občinskem
komiteju Ljudske mladine Celje
pismo, ki ga je poslal Centralni
komite Ljudske mladine Jugosla-
vije iz Beograda, povzročijo ve-
liko presenečenje in veselje. Ob-
veščalo je, da dobi celjski občin-
ski komite darilo tovariša Tita za
uspehe pri mladinski politični šoli.
Že prvi stavek pisma je povedal
vse: »Poslali smo vam komplet
sabranih dela druga Tita, koji
vam je autor poklonio na predlog
Centralnog komiteta Narodne o-
mladine vaše republike.«
V Celju so se mladinske poli-
tične šole res lepo uveljavile.
Ima.io že nekajletno tradicijo in
lanska politična šola, ki je nagra-
do tudi prislužila, je v resnici do-
segla lepe uspehe. Takšno prizna-
nje kot je darilo tovariša Tita pa
bo nedvomno vzpodbudilo tudi
slušatelje letošnje mladinske po-
litične šole, da se bodo potrudili
za kar najboljše rezultate.
GORSKI STRAŽARJI
SO OPRAVILI IZPITE
Eno preteklih nedelj so na Celj-
ski koči zaključili dvodnevni se-
minar za člane Gorske straže. Se-
minar je organiziral mladinski od-
sek Planinskega društva Cedje,
udeležilo pa se ga je 24 mladih
planincev iz Celja, Ponikve, Rim-
skih Toplic in drugih krajev, kjer
Ž3 delujejo podobni odseki. Tečaj
je vodil tovariš Božo Lavrič, na-
čelnik centralne Gorske straže iz
Ljubljane.
Udeleženci so poslušali preda-
vanja o delovanju Gorske straže,
o zaščiti rastlin in živali, preda-
vanja pa so spremljali s številni-
mi diaioozitivi.
Mladinski odsek planinskega
drušva je že nekaj let med naj-
boli aktivnimi mladinskimi aktivi
v SWeniji. Organiziral je že več
podobnih seminarjev, poleg tega
pa vzdržuje stike tudi s planinci
iz Koroške in Maribora.
Semernikove mame ni več
Pred očmi imam grič. Na njem
stoji hiša in v nji je še pred leti
stanovala Sememikova družina.
•Cestokrat sem šel tam mimo in
zmeraj me je ustavil nasmejan
ženski obraz.
«Kako, ne prideš k nam? Jože
je tudi doma.«
To je bila Sememikova mama,
Jože pa je njen sin in moj dolgo-
letni prijatelj. Včasih sva skupaj
sanjarila in če sva le kaj narobe
storila, naju je smeje posvarila:
«•Pamet je več vredna kot ža-
met!«
Potem pa je pristavila:
»•Včasih nam ni bilo tako. 2e
kot otrck sem morala trdo delati
pri tujih ljudeh. Delala sem od
ranega jutra do poznega večera.
Kruh so mi rezali tuji ljudje. Ka-
dar mi je .bilo hudo, sem sedla
k lepi knjigi, ali pa sem zavila
obraz v predpasnik in zajokala.
Danes je vse drugače in tudi jaz
sem po svoje srečna. Imam moža,
imam otroke. Vsi smo zdravi in
vsi imamo kruh in streho. Streha
ni naša. Morda bomo imeli nekoč
tudi mi svojo hišo.«
Takrat, ko je mislila na lastno
ognjišče, samo takrat so se v nje-
nih očeh zaiskrile solze. Pa ne za
dolgo. Spet je povedala katero
veselo in spet smo se vsi smejali.
Njene roke niso nikoli mirova-
le. Skrbela je za družino in ho-
dila pomagat" na polje. Travniki,
polje, gozdovi so ji bili najdražji.
Rada je nabrala šopek travniških
rož, rada je grebla po zagoreli
prsti, rada je hodila po gozdu in
nabirala gobe. Z vsakomer je ra-
da pokramljala, krivico je zapi-
rala v srce in jo nosila sama.
Potem je prišel velik trenutek:
Sememikova družina se je prese-
lila v lastno hišo. Rada je imela
Sememikova mama vas šešče, a
vendar je bila selitev zanjo naj-
večji praznik.
Toda kmalu za tem je umrla.
Na pogreb je prišlo mnogo znan-
cev in prijateljev, njena krsta je
bila en sam šopek rož. Zapeli so
pevci, zaigrala je godba. Semecr-
nikova mama je legla v grob in
stotero solznih oči ji je tiho go-
vorilo: «-Dobra Sememikova ma-
ma, počivaj v miru in lahka ti
naj bo domača gruda.
-k-
Z vnukinjo med rožami...
Moj praznik...
Ko se je tisto jutro odpravljal v šolo, je bil
ves iz sebe. Skoraj bi lahko rekel, da je bil mal-
ce nervozen. To spremebo je opazila tudi mami-
ca, ki mu je vsako jutro pomagala, da se je v
redu odpravil v šolo.
Danes si je še s posebno skrbjo očistil čevlje.
Pozorno si je ogledal hlače, če niso morda zme-
čkane. Potem si je zaželel svežo srajco. In ko je
vzel v roko glavnik, je porabil tudi nekaj vode,
da so mu razkuštrani lasje bolje padli.
Kaj mu je vendar danes, se je spraševala ma-
mica. Toda Tončka ni vprašala. Že od nekdaj ga
je navajala, da ji je sam zau^pal vse, kar ga je
težilo. Zato je upala, da bo tudi danes spregovo-
ril.
Prišel je čas slovesa. Napočila je ura, ko se
je le moral posloviti in jo mahniti v šolo; Ton-
ček, prvošolček.
Zanalašč se mu je umaknila v kuhinjo. Pa
je prišel za njo, jo potegnil k sebi, objel in po-
ljubil močneje kot po navadi.
—	Mamica, ali veš, kaj je danes, jo je vpra-
šal.
—	Ne vem, Tonček, v resnici ne vem. Povej
kaj je!
—	Mamica, danes je vendar moj prazniki
—	Tvoj praznik? Tonček, kako to misliš?
Rojstni dan si že imel, kakšen praznik pa še
imaš? Do dedka Mraza pa je še precej časa.
—	Oh, mamica, ali ne veš, kaj bo danes
v šoli?
—	Ne vem, ničesar mi nisi povedal.
—	Veš, danes bomo sprejeti v pionirsko or-
ganizacijo. Zdaj ne bom več mali ciciban, ampak
pionir!
—	Čestitam, Tonček!
Zdaj ga je tudi mamica objela in poljubila
na očke, iz katerih je sijalo samo veselje.
—	Toda, mamica, če je danes moj praznik,
potem... ali se ti ne zdi, da bi lahko imeli tudi
praznično kosilo, je komaj iztisnil iz sebe, sko-
raj v zadregi, ker je moral to pač sam predlagati.
—	Seveda, Tonček. Pripravila bom praznič-
no kosilo. Naj bo tvoj praznik tudi praznik na-
še družine.
Zdaj jo je še enkrat prijel okoli vratu in
poljubil.
Bil je vesel in srečen.
Zima,
zima bela
Ko smo se v sredo oglasili
na celjski tržnici, da zbe-
remo podatke o gibanju cen
v zadnjih dneh in o pre-
skrbi na trgu, smo pričako-
vali manj ugodno sliko, kot
smo jo dobili potem, ko smo
se pogovarjali s tržnim nad-
zornikom, tovarišem Mur-
kom.
»Kar zadovoljni smo lahko
s preskrbo naše tržnice,-« je
dejal tovariš Murko. »Seveda
je to samo zaradi tega, ker
je v teh mrzlih zimskih dneh
tudi povpraševanje precej
padlo. Ce bi bila namreč pre-
skrba v jesenskih dneh samo
tolikšna kot je te dni, bi bilo
^presneto neprijetno. Ker pa
zdaj tudi \kupci ne hodijo
tako pogosto na tržnico, je
kar v redu. Moram reči, da
je zadnji čas socialistični sek-
tor v redu opravil svoje ob-
veznosti. Skoraj v celoti krije
vse povpraševanje — to se je
pokazalo zlasti ob zadnjih
praznikih, ko je bila tržnica
vse dni več kot solidno pre-
skrbljena. Pomislite, celo
perutnine je bilo kar dovolj,^
se je nasmehnil.
No, razen redkih izjem, so
tudi cene ostale iste kot ob
našem poslednjem obisku na
celjski tržnici. Krompir je
od 40 do 60 dinarjrtv. belo
glavnato zelje po 30 in 50,
rdeče pa po 60, kislo zelje
prodajajo po 80 do 100 di-
narjev, kislo repo celo po 70,
medtem ko je ohrovt po 60
do 100 dinarjev. Isto ceno
ima tudi korenjček. kolerabo
pa prodajajo po 80 dinarjev
za kilogram.
»Spinace je bolj malo.« je
nadaljeval tovariš Murko,
»je pa dovolj solate in to po
ceni od 150 do 200 dinarjev za
kilogram. Zdaj so jo pri-
peljali tudi iz Dalmacije in
prodajajo kilogram po 160
dinarjev; vričdkujemo. da bo
zdaj preskrba iz Dalmacije
rednejša in da nam za solato
ne ho treba biti v skrbeh.«
Cvetača je po 200 dinarjev,
fižol pa ima zelo različno
ceno. glede na vrsto seveda.
