Današnja številka obsega 10 strani.
}
„NOVI ČAS"
izhaja vsak petek ob 12. uri dopoldne. Uredništvo in upravništvo je v Gosposki ulici št. 6 drugo dvorišče.
N9VI CAS
Štev. 19.
Bodimo močni!
Mi rabimo moč, silno moč! Rabimo jo proti navalu tujcev, ki z vso brezsrč-nosijo pritiskajo od vseh strani na nas. Tolikokrat občudujemo Poljake, ki se z brezprimerno vstrajnostjo borijo proti nasilnim Prusom in branijo proti njim svoj jezik, svojo zemljo in svoj rod. Toda Poljaki imajo veliko oporo v zavesti, da tvorijo narod ki šteje veliko njiliji,-nov duš, ki ima slavno zgodovino, ki je še vedno v veliki časti; pred svetom in ki mnogo pomeni. Poljaki V Avstriji so močni in lahko s svojim velikim političnim vplivom doseg ^ v ar sika j, kar je v korist njihovim braiijJr v Prusiji in Rusiji. Mi Slovenci pa smo sami sebi prepuščeni. NlbC se za nas nc poteguje, ko nam teptalo v Avstriji pravfcef katere so celo Turki puščali pri miru Slovanom na Balkanu. Na nas pritiskajo Nemci z vso tisto krvoločno nadutostjo, ki je lastna brezsrčnemu luteranskemu nemškemu plemenu; na nas prežijo Lahi, ki ravno v teh c ¿irih po svojem kraljestvu besno vpi-"ejo: Doli s Slovani! Da, Poljaki v Pru-Iji, katerim se mi tolikokrat divimo, sto-6 mnogo bolje kot mi Slovenci. Mi torej abimo res silno moč!
Toda pomnimo, nihče te moči v da-ašnjih dnevih ne da, ako si je mi sami e dobimo. Zato storimo vse, da jo dobo-elno. Nobena žrtev nam ne sme biti prevelika. Ljubezen do domovine je od Bo-a dana dolžnost, ki ne sme ostojati v jo-avih besedah, ampak mora obstojati iz loških dejanj. Radi Boga mora vsakdo jubezen do doma izvajati; tu se je mora avedati, kajti le tu ima svojo globoko dlago in svoj visoki pomen.
Mi rabimo silno moč! Zato skrbimo, a se naš rod privadi treznosti. Trezen od je močan in zdrav rod! Naj prehaja orej od vasi do vasi glasni opomin: Prcč
-	žganjem; proč z nezmernim vživanjein lkoholnih pijač; otroke in mladino sploh
—	proč od vina in alkoholnih pijač, kajti e pomenijo strup za otroka in mladino! "oliko pobojev, koliko pretepov, koliko esreče v družini in v poklicu radi ne-mernosti! Poglejte v deželno umobolni-o v Gorici, več kot tri četrtine vseh ne-rečnih ljudi, ki so tam zaprti, je prišlo ja radi alkohola. Tu se zgublja naša moč
Gorici, 8. maja 1914.
LIST STANE :
za celo leto . 4 K „ manj premožne 3 „ „ Nemčijo .... 5 „ „ i osamezne št. 8 v Oglasi po dogovoru.
Leto V.
in naše zdravje. In zato lahko rečemo, kdor nezmerno pije, kdor vživa žganje, kdor išče veselja le pri kozarcu, ta ne ljubi naše domovine, on greši proti ljubezni, ki jo vsakdo mora imeti do nje.; on jo vničuje in tujcu izdaja. Ne pri kozarcu, ampak daleč od njega pri treznosti, pri bogoljubnem zatajevanju pričenja šele prava ljubezen do domovine.
Koliko bi lahko v tem oziru naši župani storili, \mpak oh ti nesrečni župani! Poznamo in cenimo vrle župane, ki se zavedajo svoje dolžnosti! A kako malo je takih odločil i ii in značajnih mož! Vedo, kako žeU vlada, kako naročuje okrajno glavarstvo strogi izvrševanje policijske ure in omejites plesov, da bi se tudi pijančevanje in zapravljanje vsaj nekaj -mejilo, kolikokrat je v tem oziru že nastopi; naš g. okrajni gh*; jr Rebtefc Oc-rici, za kar mu res vsa čast in popolno priznanje! Toda pridejo nesrečni župani, dostikrat pravi figa-miožje, in da se oštir-jem ne zamerijo in da jih fantje pustijo pri miru in da vstrežejo plesaželjnim društvom, pa dovoljujejo plese, spregledujejo policijske ure in podpirajo na tak način pijančevanje, prepire, poboje in zapravljanje. Pustijo se imeti za metle, pa bi morali ravno oni biti možje-veljaki, pravi vojvode v svojih občinah in njih veliki dobrotniki!
