288
Dopisi.
Z Goriškega dne 21. avgusta. (Izv. dop.) Kdor bistro pregleduje i premišljuje tvornice in obrtništvo i druge znajdbe našega veka, mora se čuditi, kako daleč je človeški ura dospel.
Tudi kmetijstvo se v novejši dobi dobro dviguje, kar mnogo koristi razdeljenje občinskih zemljišč med posamezne-srenjčane, kar so „Novice' mnogokrat priporočale Kjer so bile gole puščave, so ziaj njive i travniki, da se obilo hrane za ljudi i živino prideluje Da bi tudi vinske trte po nekdanji navadi grozdje dajale, bi lahko shajali, ker se pa premalo vina prideluje, gre pretrdo za denar.
Zraven navadnih človeških slabosti se v novejši dobi o volitvah silno greši.
Pred nekaj leti nismo vedili za bolezni sviloprejk i toliko trtnih nesreč, pa tudi za toliko grehov pri volitvah nismo vedili. S tem pa nečem reči, da so grehi o volilnih borbah krivi nesreč vinskim trtam, nego le to omenim, da kakor si vrag prizadeva v navadne i nenavadne grehe ljudi zapeljavati, tako si tudi upa Bog z navadnimi i nenavadnimi nadlogami kaznovati. Sicer zaradi grehov o volitvah se nam je več bati kazni v duhovnem nego v gmotnem ozira.
Je neki pregovor: „Ako nimaš sovražnika, posodi mukaj, pomagaj mu, pa ga boš imel.4 A res — čeravno ne-vselej — vendar prevečkrat se dogaje. A kakor se v posameznem baš, tako rado se tudi v splošnem oziru dogaje. Tisti deželni i državni poslanci, ki so se najbolj za nas trudili, so vsled tajne nevoščljivosti nekterih, od nevednega ljudstva grdo sovraženi.
Kdo   je   bil   dr. Eieger Čehom, i deloma nam, i kaj je dočakal?    Kdo   je   bil   r. dr. Toman   nam,   in   kako   zahvalo je   žel?    Koliko    je   storil   tudi   dr. vit. Tonkli   za  Goriško?-Pač le preresničen je  stari izrek:     .,Nrhvaležaost  je   plačilo sveta."
Žalostna prikazen je, da se pri volitvah večkrat blatijo najboljši rodoljubi, se jim očita sebičnost in Bog ve kaj še. To pa vse le zaradi tega, da pride na poslanski stol kdo drugi, ki je mnogo manj sposoben za ta posel. Take razburjene volilne agitacije pa imajo to žalostno posledico, da narod zgublja zaupanje do političnih vodij in postaje^ apatičen za vse javne zadeve. Dolgo smo mislili, da so Cehi politična zreli, ali žal, vidimo, da tudi na češkem ni vse v redu.
289
Mladočehi in tudi nekateri pri nas pravijo, da se mora odločno tirjati narodne pravice: Pa kaj mislijo, da stari ne vedo, da nam še dosti manjka? Pa do zdaj je bilo treba drobtine pobirati, a še od zdaj ne vemo, kako bo. Ako bi ne bili hoteli stari poslanci hvaležno drobtin prejemati, bi danes v Pragi češke univerze ne bilo, i tudi na Slovenskem bi lahko slabši bilo.
Marsikdo še pri litru vina prepeva: „Složno, složno bračo milou, pa iz gostilne prišedši koj vse pozabi. Nesrečna nesloga nam vse pokvari. Le slov. neslogi je čast, da se more Taaffe na levico prijazno ozirati v veliko škodo Slovanom. Lani smo še upali, da bo nesrečni razkol hrvatski kaj podučil Čehe, pa le varali smo se. Oj da bi vsi Slovani koj umeli prislovico, da le ,.Sloga jači"   —  nesloga tlači."         Rodoljub.