Medtem ko je nizek po 130
in 160 dinarjev, je visok tudi
po 200 dinarjev za kilogram.
Paradižnika in paprike je
malo, prodajajo pa ju po 80
in 60 dinarjev kilogram. In
sadje? Jabolka so vo 60 do
120 dinarjev, hruške prav
tako, suho sadje pa je po
150 in 180 dirmrjev. Tudi
grozdja je še precej, in to po
ceni 190 dinarjev za kilo-
gram. Orehi so po 900 do
1100 dirmrjev, jajca pa po 40
dinarjev.
»Pa še to zapišite«, je de-
jal tovariš Murko, »da sta
čez praznike lepo delali tudi
mesnica in pekarna, ki nika-
kor nista razočarali obisko-
valcev tržnice.«
-ca
Še danes se naročite na
СгЏи Шмк
NEKAJ VEC RAZUMEVANJA..
Tov. urednik!
Vsak ponedeljek se vračam iz
Celja na svoje delovno mesto v
Črnuče pri Ljubljani. Običajno
potujem z avtobusom, ki vozi v
Piran, 19. novembra pa sem tega
zamudila. Hotela sem vstopiti v
avtobus, ki vozi z Dobrne, pa mi
je sprevodnik povedal, da avto-
bus v Cmučah ne stoji, temveč,
da se ustavi tam avtobus, ki vozi
iz Rogaške Slatine. Zato sem vsto-
pila v tega.
Ko smo se vozili proti Cmu-
?am, sem voznika opozcrila, da
lameravam izstopiti, pa mi je na
kratko odgovoril, da avtobus tam
"•e stoji. Tako sem se morala pe-
glali do Ljubljane, tam presteipiti
na trolejbus do Ježice, nato pa
">eš do Cmuč. Na svoje delovno
"ne4,to sem prišla s precejšnjo za-
•nudo. Prav tako se je ZiSodilo
lotnikom, ki so prosili šoferja,
лај bi ustavil na Titovi cesti.
Vwkakor bi z razumevanjem
'inrejela taika določila, če fcii ikraj,
"'i^r sem prosila za izst'^n. bil na
'^kšnem mestu, kjer avtobus za-
'pdi prometnih oredioisov ne bi
"mei ustaviti. Nikakor üa ne mo-
rem razumeti, da so tyi^taje na
vožnii čez Savinjsko dolino tako
P'>eo<îte, medtpm ko jih dalie od
Trojan skoraida ni. Pa tudi to,
ds ЧО na nek^tprih pvto,bu5nh voz-
niki mnooo bolj vliudni do pot-
nikov. M^d te sodita WT^iik in
sprevodnik avtobusa Celje-Pirpn.
L. F. — Cmuče
10
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. daeeinber 1962
Uspela akademiia
ob zaključku
JPI 1962
Ob zaključku jugosovanske pi-
onirske akcije, ki je bila posve-
čena telesni vzgoji mladih,
okrajni odbor JPI pripravil pre-
rez tistega telesnovzgojnega
udejstvovanja, ki spremlja mla-
dega človeka vse od prvih kora-
kov v telovdnico pa do vrhun-
skih stvoritev na orodju. Tako
smo na odru slovenskega ljudske-
ga gledališča v Celju lahko spre-
mljali skoke, vaje z žogami, ple-
se in ritmične vaje, pa tudi na-
stop orodnih telovadcev članov
faberskega Partizana, med kate-
rimi je bil državni reprezentant
Tine Srot.
Akademija je lepo uspela; v
itirinajstih točkah njenega spore-
da so se zvrstili pionirji iz Žal-
ca, celjskih osnovnih šol in mest-
nega Partizana, zatem učenke iz
Rogaške Slatine, Mozirja in kon-
tno še šestnajstorka iz admini-
strativne šole. Med imeni tistih,
ki so pripravili pionirje za na-
stop pa smo srečali Mirka in Mi-
leno Kolnikovo, Angelino Goriš-
kovo iz Žalca, Mileno Beškovni-
kovo, Anico Soretovo, Franca Ru-
dolfa, Karlo Dešmanovo, Majdo
Peperkovo in Pavlo Trogarjevo.
Orodno vrsto gaberskih telovad-
cev pa je vodil Ivan Srot.
Akademija je uspela; zato pri-
znanje njenim mladim izvajal-
cem kot vsem vodnikom. Skoda
le, da so podobne prireditve red-
ke in da so redka tista društva,
ki so sposobna pripraviti in iz-
vesti celovečerno telovadno aka-
demijo.
Dva posnetka s telovadne akademije ob zaključku Jugoslovanskih
pionirskih iger 1962: pozorni gledalci in ples pionirk
?
OKRAJNO MOSTVENO PRVENSTVO V KEGLJANJU _
ŽKK CELJE - prvak za 1963 leto
z nastopom v Storah, kjer so
znova najboljši rezultat dosegli
člani železničarskega kegljaškega
kluba Celje, se je končalo okraj-
no moštveno prvenstvo v keglja-
nju za 1963 leto. Najvišjo lovori-
ko si je zasluženo priborilo mo-
štvo ZKK Celje.
V	zadnjem kolu so bili doseže-
ni naslednji rezultati: Celje 6635
(Marinček 899, Smon 868, Truglas
861, Vanovšek 856, Lubej 830),
Elektro 6405 (St. Kranjc 876),
Ivalid 6294 (Zagore 837), »13. maj«
6273 (Stane Klemenčič 822), In-
grad 6270, Olimp 6091, Kovinar
— Partizan Store 6061 in Kladivar
5960.
38.400 lučajev in 152.392 podr-
tih kegljev je dalo končne re-
zultate okrajneđa moštvenega
prvenstva:	1
ZKK Celje je obdržalo prvo
mesto z odličnim rezultatom
20.101 in povprečkom 837.5 keg-
lja, 2. Elektro 19.442 (810), 3. In-
grad 19.164, 4. Invalid 18.950,
5.	»13. maj« 18.945, 6. Kladivar
18.697, 7. Olimp 18.670, 8. Kovi-
nar — Partizan Store 18.423. Iz-
ven konkurence je druga ekipa
»13. maja« dosegla rezultat 17.439
kegljev.
Z osvojitvijo prvega mesta so si
kegljači ZKK Celja priborili pra-
vico do sodelovanja v republiški
ligi, ki se bo začela januarja pri-
hodanjega leta; moštva, ki so za-
sedla od drugega do petega me-
sta pa bodo sodelovala v tako
imenovani mariborsko-celjski
conski ligi.
Ce bi na osnovi tega moštve-
nega prvenstva ocenjevali posa-
meznike, bi dobili takšen vrstni
red šestih najboljših: 1. Vanov-
šek 2.622 (povpreček 874), 2. Lu-
bej 2.606 (868), 3. Smon 2.590 (863),
4. Stefan Krajne 2.579 (860),
6.	Druškovič 2.531.
J. L.
ZA CELJSKO OBCSNO —
V NEDELJO
V	zvezi z okrajnim tekmova-
njem žensk v streljanju z zračno
puško v počastitev 20-letnice u-
stanovitve ženske organizacije, je
občinski odbor v Celju razpisal
tekmovanje za svoje območje za
nedeljo, 9. decembra z začetkom
ob 9. uri na strelišču ob Teharski
cesti, zraven doma JLA.
Zaradi ugodnih snežnih razmer
so celjski smučarji letos razme-
roma zgodaj začeli s pripravami
na tekmovalno sezono. To se vidi
po delih za ureditev vzpenjače
na travniku pod Tovstom, pa tu-
di po treningih in prvi tekmi, ki
so jo imeli minulo nedeljo pri
Celjski koči.
Zanimivo je, da se je že prvi
nastop končal v znamenju pre-
moči starejših tekmovalcev. Ko-
likor zaslužita Janko Cetina in
Uršič, ki sta zmagala v članski
konkurenci, največjo pohvalo, pa
bi vendarle radi vprašali mlajše,
kaj delajo. Medtem ko je tretje
mesto na 800 metrov dolgi progi,
ki imela sedemnajst vratic, za-
sedel P. Cater, je bil Lisec če-
trti, Košič pa šele peti.
V	tem ko se je med mladinci
najbolj izkazal Rosina, je pri pio-
nirjih zmagal Polovšek.
SUSTERSICEVA - NA DUNAJU
Konec prejšnjega meseca je na
štirinajstdnevni trening na Du-
naj odpotovala članica celjskega
Hokejsko drsalnega kluba in lan-
skoletna državna prvakinja v
umetnem drsanju pri mladinkah,
Halka Sušteršičeva. Prvi trening
na umetni ledeni ploskvi v glav-
nem mestu sosednje države, bo
Sušteršičeva izkoristila tudi za
prve priprave za mednarodno
prvenstvo Dunaja v umetnem
drsanju za juniorje, ki bo 12. in
13. tega meseca. Razen nje bodo
na tem tekmovanju nastopili še
trije mladi drsalci iz Ljubljane.
