KIG bi šla dlje na tuje, če bi imela pločevino
je za KIG pomankanje dekapirane pločevine, ki jo zmanjkuje, kupujejo jo lahko le na pro-stem trgu po trikrat višji ceni in podobno. Železarna Skopje nima deviz za uvoz sorovi-ne. železarna Smederevo dobavlja malenkost-ne količine, nekaj pa so uvozili iz ČSSR. Sme-derevčani zahtevajo soudeležbo pri gradnji njihovega novega kombinata in Ižanci so bili prisiljeni dati svoj delež, če hočejo, da bodo dobivali pločevino in to šele leta 1986. KIG potrebuje 3500 ton pločevine in če je ne bo dobii, seveda tudi izvoza ne bo.
Sadjarji prodajajo pločevino
Pri tej vrsti pločevine prihaja do velikanskih špekulacij in izsiljevanj. Trgovci s tovrstnim materialom npr. Metalka pločevine nimajo, ker jim zatrujejo v železarnah, da je ni, istoča-sno pa to pločevino ponujajo različne trgovine npr. s sadjem in zelenjavo pri tem pa zaraču-navajo svojo maržo: 200 odstotkov na osnov-no ceno! Takšne razmere pa ovirajo izvoz.
Glavni direkotr inž. Martin Puh pravi: »Najprej moramo ustvariti doma ugodne ra-zmere za izvoz in potem lahko šele usmerimo vse sile v to. Izvoza ne bomo naredili zunaj, ampak moramo to narediti doma, to se pravi, da moramo počistiti pred svojim pragom.«
KIG bi lahko morda izvažal nekaj tudi iz programa svoje kovinske galanterije: npr. če-pe. Zanje so edini jugoslovanski proizvajalec in tako gre njihov izdelek potem posredno v sklopu drugega izdelka v izvoz. Same čepe bi morda Iahko izvozili, čeprav je zunaj že dru-gačna tehnologija in izdelujejo čepe iz drugih snovi, vendar bodo le poskusili.
Poudarjanje izvoz za vsako ceno pa je zelo slabo. Pri ogrevalnih napravah so to že občuti-
li Ižanci. Inž. Martin Puh: »V Nemčiji so nam rekli, da moramo znižati ceno našim izdelkom in to za petino. Ko smo se seveda uprli, so nam rekli, da moramo že tako izvažati za vsako ceno. To oni tudi vedo, saj berejo naše časopise. In res smo morali popustiti. Tako smo zaradi pretiranega pritiska oškodovani za petino. Pri radiatorjih in njihovemu izvozu v ZRN pa smo naleteli na težave zaradi recesije na tamkajšnjem trgu. Dva kupca sta bistveno zmanjšala naročilo in pojavila se je belgijska konkurenca.«
Omarice za Afriko
Garderobne omarice prodaja za KIG za-grebški Jadran. Za te izdelke je veliko zani-manje in če bodo razširili zmogljivosti, pose-bej še za sestavljive omarice, bodo lahko mar-sikaj izvozili. Interes za te omarice je na Bliž-njem vzhodu in v severni Afriki, vendar je potrebna za izdelavo le teh tudi dekapirana pločevina.
Velike upe polagajo na Igu v izdelavo stropnih oblog. Na Zahod vedo, da ne bodo mogli kaj dosti izvoziti, ker so zahodnjaki pred nami tako po kvaliteti, kot obliki in dovršenosti proizvodnje. Lepe možnosti so za izvoz v Libijo, kamor bodo poslali 2000 kva-dratnih metrov stropnih oblog, nekaj so že izvozili v Bolgarijo in veliko v Sovjetsko zve-zo. Pogovarjajo pa se Ižanci tudi z Alžirci. Vsi ti načrti in širjenje te proizvodnje pa je delno račun brez krčmarja, če ne bo potrebnega aluminija. Tega izdelujejo v Impolu, vendar ga morajo zaradi svojih izvoznih nalog izvaža-ti in tako se kaj lahko zgodi, da bodo v KIG morali opustiti izvoz gotovih izdelkov. Na
takšne neusklajenosti močno opozarjajo v KIG.