Tu je delo za domovino! In župani so v prvi vrsti poklicani da je izvršujejo, ker oni bi morali kot voditelji in načelniki svoje občine stati tudi na čelu vsega domoljubnega dela zatorej tudi treznost-nega gibanja, brez katerega Slovenci ne pridemo do onih moči, ki so nam tako nujno potrebne pri delu in boju za drago od Boga nam dano slovensko domovini?.!
Električne naprave v Tržiču..
Pret. četrtek so v Tržiču otvorili nove električne naprave. Navzoči so bili pri slovesni blagoslovitvi: dež. glavar, razni poslanci in zastopniki namestništva. Po blagoslovu, ki ga je izvršil dekan Kren, je dež. glavar Mons. dr. F a i d u 11 i v i-menu dežele čestital družbi na delu, izvršenem na korist Tržiča in vse goriške
dežele z zagotovilom, da bo dežela tudi zanaprej storila, kar bo v njeni moči v prospeh ©bčekoristnega podjetja. Na to je uradnik družbe pojasnil gostom ustroj naprav in sile podjetja, katero hoče preskrbeti vso goriško deželo z električno razsvetljavo in gonilno s i lo ter raztegniti svoje delovanje tudi v bližnje dežele Trst, Istro in Kranjsko. Po teh pojasnilih so si gostje v oddelkih pod vodstvom strokovnjakov ogledali podrobnosti naprav.
Inženir Defant je obrazložil delovanje sedanjih naprav in kaj se misli še u-kreniti. Črte so: Tržič - Trst, črta se v Nabrežini oddeli tudi v Miramar. Črta, ki je že skoro dograjena, gre iz Tržiča čez Dol, Miren do Kromberga, odkoder bo zveza s furlansko črto. Iz Re-•dipi;! ja-4x> peljala -iTta «v -št,-	-S«r-
či, Viles, Romans, Medejo, Marjan. Slo-renc, Ločnik, druga črta pojde iz Šloren-ca v Krmin. Bračan, jedna v Koprivo. V načrtu je potem zveza. Trst-Žavlje-Istra.
Kratek opis te električne centrale ie ta: Najprvo naj omenimo, da je ta električna centrala le na paro in bo pozneje služila kot rezerva za glavno centralo, ki bo dobivala elektriko na podlagi vodnih sil v Gorenji Soči od Trente doli. Naprava, ki je bila otvorjena v Tržiču je le prvi del velikanskega načrta.
Dosedanja zgradba električnih naprav, obsega dva turboagregata po 2800 Kva, more pa se zvišati na 5000 Kva; v celem sestavu bo elektrarna razpolagala skupno z nad 36000 PS.
Naprava se deli v prostor s kotli, v prostor s stroji in v pretikalnico in prostore transformatorjev. Med centralo in mestom se gradijo delavske hiše, ustrezajoče vsem zahtevam v higijeničnem pogledu in glede oskrbe delavcev. Kotli so sedaj štirje s 340 m2 vročinske površine in za 14 atmosfer obratnegapritiska.Vsak kotel more dati normalno 20 kg pare s 14 atmosferami nadpritiska in 360 °C več vročine pri 80°/ft uporabnem efektu. Največ se jamči 24 kg za kvadratni meter vročinske površine. Napravljena para gre po ceveh v parne turbine; turbini sta sedaj 2; dajeta po 3000 PS pri turi 2520 nt minuto in delata s paro 13 atmosfer
ih! liki lic io tir ra s\ >il
ei
i
g!
.Ml
T
n<
napetosti in temporaturo 325 C°. Para gre od tu v kondenzator, kjer se spremeni v vročo vodo in se odvede v reservoir s i kondenzantno pumpo. Kondenzantor ima površine 395 m2, sestavljene iz cevi v dolgosti 6000 m.