VINKO MEJAC
388 KEGLJEV
Na nedavni republiški reviji!
kegljačev je izmed celjskih tek-
movalcev v skupini starejših čla-
nov nad 55 let dosegel najboljši
rezultat Vinko Mejač, ki je podrl
388 in ne 370 kegljev, kot smo
pomotoma objavili.
CELJSKO DRSALIŠČE ODPRTO
Po zaslugi prizadevnih članov
HDK Celja je od srede dalje že
odprto drsališče v mestnem par-
ku. Tako so otroci poleg snega
dobili še eno mesto za zdravo in
pnjet.no razveariio. upajmo, da
ga bodo znali izkoristiti tako, kot
BO ga vsako leto doslej.
SMjüSKI SKOKI v VELENJU
Preteklo sredo popoldne so  Vele-
nju priredili prve smučarske skoke v
letošnji beli sezoni in s tem odprli vra-
ta številnim tekmovanjem, ki si bodo
ledila. Priredetev je bila v počastitev
dneva republike.
Poleg državnih reprezentantov so
astopili tudi domači skakalci, ki so
e dokaj dobro izkazali. Prav posebej
a se med domačimi odlikovala Sveni
in Bizjak.
Gibanje prebivalstva
v časa od li. do 2. 13. 1962 je
bilo rojenih: 4dečki in i deklica.
POROČILI SO SE:
• CVELFER Jože, valjač iz Celja in
GALUN Terezija, bolniška strežnica iz
Celja. ARNCNIK Janez.l strojni kiju-
čavničar iz Marija Reke in POCEJ Hil-
da uslužbenka iz Dobrteše vasi. HRI-
BERŠEK Martin, kmetovalec iz Rupe
in LAMPRET Marija, kmetovalka iz
Rupe. GORJUP Stanislav, zidar iz Ce-
Ija in V.\LENCAK Marija, pom. kuha-
rica iz Celja. ZAKOKAR Miroslav, sli-
karski mojster iz Celja in POVALEJ
Justina, kuharica iz Celja. GABROVEC
Ivan, delavec iz Celja in MESARIC
Marija, delavka iz Celja. SPOLENAK
Anton, šofer iz Celja in JEROVSEK
Frančiška, delavka iz Zgornje Hudinje.
HERIC Marijan, traktorist iz Boletina
in IVENCNIK lledvika, delavka iz Smi-
klavža. VODOPIVEC Albin, šofer iz Ce-
lja in CRETNIK Ana, tkalka iz Celja.
BELAK Ervin, avtogenovarilec iz Tr-
novelj in BERTOLE Irena, šivilja iz
Trnovelj. 2NIDAR Stefan, delavec iz
Utik in SENIC Jera, kuharica iz Ljub-
ljane. JAGORINEC Andrija, zavirač iz
Celja in SEMC Marija, pom. kuharica
iz Celja. ŠUMEL Maks, uslužbenec iz
Vojnika in KLINAR Marijana, usluž-
benka iz Laškega. ARU Anton, delo-
vodja iz Celja in REICHER Štefanija,
uslužbenka iz Celja. VAHCIC Bogomil,
predmetni učitelj iz Laškega in CER-
NETIC Rozamarija, tekstilni tehnik iz
Celja. ARTONCJC Franc, rudar iz Ve-
lenja in ROZBAR Genovefa, delavka iz
Celja. CENC Franc, uslužbenec iz Tr-
novelj in JANEŽIC Olga, frizerska po-
močnica iz Celja, GORJEK. Franc, avto-
klepar iz Lešja in AHTIK Doroteja,
trgovska pomočnica iz Trnovelj. DOR-
NIK Leopold, tapetnik iz Celja in TEM-
NIKAR Frančiška, kuharica iz Celja.
KOŽELNIK Ivan, delavec iz Skorna in
ROZMAN Ingeborg, delavka iz Celja.
GERJEVIC Franc, šofer iz Zgornjega
Obreža in JANŠA Darinka, trgovska
pomočnica iz Celja.
UMRLI SO:
Ljudmila STANTE, gospodinja iz Ce-
lja, stara 83 let. Jožef 2UMER, otrok
iz Male Rodne, star 1 leto. Marija
MARKO, kmetovalka iz Marija Reke,
stara 66 let. Franc RAMSAK, delavec
iz Vodic — Ljubljana, star 22 let. Ma-
tevž FAJS, upokojenec iz Celja, star
82 let. Antonija JAZBEC, gospodinja iz
Polzele, stara 67 let. Mihael KOTNIK,
delavec iz Letuša, star 57 let.
RODILE SO:
V času od 25. 11. do 2. 12. 1962 so
v celjski bolnišnici rodile:
Frančiška ZUNTER, gospodinja iz
Nizke, Franca. Amalija ŽLENDER, go-
spodinja iz Rudnice, Danijelo in Eri-
ka. Rozalija AHTNJAK, uslužbenka iz
Nove vasi pri Rifni, Andrejka. Meta
JUTERSEK, šivilja iz Celja, Mateja.
RADIO C E LJ E
Ponedeljek, 10. december: 17.00 Celj-
ska kronika, 17.10 Pojeta Liljana Pet-
rovič in Lola Novaković, 17.20 Športni
tednik, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba.
Torek, 11. december: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Slovenske poskočne, 17.30
Naši poslušalci čestitajo in pozdravlja-
jo, 17.45 Obvestila, nato zabavna glasba.
Sreda, 12. december: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Iz filmov in glasbenih
revij, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba.
Četrtek, 13. december: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Odlomki iz Verdijevih
oper, 17.30 Naši poslušalci čestitajo in
pozdravljajo, 17.45 Obvestila, nato za-
bavna glasba
Petek, 14. december: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Črnske duhovne pesmi,
17.30 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabav-
na glasba.
Sobota, 15. december: 17.00 Celjska
kronika, 17.10 Za prijeten konec tedna,
17.30 Naši poslušalci čestitajo in poz-
dravljajo, 17.45 Obvestila, nato zabana
glasba.
Nedelja, 16. december: 12.00 Pogovor
z državljani, 12.10 Obvestila, 12.15 Na-
ši poslušalci čestitajo in pozdravljajo,
12.25 Igramo vam za nedeljsko razpo-
loženje, 12 45 Pomenek o predosnutku
nove ustave.
KMÑIKA NESREČ
Na Ljubljanski cesti je avto podrl
Stefana Obrčkala. Poškodoval si je
glavo in roko. - V Spodnjem Gaber-
nikn pri Podplatu je s kolesom padel
Franc Mahne, Zlomil si je nogo. —
V	Kidričevi ulici so neznanci napadli
Petra Ložarja. Dobil je poškodbe na
glavi in nogah. — V prometni nezgodi
pri Vranskem je dobil poškodbe na gla-
vi, rokah in nogi Jakob Blatnik.
V	Sforah eno izmed
najboljših društev
Porfizona v Sloveniji
Rezultati tradicionalnega tek-
movanja partizanskih društev za
pokal Dela so pokazali, da imamo
tudi v celjskem okraju društvo,
ki sodi med najboljša v naši re-
publiki in ki je zato dobilo tudi
v tem merilu priznanje. To je dru-
štvo Partizan-Kovinar v Storah,
ki je močno razmahnilo svojo de-
javnost zlasti po tistem dnevu, ko
so na Lipi odprli novo telovadni-
co. V štorskem Partizanu je zdaj
nekaj sto aktivnih delavcev, od
cicibanov do starejšib pripaam-
kov. Vsem tem pa stoji na čelu
marljiv upravni odbor z vodni-
škim kadrom. Zato je priznanje,
ki ga je dobilo to društvo v re-
publiškem merilu, zlasti priznanje
vsem tem požrtvovalnim delav-
cem.
SREČANJE
2e od daleč, ko sem ga zagle-
dal, sem vedel, da bi mi rad nekaj
povedal. Tokrat je bil njegov ob-
raz vesel. Torej, gre vendarle za
prijetno novico in ne venomer za
tiste tožbe, iz katerih bi lahko
povzeli, da v Celju ni pravega za-
nimanja za boks in podobno.
—	Zdaj imamo povsem nov
ring, mi jé dejal, razen tega smo
imeli že prvo društveno tekmo-
vanje.
—	Ste zadovoljni z njim?
—	Zelo, saj je pokazalo, da ima-
mo talentirane tekmovalce in to
ne malo. Poglejte samo to sliko,
ki je bila napravljena nekaj dni
pred društvenim nastopom, pa bo-
ste videli, da se mladi rod močno
ogreva za ta borilni šport. Razen
teh, ki so na sliki, imamo še po-
sebno skupino samih pionirjev.
Torej, članov več kot dovolj.