Izvozne možnosti imajo na Vzhodu Ižanci s trgovinsko opremo. Nekaj so že prodali Bol-garom in Čehom, če bodo uspeli prilagoditi proizvodnjo tako, da bodo lahko hitro spremi-njali izdelke in jih prilagajali okusu ter potre-bam trga, pa imajo tu še lepe možnosti.
»Marsikaj v naši proizvodnji pa je v bodoče odvisno od tega, če bomo lahko kupili nekate-re nove stroje - nekaj bi rabili iz uvoza, večino pa bomo kot doslej naredili sami - in če bomo
končno le dobili skladišče. Sedaj je naše skla-dišče modrina neba ali pa dež in sneg, pa tudi proizvodnja je odvisna od lepega vremena pri posameznih fazah, saj nimamo ustreznih pro-storov. Sezidati bi morali novo halo za proi-zvodnjo in skladišče. To bo stalo 70 milijonov dinarjev. Nekaj denarja imamo sami, nekaj bo sovlaganja in potem, ko bo to nared se bomo lahko resneje pogovarjali o izvozu, vsaj kar bo odvisno od nas. Na dobavitelje surovin in repromateriala pa težko vplivamo,« pravi vodja priprave dela Franc Orhini.
Neresnost dobaviteljev
»Razmere v lakirnici bomo morali izboljša-ti, saj delajo ljudje v neznosnih pogojih.
Pomembno pa se mi zdi, da bomo v letu 1982 uvedli sistem integralnega nadzora kva-litete proizvodov. Do sedaj smo imeli večkrat pritožbe zaradi kvalitete in to nam kvari ugled. Vendar bomo morali potem zaostriti tudi odnos do naših dobaviteljev, vendar ka-ko, ko jih moramo prositi na kolenih in trikrat preplačati, da nam sploh kaj pošljejo. Letos nismo dobili niti enkrat takšne pločevino kot
Iz ostankov bodo delali smetišnice
Delavec Franc Zalar je povedal, da iščejo v tovarni možnosti za izdelovanje nekaterih no-vih izdelkov. »Ti programi bodo temeljili na odrezkih. Vsem je jasno, da pri izdelavi ni idealnih velikosti in da nekaj ostane. Tega ne bomo več vozili nazaj v železarno, temveč bomo iz tega delali lopatice za premog, sme-tišnice, police, pa še kaj. Mislim pa, da imamo lepe možnosti za proizvodnjo električnih ra-diatorjev. To je po mojem bodočnost.«
V Kovinski pa vsi vedo, da kaj dosti ne bodo mogli več narediti v obstoječih prosto-rih. Sedaj morajo na posameznih trakovih delati v dveh izmenah, drugod pa le v eni. da
je število izdelkov usklajeno. Na posameznih mestih delavec zlahka doseže normo,« drugje težko. Zato bodo v prihodnjem letu uvedli tudi kolektivne norme in še vrsto drugih prije-mov, ki bodo vsakogar spodbujali k boljšemu in večjemu delu.
V KIG sicer nimajo z zaposlenimi posebnih težav, ker so večinoma domačini, ki so vezani na kraj in domačo tovarno.   ¦
Delavci v Kovinski pa vedo tudi povedati kako včasih marljivo delo ne pomaga nič, ko nastopijo težave s stroji. Tako imajo sedaj velikanske zaplele z neicim italijanskim stro-jem, ki ne ustreza. Preden so ga kupili so odšli v nekaj tovarn s prospekti in podaJki o stroju in se posvetovali, potem so šli celo na ustrezen inštitut pa so jim tam le svetovali: »pomagajte si sami, kot veste in znate, mi ne vemo o tem nič.« Pa so kupili stroj, ker je bil precej cenej-ši kot drugi in sedaj ga imajo že drugič po nekaj mesecev v popravilu.
Tekst in foto: MILOVAN DIMITRČ