Napravljeni tok se odvede v nabiralnike iz aluminija 2000 mm2 poprečnega prereza, ki so montirani na pretikalniku 5000 volt. Pod tem prostorom se nahaja prostor za transformatorje. Tu sta naj-prvc dva trtnsformatorja po 1000 Kva, ki ti ansformirata strojno napetost na 50000 volt za daljno napeljavo proti Trstu in Gorici, potem dva transformatorja po 1.200 Kva za 10000 volt razdeline napetosti v Furlaniji. Od 1000 volt-nabiralni-kov se oskrbuje '2 prosti napeljavi, izmed katerih jedna veže obstoječe naprave vodnih moči ob kanalu Dottori z razdelilnim omrežjem na Furlanskem, dočim je druga določena za oskrbo krajev proti Nabrežini. Za lastno potrebo centrale sta dva tranasformatorja po 150 Kva. Iz centrale gredo torej 4 napeljave, obe omenjeni po 10000 vit, in dve po 50.000, izmed katerih jedna pelje čez Nabrežino v Trst, druga v Gorico.
V Nabrežini je napravljena postaja transformatorjev, ki zniža del toka potom dveh transformatorjev a 400 Kva od 50000 na razdelilno napetost 10000 volt. Idoč skozi to postajo skonča 50000 voltna daljna napeljava v postaji transformatorjev v Rojanu. Tam se zniža v dveh transformatorjih po 1500'Kava napetost na 25000 volt in stvoritev se spelje potom 2 kablov v postaje transformatorjev c. kr. skladišč v Trstu. V Rojanu so transformatorji in pretikalniki, da morejo oddajati v okolico tudi 10.000 voltni tok. V Rojanu je tudi transformator, ki izdeluje tudi za razsvetljavo in pretikalnike potrebno napetost 115 volt. Za sedaj bodo tam 4 tranformatorji s skupno stvoritvijo 5000 Kva; poskrbljen pa bo prostor za razširjenje do 18000 Kva.
Zgradba centrale v Tržiču je prvi del v izvrševanju gradbenega programa. Drugi del bo uvodoma omenjeno izkoriščanje vodnih moči Gornje Soče, prora-
čunjeno skupno na 40000 do 70000 PS. *
* *
Zgoraj se nahajata izraza »P. S.« in »Kva«. Prvi pomenja »konjsko silo«, drugi „kilovat". Oba izraza i služita za merjenje električne sile. Kakor mora voda, ki teče po vodovodnih ceveh premagati o-vire s »pritiskom«, tako mora električni tok po žicah elektrovoda t. j. napeljave premagati odpor z električno »napetostjo«. Moč toka merimo na »volte«, napetost pa na »amperje«. Iz napora, ki ga potrebuje elektrika, da premaga odpor v žicah, skozi katere teče, nastane delo, ki se izraža v gorkoti in stvelobi. Ako hočemo n. pi. izračunati silo kakega vodo-pada, potem množimo višino padca z množino vode na vsako sekundo, sito e-lektričnega toka pa izračunamo tako da pomnožimo volte z amperji, na kar dobi-
mo voltamperje. 1 voltamper odgovarja pa enemu vatu, 1000 voltamperjev pa e-nemu kilovatu.
Ce ovijemo kos železa z raznimi, izoliranimi žicami, in spustimo potem skozi žice električni tok, postane železo ma-gnetčno. Magneti pa imajo to lastnost, da povzročijo v vsaki prevodni žici, ki gre mimo njih, električno napetost. Če tvori žica obroč, nastane v njem tok, medsebojni vpliv pa med magnetom in prevod-dno žico ustvari odpor proti predroditvi prevodne žice pred magnet. Tok se namreč tako ustvari, da se žični obroč pelje mimo magneta, stem se napravi delo, ki se pri dinamostroju izraža v pregonu motorja. Da v dinamostroju proizvodimo en kilovrat, potrebujemo pri pasovih za pogon poldrugo konjsko silo. Ena električna konjska sila pa je enaka 736 vatom. Da ustvarimo v dinamostroju 100 amperjev pri 600 voltih napetosti = 100 X 600 = 60.000 vat = 60 kilovatov, potrebujemo 60 X P/z = 90 konjskih sil. Šestnajsto-svečna žarnicaporabiokrog 50 vatov, ena obločnica 6 amperjev okrog 250 vatov. Z eno konjsko silo tedaj hranimo lahko 13 žarnic ali 2. 6 obočnic. Za razvkljavo se navadno rabi 110 (v zadnjih časih 220) volt, za cestno razvitljavo 500—600 volt,
za gonilno silo pa 15.000 volt.
*
* *
Družba bo oddajala elektriko posameznikom in občinam. Cena je naslednja: razsvetljava ene goreče sveče stane na leto 80 vin. Ker pa električnih žarnic izpod 18 gorečih sveč moči ni dobiti, bi stala ena električna žarnica, ki bi smela goreti celi dan da 10. ure zvečer skozi celo leto 18 X 80 vin. = K 14.40 na leto. To je gotovo razsvetljava po ceni. Električne žarnice se dobe seveda različne vel^ m t/oči. tako se dobe žarnice, Ki imajo 25 sveč moči, 50, 75, 100 in še več. Javni lokali, kakor gostilne, kavarne, hoteli bi plačali za 1 svečo 18 K na leto za eno e-lektrično žarnico.