—	Kako pa je uspel prvi na-
stop mladih članov boksarske sek-
cije Olimpa?	'
—	Lepo. Nastopilo je deset pa-
rov, od tega trije pionirski. Četu-
di si priznanje zaslužijo prav vsi,
so se vendarle bolj kot ostali iz-
kazali Ančik, Koštomaj in Dolga-
noč. Pionirji so boksali takole:
Travner—Kroflič 1:0, Outer—Ogo-
revc 0:1, Vrhovšek—Dečman 1:0,
Ostali dvoboji pa so dali nasled-
nje rezultate: Mesarič—2ivic 0:1,
Zupane—Suler 1:0 (tehnički k. o.),
Cencel—Ančik 0:1, Verbič—Mež-
nar 0:1, Milentijevič— Repar 1:0,
Ceho—Upovec 1:0 (tehnični k. o.)
in Koštomaj—Dolganoč 0:1 (teh-
nični k. o.).
—	Kakšni so načrti vaše sek-
cije?
—	Redni in sistematični trenin-
gi pa tudi več nastopov z ekipa-
mi, ki bi ustrezale moči naših tek-
movalcev. Zaenkrat nima nobe-
nega smisla, če bi vabili v celjski
ring renomirane tekmovalce.
Razen tega je tovariš Karlo
Kuljati z veseljem ugotovil, da
ima matično društvo veliko zani-
manja za boksarsko sekcijo, zlasti
pa njegov predsednik Lado Dela-
korda.
Tak je bil razgovor, opravljen
kar na cesti.
Poznejše, povsem slučajno sre-
čanje še z enim poznavalcem bok-
sarskega športa v Celju, pa je od-
prlo drugo stran vseh teh priza-
devanj. Gre namreč za priznanje,
ki si ga zasluži neumorni trener
in vodnik boksarske sekcije Olim-
pa, tov. Karlo Kuljati. Ce bi rekli,
da žrtvuje ves svoj čas samo
športu, bi rekli premalo. K temu
bi morali še dodati, da pa za vse
to dobiva tov. Kuljati komaj
15.000 dinarjev mesečne nagrade.
To so vsi njegovi prejemki! 2e ta
podatek opozarja na nujno reši-
tev problema in to takoj brez od-
lašanja in zavlačevanja.
Ce tega problema ne more resiti
samo Olimp, mar ne bi bilo prav,
če bi na pomoč priskočila še ob-
činska ali morda okrajna zveza za
telesno kulturo ter trenerja boksa
zapwslila še v drugih sekcijah?
OBČAN O NOVI USTAVI
PRAVICA DEDOVANJA
VPRAŠANJE: Kaj predvi-
deva ustava glede pravice
dedovanja?
ODGOVOR: Dedovanje je
ozko povezano z vpraša-
njem lastnine.
Zato bo na vprašanje moči od-
govoriti temeljito le z obravna-
vanjem obeh pojmov.
Po določilih predosnutka zvezne
ustave smejo imeti kmetje last-
ninsko pravico na obdelovalnem
in gozdnem zemljišču, katerega
največja površina se določa z
zveznim zakonom. Razen tega
lahko irnajo lastninsko pravico na
delòvnih sredstvih v mejah in ob
pogojih, ki jih določa zakon. Za-
kon tudi določa, v katerih mejah
in v katerih pogojih smejo imeti
občani lastninsko pravico na zem-
ljišču ter na delovnih sredstvih
v obrtnih ni drugih podobnih de-
javnostih.
Obstoječi zakonski predpisi so
nam več ali manj znani, zato ve-
lja opozoriti le na to, da ima lah-
ko kmet v lasti 10 ha obdelovalne
zemlje, pod določenimi pogoji pa
tudi do 15 ha, kot je to določil že
Zakon o kmetijskem zemljiškem
skladu 1953. leta. Predosnutek
zvezne ustave nadalje določa, da
imajo občani lahko v osebni last-
nini predmete, ki so namenjeni za
osebno potrošnjo, osebno rabo in
kulturne potrebe. To velja pose-
bej za stanovanja in stanovanj-
ska poslopja.
Dedovanje naštetih oblik last-
nine, bodisi lastnine kmeta na ob-
delovalnem in gozdnem zemljišču,
bodisi osebne lastnine, je zajam-
čeno. Pravica do dedovanja je
omejena le toliko, da ne sme nih-
če imeti na podlagi dedovanja v
lasti več nepremičnin in delovnih
sredstev, kot je to določeno v u-
stavi ali zakonu. Ali povedano s
preprostimi besedami: nihče ne
more pridobiti z dedovanjem v
last na primer še 5 ha obdeloval-
ne zemlje, če je že ima lastnih de-
set hektarjev obdelovalne, aU pa
stanovanja, če je že lastnik dveh
stanovanj.	M. H.
Slovo od
VERE STERMECKYJEVE
Včasih se je težko sprijaz-
niti z resnico, zlasti še, če
prinaša bolečino, da zajoče
srce. Zato tudi te besede ne
tečejo lahko; saj jih objema
spoznanje, da drage tovari-
šice in kolegice, Vere Ster-
meckyjeve ni več.
Znova mi obujajo spomin
besede, ki jih je pred mr-
liško vežo na njeni zadnji
poti izrekel kolega. Jure Kra-
šovec: če kdaj, potem smo si
prav tisti večer želeli, da bi
bila vest, ki je tako močno
zabolela, neresnična. Toda, ta
vest je bila resnična in kru-
ta, ter nič manj boleča. To
se je videlo tudi na njeni
zadnji poti v nedeljo, druge-
ga decembra ob enajsti uri
na mestnem pokopališču v
Celju. Res je, da ni bila dol-
ga, zato pa nič manj napor-
na. Ljudje so se stisnili vase
ne zaradi mrzlega vetra, ki
je tisti dan bril neusmiljeno,
temveč zaradi bolečine, ki so
jo nosili v srcih s seboj, za-
radi spoznanja, da spremlja-
jo k zadnjemu počitku spo-
štovano in ugledno javno,
kulturno in politično delav-
ko, novinarko Večera, Vero
Stermeckyjevo.
Navzlic za Celje neprimer-
ni uri, se je k njeni zadnji
poti zgrnilo več sto ljudi;
med njimi šte\'ilni zastopniki
političnih organizacij, dru-
štev in ustanov, znanci in
prijatelji ter sodelavci. Veli-
ko jih je prišlo iz Radmirja,
pa Ljubnega in sploh iz
Zgornje Savinjske doline.
Mrliška veža, v kateri je
ležala zadnje ure pred po-
kopom, je bila polna vencev
in šopkov rož. Pri vzglavju
je ležal venec z napisom:
Tvoj sin. Potem so krsto z
njenim truplom prenesli pred
poslopje mrtvašnice. Tu se je
najprej od nje poslovil mo-
ški komorni zbor, za njim pa
v imenu stanovskih tovarišev
in zlasti vseh političnih or-
ganizacij, Jure Krašovec.
Preden je krenil na pot spre-
vod njenih zadnjih sprem-
ljevalcev, je zapel še nekda-
nji gimnazijski oktet.
Potem so se ti dogodki
zvrstili še pri odprtem gro-
bu, h kateremu je najprej
pristopil predsednik višjega
aktiva Društva novinarjev v
Celju, Franjo Krivec. Po po-
slovilnih besedah odg. ured-
nika Večera tov. Simončiča,
je še enkrat • zapel komorni
zbor; končno pa se je od Ve-
ri» poslovila tov. Vilma Stu-
cinova, v imenu vseh tistih
žena, med katerimi je delala
tud' nokojna.
Zdelo se je, da bi ji rad
zdaj vsak izmed nekaj sto
ljudi, ki so jo spremili k pre-
z''-od»^ipmn počitku, še nekaj
povedal. Toda, za to ni bilo
časa. Ko se je nad njenim
grobom poklonila še zastava
Zveze borcev, so se ostali
poslovili tako, da so vrgli v
njen grob grudico zemlje.
Takšno je bilo slovo od Ve-
re Stermecky; zadnje slovo
od novinarke in ugledne jav-
ne delavke.	M. B.
SREDI DELA NAS JE NENADOMA ZA VEDNO
ZAPUSTILA NASA NEKDANJA DOBRA SODELAVKA
NOVINARKA
YER4 STERMECKY
PRIZADEVNO, SPOŠTOVANO IN NEPOZABNO VERO
BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
>^CELJSKEGA TEDNIKA^
CELJSKI TEDNIK STEV. 48. — 7. decembra 1962
11
MEDNARODNI TRANSPORT, ŠPEDICIJA IN POMORSKA
AGENCIJA
Vam nudi s svojimi poslovalnicami po vsej Jugoslaviji vse
vrste uslug v svojih dejavnnostih po najugodnejših pogojih in
najboljši kvaliteti
.IMTEREUBOPA' CELJE
Poslovalnica Celje — Cuprijska 10
Telefon 30-70, 30-90
Gradbeno podjetje »Remont«
Celje — Šlandrov trg številka 1
razpisuje delovno mesto
KALKULANTA
analitika ali gradbenega tehnika
Nastop službe s 1. januarjem 1963.
Plača po dogovoru.
Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
»ETOL« — tovarna esenc in eteričnih olj — Celje
rozpisuje
sprejem za delovna mesta:
1.	INŽENIRJA KEMIJE,
2.	TEHNIKA KEMIJE,
3.	LABORANTA,
4.	KVALIFICIRANEGA DELAVCA KEMIČNE STROKE,
Ç. KURJAČA PARNEGA KOTLA.
Nastop službe takoj ali po dogovoru.
Prijave osebno ali pismeno upravi podjetja.
OPOZORILO VSEM ORGANIZACIJAM
V Uradnem listu FLRJ št. 45/62 je izšlo navodilo o pri-
javljanju zavarovanja in evidenci zavarovanih oseb, Id stopi
v veljavo 1. 1. 1963. Vendar pa morajo do 5. decembra 1962
(glej točko 6. navodila) vse organizacije (zavezanci za pri-
spevek), ki bodo 1. 12. 1962 obstajale obnoviti in ponovno pri-
javiti začetek svojega poslovanja. To napravijo na obrazcu
OD-1, ki ga dobijo v Državni založbi Slovenije oziroma njenih
poslovalnicah.
Zavarovane osebe pa bodo v decembru 1962 dobile po-
sebne nove »vložke« v svoje dosedanje zdravstvene izkaznice.
Zato opozarjamo, da pripravijo organizacije skladno z ome-
njeni mnavodilom (točka 14, 15) vse potrebno, zlasti za nad
15 let stare otroke in širše družinske člane, da bomo lahko
nove »vložke« pravočasno potrdili. Zavarovane osebe namreč
po 1. januarju 1963 ne bodo mogle uveljavljati zdravstvenega
varstva brez pravilno, na novo potrjene zdravstvene izkaz-
nice.
Istočasno pozarjamo vse organizacije, da pregledajo vse
stare primere, ko so zavarovanci že izstopili iz dela, pa niso
bili odjavljeni pri zavodu in ko so nastopili delo, pa jih
sploh niso prijavili v zavarovanje in jih bodisi odjavijo ali
prijavijo.
Zavod za socialno zavarovanje
Celje
Komisija za uslužbenske zadeve
Zavoda za zaposlovanje delavcev
Celje
razpisuje delovno mesto
PSIHOLOGA
Pogoji: visoka strokovna izobraz-
ba s 5-letno prakso. Plača po pra-
vilniku o plačah.
Kandidati naj vložijo pismene
vloge najkasneje do 20, decem-
bra 1962 pri tukajšnjem zavodu
ZDRAVILIŠČE DOBRA
sprejema rezervacije za
silvestrovanje
ki bo v zdraviliški dvorani.
Vljudno vabljeni!
KOMUNALNA BANKA CELJE
razpisuje mesto
KURIRJA
Zaposlitev 4 ure dnevno, od me-
seca decembra do vključno me-
seca marca.
OBJAVE IN OCLASI
KINO
KINO UNION
do 9. 12. 1962 >ALAMO< II. del, amer.
barv. Cs film
10. 12. - 13. 12. 1962 >POKLICALI SO
TUDI 5 C<, jugos), film
14. 12. - 15. 12. 1962 >KRUH IN ROZE«,
ruski film
KINO METROPOL
6. 12. - 8. 12. 1962 >NENAVADNI SVETt
ital. barvni film
9. 12. - 11. 12. 1962 >MEDALJON S
TREMI SRCU, jugosl. film
12. 12. 1962 >GlNEKOLOGOV ROMANc,
nemški barvni film
13 12. — 15, 12. 1962 »MATI IVANA
ANGELSKA«, poljski fUm
KINO »SVOBODA< ŠEMPETER V SAV.
DOLINI
8. 12. — 9. 12. 19662 >TEROR BARBA-
ROV«, ital.' barv. Cs film
12. 12. — 13. 12. 1962 >DEKLE S KOV-
ČKOM«. ital. film
GLEDALIŠČE
Torek, 11. decembra ob 10. in 12.
uri: Erik Vos: PLESOCI OSLI-
ČEK. Gostovanje v Zrečah.
Torek, 11. decembra ob 17. uri:
Dorst: ŽENA PRED OBZID-
JEM in Arrabal: PIKNIK NA
BOJiSCU. Zaključena predsta-
va. Vstopnice so še na prodaj.
Sreda, 12. decembra ob 10. in 13.
uri: Erik Vos: PLESOCi OSLI-
ČEK. Gostovanje v Šentjurju.
Četrtek, 13. decembra ob 17. uri:
W. Bauer: RDECE IN MODRO
V MAVRICI. Abonma za upo-
kojence. Vstopnice so še na pro-
daj.
Petek, 14. decembra ob 19.30:
Marcel Achard: ODKRITO-
SRČNA LAŽNIVKA. Premiera.
Premierski abonma. Vstopnice
so tudi v prodaji.
Sobota, 15. decembra ob 19.30:
Marcel Achard: ODKRITO-
SRČNA LAŽNIVKA. Sobotni
abonma. Vstopnice so še na pro-
daj.
Nedelja, 16. decembra ob 15.30 in
19.30: Branislav Nušič: Dr. —
Gostovanje mariborske Drame.
Izven. Vstopnice so na prodaj.
Nedelja, 16. decembra ob 15.30 in
19.30: Dorst: ŽENA PRED OB-
ZIDJEM in Arrabel: PIKNIK
NA BOJiSCU. Gostovanje v
v SNG Maribor.
RAZ N O
INŽENIR IVO TONCIC iz Celja je di-
plomiral na elektrotehnični fakulteti
v Ljubljani.
Čestitajo mu prijatelji.
IZJAVLJAM, da nisem plačnik dolgov,
ki jih dela moj sin CIGELŠEK
Konrad. Cigelšek Terezija, Zg. Hu-
dinja — Celje.
PODPISANI Jagodič Vinko, Celje —
Ul. 29. nov. št. 7 IZJAVLJAM, da ni-
sem plačnik dolgov Jagodič Leopoldine
iz Prekope št. 48, p. Vi;ansko
ODDAM garažo in sobo za dve moški
osebi. Naslov v upravi lista.
ODDAM GARAŽO (pod Kalvarijo) Ce-
lestinova ul. 6. Informacije od 7. do
14. ure v OF domu — Geodetski za-
vod I. nadstropje pri tov Gajšku.
RAZPRODAJA pohištva in stvari 10. in
11. decembra ob 16. uri v Prešernovi
ulici ll/II (nad Zvezdo) — Jirak
KUPIM
KUPIM mutor BMW od 54 letnika da-
lje. Zupanek, Socka 57, Vojnik.
KUPIM rabljen dobro ohranjen šival-
ni stroj. Na-slov T upravi lista.
KONCERTI
Sreda, 12. decembra:
III. abonmajski koncert
violinist IGOR OZIM
in pianist MARIJAN LIPOVSEK
Spored obsega Vitalijevo Oiaccono,
Beethovnovo sonato v c-molu, dve jaz-
zovski skladbi Pavla Merkuja, dva Sara-
tejeva španska plesa in Paganinijev
Capriccio.
Koncert bo ob 20. uri v Narodnem
domu. Cenjene abonente vljudno pro-
simo, da poravnajo zapadli obrok.
KONCERTNA POSLOVALNICA
pri glasbeni šoli
STANOVANJA
60 LETNA mati s sinom išče prazno
sobo v Celju ali okolici. Naslov v
upravi lista.
CELJE — SLOVENJ GRADEC! Dvosob-
no stanovanje s kopalnico, shrambo
in pritiklinami v Sl.ovenj Gradcu za-
menjam za enakovredno v Celju. Jon-
tes Franc, Glavni trg 16, Slovenj Gra-
dec.
ISCEMO dve opremljeni sobi. Informa-
cije v recepciji hotela Evropa, Celje.
TEHNIK išče sobo, gre za sostanoval-
ca. Ponudbe pod šifro »Soliden«.
ISCEM stanovanje po možnosti v cen-
tru ali okolici Celja. Plačam dobro.
Verdev ml., Braslovče 12.
MLADA mirna zakonca iščeta prazno
ali opremljeno sobo. Naslov v upra-
vi lista.
PRODAM
KROJAŠKI šivalni stroj »Pfaff« prodam
za 45.000 din. Knez Angela, Laško 127.
PRODAM spalnico iz trdega lesa. Na-
slov v upravi lista.
VINOGRAD 20 arov na lepi sončni le-
gi ugodno proda Marine Jožefa, Gli-
nje y — Braslovče.
PRODAM smuči 1.90 in sanke. Pevec,
7.alee 224.
PRODAM več krav molznic. Senica
Vilko, Žalec 9.
POCENI prodam »Olimpio« 1952, 25
literski kotel za kuhanje žganja in
dve gumi 60-80 % za »Spačka«. Jap-
Ijeva 7, Polule.
NUJNO prodam dvosedežni moped, pre-
voženih 2.600 km, motorno kolo DKW
za 45.000 din in novo trodel.no okno
170 X 110 z rolo omarico. Naslov v
upravi lista.
PRODAMO dva lahka vprežna konja,
gumi voz — 2 tone, z železnimi no-
silci. Cena ugodna. Konjeniški klub
Celje.
DNE 16. decembra 1962 bo v Mladin-
skem domu »Mihe Pinterja« — Dobr-
na, javna prodaja otroške obleke, pe-
rila, posode in nekaj pohištva, pred-
vsem omare.
PROD \M dobro ohranjen FIAT 500 C
— Topolino. Ogled vsak dan na Ma-
riborski 61.
IGRAČKE primerne za mladino (»An-
ker« Bausteine — kamnite kocke,
predvojni izdelek) prodam. Naslov v
upravi lista.
SLUŽBE
DEK.LE gre za gospodinjsko pomočnico,
za stanovanje in hrano. Naslov v
upravi lista.
GOSPODINJSKO pomočnico sprejme
Frizer Lorbek, Celje — Tomšičev trg 9.
ZAPOSLIMO veščega konjarja k .šport-
nim konjem srednje starosti. Konje-
niški kl.ub, Celje.
OBVESTILA
ObLO Celje, Oddelek za notra-
nje zadeve obvešča vse lastnike
motornih in priklopnih vozil, da
bo PODALJŠEVANJE registracije
za leto 1963 od 17. 12. 1962 do
vključno 26. 1. 1963 v prostorih od-
delka Gledališka ulica št. 2, po
naslednjem vrstnem redu:
Avtomobili s št. CE
10-01 do 11-00 17. 12.
Za ostala motorna in priklopna
vozila, katera so bila prodana, ozi-
roma preseljena iz drugih občin
v celjsko in so obdržala isto re-
gistrsko tablico, bo podaljševanje
24. in 25. 1. 1963.
Za zamudnike, ki iz upravičenih
razlogov ne bodo podaljšali regi-
stracije po navedenem razporedu,
bo podaliaševanje od 26. do
vkliučno 30. 1. 1963.
Vse obrazce, potrebne za regi-
stracijo s čekom in navodili prej-
mejo lastniki vozil v sprejemni
pikami ObLO. Gregorčičeva št. 5,
vsak delovni dan od 7. do 14. ure,
ob sredah pa od 7. do 12. in 14. do
18. ure.
Vse lastnike motornih in pri-
klopnih vozil, kateri za leto 1963
ne nameravajo registrirati vozil
ог)07дпдто. da morajo do 30. ja-
nuarja vrniti prometno dovoljenje
in registrske tablice, v nasprot-
nem primeru bodo predani sod-
niku za prekrške.
Iz prometne pisarne
ObLO Celje
74 PREDAVAN TE
Olpnševalno !n turistično društvo Ce-
lje vlîndno vnbi na predavanîe z barv-
nimi diapozitivi, ki bo v četrtek, dne
n. decembra 1962 ob 19.50 uri v veliki
^vornn,! Narfvlnpsa doma. Predaval bo
ing. Diftan Ogrin iz Linbljanp o svo-
jem potovanju po Skandinaviji. Na to
znniînivo predavanje še posebej opo-
zarjamo.
CELJSKA TURISTIČNA ZVEZA Cel-
je sporoča Vam ljubiteljem planin po-
datke o snežnih razmerah, na nekate-
rih planinskih postojankah:
Celjska koi^a, 0,50 m snega, dostop
možen preko Stor z avtom, ker je ce-
sta splužena z buldožerjem.
Mozirska koča, 1 m snega, ce.sta pre-
ko Smihela ni prevozna.
Planinski dom v Logarski dolini, 0,50
m snega, vozi redni avtobus vsak dan
ob 8.45 uri.
Frišaufov dom na Okrešlju in Kocbe-
kov dom na Korošici nista dostopna.
Komunalno podjetje Javne na-
prave Celje se je preselilo iz Zi-
danškove ulice 18 v Gregorčičevo
ulico 6 II. nadstropje, v bivše pro-
store odseka za stanovanjske za-
deve.
OBVESTILO
Oddelek za notranje zadeve
OLO Celje obvešča vse lastnike
motornih vozil, da se vrši redna
letna registracija motornih vozil
za leto 1963 na občinskih organih
za notranje zadeve od 15. 12.1962
do 20. 1. 1963.
Kdor ne bo do določenega roka
podaljšal prometnega dovoljenja»
se mu odvzame evidenčna tablica
in prometno dovoljenje.
Vse ostale informacije dobite na
pristojnem občinskem organu za
notranje zadeve.
Iz pisarne ONZ — OLO
Celje
IZLETNIK — Turistična agencija,
poslovalnica Celje, Titov trg 3 (nasproti
avtobusne postaje).
Vam nudi:
organizacijo izletov in prevozov stro-
kovnih ekskurzij z modernimi turistič-
nimi avtobusi po domovini in nozemstvu.
Za večdnevne zlete nudimo izredne
popuste.
Posredujemo Vam nabavo potnih listov
in tujih vizumov v najkrajšem času.
Rezerviramo Vam postelje v spalnih
vagonih na vseh progah JZ in v ino-
zemstvo. Pri nas dobite vse vrste vo-
zovnic.
Vršimo menjavo tujih valut, rezer-
vacije privatnih in hotelskih sob, imamo
posredovalno službo pri menjavi ia
prodaji počitniških domov in vršimo
rezervacije za letni oddih.
Preskrbimo Vam avtotaksi. Brezplačno
Vam nudimo vse turistične in prometne
informacije.
V prodaji imamo avtokarte Slovenije
in Jugoslavije, turistične karte Slove-
nije ter avtobusne in železniške vozne
rede.
Poslovalnica je odprta vsak dan od
8. do 15. ure in od 16. do 18. ure.
Poslovne prostore imamo v Celju na
Titovem trgu štev. 3 pri avtobusni
postaji — telefon 28-41, poštni predal 162.
Se priporočamo za cenjena naročila.
OBJAVE
Na podlagi sklepa Likvidacijske ko-
misije EVP bivše Sindikalne podruž-
nice GI »EFE« âostanj obveščamo vsei
bivše člane (vlagatelje) EVP »EFE« Šo-
štanj da prijavijo oz. pošljejo svoj na-
slov na katerega bi likvidacijska ko-
misija omenjene EVP lahko (izvršila
izplačilo sorazmernega deleža likvida-
cijske mase.
Istočasno se pozivajo člani ki še svo-
jih vlog niso dvignili, da pošljejo svoj
naslov na katerega bi se izvršilo naka-
zilo vloge. Prijave je poslati pismeno
ali ustmeno na naslov »EFEc Šoštanj —
tov. Satler.
Rok za prijavo je en mesec po obja-
vi v časopisu. Po preteku tega roka и
nobena prijava ne bo upoštevala.
Likvidacijska komisija
EVP »EFE« áostan)
Uredništvo in uprava Celjske-
ga tednika Celje, Trg V. kon-
gresa 5, poštni predal 152. Tele-
foni 25-75 in 24-23.
Tekoči račun pri Narodni ban-
ki Celje: 603-11-1-656. Izhaja ob
petkih — letna naročnina 800,
polletna — 400, četrtletna 200 din
— inozemstvo 2400 — posamezna
številka 20 dinarjev. Rokopisov
ne vračamo — sprejem oglasov,
razpisov in objav do vsake sre-
de do 12. ure
RAZPISI
ŠOLSKI CENTER
za blagovni promet v Celju
razpisuje delovno mesto
PREDAVATELJA —
dipl. ekonomista
Osebni dohodki po pravilniku.
Nastop službe s 1. februarjem ali
po dogovoru. Vse potrebne infor-
macije v tajništvu zavoda, Celje,
Ulica 29. novembra 12
KOLEKTIVI - POSEBEN POPUSTI
1.	TRST - BENETKE! Za kolekive
organiziramo cenene eno in dvodnevne
izlete v te nepozabne kraje.
2.	PO SLOVENSKI KOROŠKI — Ce-
lovec, Vrbsko in Osojsko jezero. Beljak,
enodnevni izlet.
3.	KMETIJ.SKE ZADRUGE!
Za člane Vašega kolektiva smo pri-
pravili razna strokovna potovanja z
obiski sorodnih podjetij ali zadrug ter
Vam nudimo pri naročilu avtobusa PO-
SEBEN POPUST. Priporočamo naslednje
oglede:
tovarno umetnih gnojil »Zorka« v
Sabcu, tovarno poljedelskih strojev
»Zjnaj« v Zemunu in poljedelskega kom-
binata »Beograd« pri Beogradu. Cena
prevoza s posebnim popustom na relaciji
Celje—Beograd—Sabac in obratno znaša
po osebi le 3.200 din.
SILVESTROVANJA — NA JEZER-
SKEM, V OPATIJI. V BOHINJU in V
ŠMARJEŠKIH TOPLICAH
SICILIJA — za prosvetne, zdravstve-
ле in turistične delavce v drugi polovici
januarja 1963.
Toćnejše informacije v zvezi z izleti,
ki jih prirejamo, zahtevajte v posloval-
lici KOMPAS — CELJE, telefon 25-50.
si sprejema tudi prijave.