*
* *
Taka je ta električna centrala. Ni dvoma, da je elektrika za našo deželo velikanske važnosti. Nam je le žal, da se je po nemarnosti deželne uprave za to stvar zavzel zasebni kapital in ne dežela, kakor n. pr. na Kranjskem. Vendar opozarjamo na važnost teh naprav za celo deželo, za kmeta in obrtnika. Zato naj naši ljudje 7 zanimanjem, z umevanjem in dohr. tu- s?jo zasledujejo to n«c;evo, ki u-tegne silno uplivati na ves gospodarski razvoj v deželi. Zato tudi ne bodo tem napravam nasprotovali.
*
* *
Ugotavljamo, da naše slovensko ljudstvo po deželi prav rado pričakuje prihoda elektrike tudi v zadnjo svojo vas; posebno pa, če bo videlo v njej cenejšo razsvetljavo in silo za gospodarska podjetja. Toda elektrika je nekaj internacionalnega, ravno radi tega pričakujemo, da ž njo v naše kraje ne bo do-
hajal tudi tujec, ki naš jezik prezira ter ga noče poznati, in zgradbe, ki bi naš narodni čut izzivale. Na naših tleh morajo biti uradniki in uslužbenci sploh Slovenci, morajo biti napisi slovenski! Ravno tako pričakujemo od vodstva, da pritegne v svojo sredo in centralo sploh slovensko uradništvo, tembolj, ker bo vse podjetje toliko dobička imela ravno od slovenskega ozemlja. Prepričani smo, da bodo naša županstva pri pogajanjih z e-lektrično centralo vedno v polnem obsegu varovala ne*le pravice, ampak tudi čast našega naroda.
Uravnava Birše.
Dosedaj se je na podlagi deželnega zakona uravnala Birša samo do železniškega nasipa pri Koprivi. Ves zgornji del te vode, posebno pa za Brice najvažnejši del na Prevali je neuravnan.
Dotičnadela je Vodilaekspozitura za regulacijo hudournikov v Beljaku,a reči moramo, da so naprave ponesrečene. Poieg tega se je porabil ves denar, kolikor ga je bilo preudarjenega za regulacijo, in tako je prišla zadeva na mrtvo točko.
Briške občine, ki leže v okrožju Birse, so že davno vplačale prispevke, ki so se jih zavezale dati, toda denar se je porabil za uravnavo spodnjega (furlanskega) toka hudournika; zato zahtevajo Brici z vso pravico, da se dela nadaljujejo tudi «a briški strani. Ali odkod dobiti denarja?
Jasno je, da se ne frore zahtevati od briških občin, da še 7ftaj prispevajo, ker so že plačale, kar so bile dolžne.
Iz poučenih krogov se nam to-le poroča:
Uravnava Birse naj se zvrši na podlagi novega deželnega zakona o regulaciji Soče in hudournikov. Stvar ima sedaj v rokah dotična deželna komisija, ki zboruje vsako leto parkrat v Trstu. Ampak pri tem vprašanju ne gre samfi za uravn. hudournika, temveč tudi za osuševanje Prevala, kar je stvar zase. Troški I za osuševanje so ogromni, vendar se sme i upati, da jih sprejme glavna komisija v okvir uravnave Birse.
Pripomniti moram, da se je za regulacijo hudournikov vstanovila posebna ekspozitura v Trstu, ki je neodvisna od beljaške. Tržaška ekspozitura je že izgo-tovila potrebne načrte tudi za osuševanje Prevala. Približno meseca oktobra I t. 1. bo glavna komisija pretresovala te i načrte in si bo ogledala položaj na Pre- | valu. Potem se odloči, kaj se ima zgoditi, j
Svetujemo briškem občinam, da na- 3 pravijo skupno ulogo na glavno komisijo. | v katerej naj zahtevajo nujno pričetje teli j del._ j
Domača in zunanja politika.