KOMPAS - Celje
KOMPAS;^
Kadrovska komisija pri občin-
skem odboru Rdečega križa v
Šmarju pri Jelšah razpisuje mesto
TAJNIKA
Pogoji: srednješolska izobrazba
ali priučitev z večletno prakso.
Plača po uredbi. Ponudbi prilo-
žite kratek življenjepis, zadnje
šolsko spričevalo in potrdilo o
zadnji zaposlitvi.
Nastop službe s 1. januarjem
1963.
PRI NAS IN PO SVETU
ODIUE SOLZE V BONNU
Meditacije na temo: „Alte Liebe rostet nie..."
Zločinski napad ustaške emigrantske bande na urad za zaščito jugoslo-
vanskih interesov v Bad-Gcdesbergu pri Bonnu na največji jugoslovanski
praznik 29. november je vsega obsojanja in najostrejšega protesta vreden,
ni pa presenetljiv. Kljub temu, da je nemška policija bila opozorjena na
možnost takih izgredov, da so tudi v prejšnjih letih v Miinchenu, Stutgartu,
Hamburgu in še kje bili podobni primeri, ni bilo kljub dolžnostim države
gostiteljice po mednarodnem pravu prav nič stcrjeno, da bi se tak zločin
preprečil. Nasprotno, skoraj zanesljivo lahko trdimo, da so fašistični ele-
menti imeli tiho podporo vladnih funkcionarjev, ki niti ne skrivajo svoje
nacistične barve in jih ne manjka v garnituri starega kanclerja Adenauerja.
Napad uistaške emigrantske
tolpe sredi belega dne v znanem
in dobiro zastraženem diplomat-
skem naselju Bad-Godesbergu
pač ne moremo vzporejati s
kakšnimi posledicami brezvladja
in splošnega nereda recimo v
konigošiki Katangi. Dejstvo, dia je
bila hiša, v kateri je naše pred-
stavništvo, napadena z bombami,
strelnim orožjem pred nosom dr-
žavno-političnega centra zvezne
republike Nemčije, ki se toliko
ponaša s svojim državnim redom
in železno roko od Bismarckovih
časov sem, pač ne more pomeniti,
da se je redoljubna nemška ob-
last čez noč tako polenila. In ker
je bil dogodek, ki je terjal žrtve
med našimi iisliižbenci in povzro-
čil blamažo državi gostiteljici, le
prehud, so v Bonnu začeli preta-
kati kroikodilje solze. Saj mopda
niti ne bi bilo tako hudo za
nemške revanšistične veljake, če
bi njih uistaški prijatelji ne po-
zabili, da je oib vratih poslopja
poleg napisa »Urad za zaščito ju-
goslovanskih interesov v Zvezni
republiki Nemčiji« tudi švedski
divni gr'b z napisom, da je
ataviba pod izaščito veleposlaništva
Kraljevine Švedske.
Naša protestna nota in prav
tako švedska, vsebujejo vrsto ne-
izpodbitnih ugotovitev. Ena od
teh je, da je pred leti, ko še niso
bili prekinjeni stiíkii med Nemčijo
in fLrj na ravni veleposlaništev,
nemška oblast lahko krotila mno-
go številnejše emigrantske tolpe,
da takrat do takih izgredov ni
prišlo. Torej so takrat v Nemčiji
le lahko krotili peščico sovražnih
emigrantov in jih pripravili k
spoštovanju mednarodnih prav-
nih norm.
Veliko bolj pa je zanimiv in
prozoren nemški odgovor na našo
in švedsko noto. Zvezna vlada
obžaluje dogodek dn se opravi-
čuje, češ, da bi do nevšečnega
napada ne prišlo, če bi bilo o
sumu obveščeno zunanje mi-
nisterstvo in ne le policija!? To-
rej je v Zapadni Nemčiji policija
nekaj kar ne spada v državni
okvir — morda celo nekaj nele-
galnega? Ali pa je v tej izjavi
nepremišljeno .priznanje, da je
policija, kot Straussova armada,
v rokah krvnih pni j atei j ev in
idejnih bratov dveh proslulih
poglavarjev Hitlerja in Paveliča.
VRANA VRANI OCl NE
IZKLJUJE...
Ne smemo pozabiti, da so na-
cisti poskrbeli v času svojega
»Blitzkriega« za navezovanje
»tesnih« prijateljiskih stikov z
»Jugoslovani«. Kako ne, saj je
nad 30 hitler j evskih divizij vsak
dan sklepalo taka prijateljstva
pri monitvah celih pokrajin, pri
požigih na stotine vasi, pri klanju
otrok, starcev in žena. Ne poza-
bimo, da je bilo na naših tleh
vsaj ducat esesovskih divizij, cela
armada gestapovcev in kultur-
bundovcev in da jih z ustaši,
belčki, nedičevci, četniki ter dru-
gimi bandami veže ista kri v
morilskih rokah. In kaj je bolj
trdnega za trajno prijateljstvo
kot »skupne zmage« nad golo-
rokimi ženskami, otroci, tifusarji,
izstradanci in nemočnimi jetniki
v taboriščih smrti. Hoch das Hel-
dentum! (Zvelo junaštvo!)
Potem pa naj bi pričakovali, da
bodo bivši eses obersti, Stan-
dartenführer j i stopali na prste
raznim stožernikom, doglavni-
kom, vojvodam? Smešno! Kaj
smo res tako naivni, da ne pozna-
mo starega pregovora:
— Alte Liebe rostet nie...
(Stara ljubezen ne rjavi...) —
NAPADLI SO NEMŠKI
DRŽAVLJANI...
Pred leti je v Miinchenu nek
emigrant z veliko strokovnostjo
zavil vrat pivovarnarju zaradi
peščice mark. Časopisje se je
razpisalo, da je gnusni morilec
»Jugoslawe«. Ker se je spozabil
nad življenjem nemškega mešča-
na, so v hipu pozabili, da ima že
leta nemško državljanstvo in da
se je morilske obrti učil pod vod-
stvom strokovnjakov hitlerjeve
šole.
Po sedemnajstih letih bivanja
v Nemčiji emigrantske tolpe
menda nimajo starojugoslovan-
skih pasošev ali celo marsovskega
državljanstva? Torej imajo nem-
ško državljanstvo, če ne to pa
vsaj določene pravice, ki niso
brez dolžnosti. Kako bi se sicer
zdaj bahaško prijavljali kot
udeleženci napada v Bad-Godes-
bergu v prepričanju, da se jim
ne bo nič zgodilo. Nasiprotno.
Treba je prepričati svoje stare
prijatelje, da niso zastonj deležni
velikih ugodnosti od izdatnih
podpor pa do sijajnih služb,
kakršnih delovni Nemci gotovo
ne dobijo talko lahko. Morda so
se v kakšni pivnici ob vzklikáh
»Sieg heil« celo nalezli pohval in
odlikovanj?
Ves svet, zlasti gorečni zavez-
niki starega kanclerja, nič manj
pa preprosti delovni Nemci, so ob
tem primeru lahko spoznali
stopnjo »denaciükacije« in »od-
mika« sedanje nemške vlade od
metod in politike predzadnjega
Лvelikega kanclerja« in njegove
branže.
J. Kr.
MACEHOVSTVO PO TUJI
KRIVDI...
Pastirji v okolici Knina imajo
svojstven način, s katerim pripra-
vijo odrasla teleta, da ne sesajo
svojih kravjih mater.
Teličku, ki na paši sili nepre-
stano za materinim mlekom, pri-
vežejo na glavo leseno napravo s
konicami. Ko tele po navadi but-
ne kravo v vime, se materi s tem
hudo zameri, da mu ne da niti
kaplje mleka več.
Prijateljska trojka: ustaški redovnik, četnik in ...
IZ ZGODOVINE USTAVNOSTI
1871 • Pariška komuna
v letih 187.0 in 1871 se je francoski kralj Napoleon III.
zapletel v vojno s Prusijo, ki jo je vodil Bismarck, kateremu
je šlo za zedinjenje nemških pokrajin. Francozi so doživljali
poraz za porazom in naposled so Nemci obkolili Pariz, Napo-
leon pa se je moral predati. Toda Parižani niso hoteli predati
mesta Prusom, strmoglavili so cesarja, oklicali republiko, se-
stavili začasno vlado narodne obrambe in oborožili nižje sta-
nove, takoimenovano Narodno gardo. Začasna vlada pa je
narod izdala, sklenila sporazum s Prosi o premirju in izdala
dekret o razorožitvi Narodne garde.
Takrat so se pariški delavci uprli. 18. marca 1871 so za-
sedli vse vladne ustanove, razpustili armado, oblast v Parizu
pa je prevzel Osrednji odbor. Svet je takrat doživel prvo so-
cialistično revolucijo, izvoljena pa je bila prva revolucionarna
vlada. Izvedene so bile volitve v Svet komune in sledila je
cela vrsta revolucionarnih ukrepov kot: oborožitev pariškega
delavstva, izgradnja lastnega aparata oblasti, organizacija
lastne policije in sodišča, ločitev cerkve od države, uvedba
brezplačnih šol, uvedba vrste socialno-ekonomskih ukrepov,
prevzem upravljanja podjetij, ki so prišla v rake neposrednih
proizvajalcev itd.
Komunardi so seveda zaradi neizkušenosti storili tudi
več napak, zaradi katerih se je boržuaziji s pomočjo Prusov
po 71 dne h posrečilo zlomiti pariško komuno. Marx je obču-
doval komunarde in prvo realizacijo socialistične revolucije.
Dejal je, da so v 71 dneh pariški komunardi storili za delav-
stvo več, kot bi lahko storile vse delavske stranke na svetu
v desetletjih. Propad komune pa je bil opozorilo in povod za
boljšo strategijo in taktiko revolucionarnega boja. Lenin je o
pariški komuni dejal:
— Grmenje pariških topov je predramilo najbolj zaostale
plasti proletariata in povsod sprožilo krepitev revolucionar-
ne socialistične propagande.
Po nepreverjenih izročilih naj bi bil v Svetu} komune tudi
Slovenec Kune, član »-Slovenske lipe« — prve organizacije na
proletarski osnovi na Slovenskem.
Kmečka obrt
gre v
pozabo
Domača kmečka obrt je bila
še pred desetletj i zelo razvita.
Vsaka večja vas je imela po ne-
kaj obrtnikov za izdelavo kmeč-
kih orodij. Pa tudi čevljarji, kro-
jači in šivilje so hodili od hiše do
hiše.
Dandanes je celo najpotrebnej-
ših obrtnikov za kmetijske potre-
be malo. Mladina ve, da v takem
rokodelstvu ni bodočnosti.
Tudi število konj upada. Toda
na podeželju jih je še vedno pre-
cej. Zato Štukljev Anza iz Velike
Pirešice še nima skrbi, da bi kot
najstarejši vaščan bil ob svoj
kruh. Anza je spretnih rok in iz-
deluje lične konjske komate. S
tem, ki je z njim na sliki, bo kma-
lu gotov...
J. Ž.
Brundova nesreča
Velika neroda se je pokazal rja-
vi medved, ki je pri iskanju hra-
ne zašel v bližino vasi Rosje pri
Makedonskem Brodu. Brundo je
splezal na hrast, kamor ga je zva-
bilo bogastvo zrelega žira. Pri
tem, ko se je tako zadovoljno na-
sitil z žirom, je pozabil na pre-
vidnost. Zdrsnilo mu je in padel
je kot je bil dolg in širok na tr-
da tla. Tam so ga našli vaščani
mrtvega, pri »obdukciji-« pa so
lovci ugotovili, da si je zlomil til-
nik.
Torej je tudi medvedji rod do-
bil priliko za čisto človeški izrek
o »tistem, ki je s češnje padel-«...
VAS INTELEKTUALCEV...
Vas Dragocvet pri Svetozarevu
ima 350 hiš in okoli 1300 prebi-
valcev. V tej vasi pa je 140 inte-
lektualcev, tako da ima praktično
vsaka hiša po kakšnega inženirja,
učitelja, agronoma, zdravnika itd.
Menda edino naselje v državi,
kjer ni nobenih problemov s stro-
kovnimi kadri.
OTOK NA OTOKU
To je res redkost, in to še pri
nas. Ta redkost je otok Mlij^et na
južnem Jadranu. Že sicer je za-
nimiv in lep, posebnost pa mu
daje to, da ima Mlijet slano jeze-
ro, na katerem je v sredini otočič
Sv. Marija s cerkvico in samo-
stanom na svojem skopem tlu.
PLEN JE PLEN
Lovec Srečko Udjur je nedavno
prihajal iz host v okolici Krvavca
v Dalmaciji. Bil je slabe volje,
saj mu pred puškino cev ni prišla
nobena divjačina. Ko pa je šel ob
obali ,je tik pod površino morja
zagledal jato, ,cipolov', ki so se
pasli na morskem mahu in algah.
Ustrelil je v trop in pobral iz vo-
de kar trinajst lepih rib. Plen je
plen ...
PRIVATNI RUDNIK
SEDEMDESETLETNE STARKE
Marija Ramnjak je sedemdeset-
letna lastnica »rudnika«. Na nje-
nem malem posestvu je na povr-
šini manjši sloj rjavega premoga.
Bližnji rudnik zaradi male koli-
čine ni zainteresiran, da ta pri-
vatni odkop »nacionalizira«. Zato
sme starka prodati ves premog,
ki ga nakoplje, pa ga sama za
svoje gospodinjstvo ne porabi.
VSE V ZNAMENJU ZLATA...
V Sarajevu je Zlatarska uMca.
V tej uHci stanuje in dela Ismet
Zlatarovič. Po i>okliou je zlatar a
njegova hči Zlatica. Vse v zna-
menju zlate.
Odlilcovana
mačka
Ves mačji rod v Avsitriji bi lah-
ko bil ponosen na edino odliko-
vano zastopnico. Mačka Minka, ki
je last neke dunajske družine, je
dobila odlikovanje avstrijskega
društva za zaščito živali. Mačka
Minka se je izkazala, ko je na
dvorišču junaško napadla s svo-
jimi kremplji steklega psa, ki je
hotel ugristi štiriletno deklico
Margot. Mačka je napadla psa ta-
ko silovito, da so starši še pravo-
časno rešili deklico. Zanimivo je
to, da je mačka napadla psa, ko
je slišala otrokove krike na poma-
ganje.
ATOMSKA
VOJNA ŽE
POTEKA?
Ogroženo potomstvo
Poborniiki atomskih poskusov, zlasti oni
na zapadu, želijo dokazati, da atomski po-
skusi niso nevarni za človeštvo. Razširili so
celo 'propagando, da so nekake stroncijeve
tablete popolna obramba. Toda kdo more
garantirati, da tudi po 0.1 enota rentgenske-
ga zračenja na dan ne bo imela težkih po-
sledic za razvoj vseh vrst živih bitij na sve-
tu. Posledice bodo pravzaprav odločilno po-
kazale_^svoj učinek šele v več generacijah,
pač odvisno od dolžine življenjske dobe po-
sameznih vrst živih bitij.
VPLIV ŽARCENJA NA ČLOVEKOVO
POTOMSTVO
Znano je, da je za miši 500 rentgenov že
smrtna doza. Ce pa oniši dobijo v trajanju
svojega razplodnega obdobja 40 takih rent-
genskih enot, se to število mutacij pri nji-
hovih potomcih podvoji.
Zakaj se pri človeku ti pojavi ne kažejo
tako hitro, je vzrok v tem, ker je človekov
biiološki sestav mnogo bolj zapleten in razno-
vrsten. Človek nosi v svojih celicah na dese-
tine tisočev genov, ki so sposobni prenesti
ikakšno podedovano lastnost. Pri majhnih do-
zah zračenja je lahko prizadet le manjši del,
katerega izginotje se ne da takoj opaziti.
Dalje je to odivsno od stopnje poškodb ge-
nov pri moškemu lin ženski in od tega, ali so
umorjeni iste vrste geni. Ce je to slučaj, je
možno, da umre že nerojen otrok, lahko pa
se rodi kot spaček, kar je na Japons-kem in
na Tihem oceanu že pogost slučaj. Ce pa so
geni poškodovani recimo samo pri moškem
sé mutacije ne kažejo pri prvi, temveč šeh ;
pri naslednjih generacijah, zlasti pa po že '
niitvah v oddaljenem sorodstvu.
Po vsem tem je seveda neodgovorno pre
pričevanje, da je radiacija v manjših doza!
za človeka neškodljiva. V toku svojega ve«
kot tridesetletnega seksualnega življenja
lahko človek ob sedanjih pogojih sprejme
več sto rentgenskih enot in vsakokrat odmre
in se izrodi večje število genov. Te enot(
delujejo negativno na molekule nuikleoprote
insikih materij, a preko njih na nastanel
enizmov, ki regulirajo hitrost življenjskil
procesov v celicah. Najibolj občutljive za ra-1 T
diacijo pa so predvsem spolne celice, žleze
kostni mozeg. Medtem pa celice možganskegr
tTviva. jeter in drugih nimajo take moči, nit^
se delijo, pa tudi ne ustvarjajo nuikleopro
teinskih materij. Zato ti organi ob manjši!
dozah niso tako prizadeti, človek jih ne ob-
čuti. Toda materialna baza potomstva, mo-
lekule nuikleoproteina, ki so v spojinah spol-
nih celic in samih genov, vse to je v velik'
in nepopravljivi nevarnosti tudi ob manjših
dozah radioaktivnega sevanja. Te škodljive
posledice pa je mogoče zapaziti šele pri spre-
memlbah generacij, ki prihajajo.
V naslednjih nadaljevanjih bomo opisali
nekaj konkretnih primeram posledic atom-
skega eksperimentiranja v živalskem svetu,
kjer so se taki pojavi hitreje pokazali.
(Nadaljevanje)
Brezskrbni in življenja polni otočani nekdaj
tako opevanih »radijskih otokov« bodo prvi
okusili težke posledice brezumne oboroževal-
ne tekme. Vrhu vsega so ta otočja tudi zelo
gosto naseljena.