Kako Nemčija mešetari za Avstrijo, jj
Zanimive reči slišimo iz Peterburga. Od tam namreč poročajo, kako bi Nemčija
rada Avstrijo ugonobila le da bi prišla do Trsta. Vrše se še vedno pogajanja med Rusi in Nemci, kako naj se Avstrija razdeli. To vprašanje se nahaja sedaj na mrtvi točki, kar najbolje dokazuje, da je gotovo v toliki meri, da je došlo tudi do natančnega rešetanja vprašanj. To je vprašanje bodočnosti Trsta. Dotični list ki o tem poroča,, pravi, da v hipu, čim bi trojni sporazum (Anglija, Rusija, Francija) privolil, da se Nemčija primakne l r-stu in Adriji, ne bi Nemčije ničesar več zadrževalo, da se popolnoma loči od svoje zaveznce (Avstrije). Ali v to primak-njenje Nemčije k Jadranu nočejo privoliti sile trosporazuma, posebno ne Francija in Anglija radi ravnotežja na Sredozemskem morju, a Rusija ne radi Slovanov. In vse vedenje Nemčije ter njeno nagla-šanje ojačenja trozveze ni drugo nego prizadevanje, da izsili od trosporazuma privolitev v tem vprašanju. Da je temu tako, to se ve pozitivno, ker so v tej smeri želje Nemčije jasno izražene!
Kako Italija dela z nami. Italija je naš drugi »zvesti« zaveznik. V Italiji se vrše sedaj silne demonstracije proti Avstriji. Lahi zahtevajo, da naj da avstrijska vlada zatre Slovane ob Adriji. Zakaj? Da bode laška iredenta tem mogočnejša. Laški zunanji minister San Giuliano bo šel v penzijon, ker od Berchtolda ni dosegel, kar je želel. O demonstracijah v Italiji se poroča: Protiavstrijski izgredi zarad tržaških dogodkov se vrše z vso silo. V Neapolju so dijaki po veliki ulični demonstraciji, kateri so prisostvovali tudi vse-učiliški profesorji, predrli vojaški kordon in v sprevodu, ki mu je načeloval poslanec Colajanni, udrli pred avstro-ogrski konzulat, kjer so kričali »Abbasso 1' Av-stria«. Policija je bila brez moči. Demonstrante so naskočili konzulat, razbili okna ter polomili vrata in mnogo pohištva.
Demonstranti so se v Ankoni valili proti parniku »Villan« družbe »Ungaro-Croata«, ki je tu usidran. Vo-'aštvo je sodrgi zastavilo pot, ker je pa na parniku nek mornar zavihtel avstrijsko zastavo, se je množica še bolj razjezila. Kakor besna se je hotela zagnati proti ladji, vendar se je vojaštvu posrečilo jo vreči nazaj. Padali so klici divjega sovraštva proti Avstriji.
Silni boji v južni Albaniji. Zmede v Albaniji so vedno večje. Novi albanski knez se je že vsega naveličal in jo je hotel že odkuriti. Grški vstaši v južni Albaniji se bijejo z Albanci. Epirci prodirajo s topovi in strojnimi puškami proti Be-ratu. Prebivalstvo beži. Epirci so zasedli vsa pota proti Valoni in Draču. Albanski orožniki so odrezani.
Epirci so dobili znatno ojačenje in nove topove. Albancem se je pridružilo mo-hamedansko prebivalstvo v Epiru. Boj med Epirci in albanskimi orožniki je bil elo hud in so se morali albanski orož-iki umakniti. Epirci so dobili znatna o-ačenja, tako da štejejo 30.000 mož ter so apadli pozicije Albancev. Epirci prodirajo dalje.
Črnogorci o Avstriji. Neki črnogorski politik se je izrazil o Avstriji sledeče: Skader postane še gotovo črnogorski. Srbska domovina je na jugu. Vrh Tara-boša je zdaj črnogorski. (Z vrha Tarabo-ša Črnogorci lahko v eni uri razstrele Skader). Izjavil je, da upa na to, da bo zasledoval novi albanski vladar balkansko politiko roko v roki s Črnogoro in s Se-bijo. Avstrija bi bila lahko naše simpatije dobila, a radi nje smo morali Skader zapustiti. Glede na Avstrijo je rekel črnogorski državnik, da bo vsaj v 15 letih razdeljena. Rusija in jugoslovanske države bodo v petih letih za vojsko pripravljene. Srbska armada bo štela 500.000 mož. Cr-nagora uvede dveletno aktivno službo v pehoti in triletno pri artiljeriji. Edina možnost, da Avstrija obstane, je, da se v državi ustanovi še tretja slovanska država, in sicer v okviru monarhije. Večina Srbo-Hrvatov že zdaj biva v Avstriji. Če bi trozveza v vojski, ki jo pripravljata Francija in Slovanstvo, zmagala, doživi Avstrija še sanje o Solunu in združi pod svojim žezlom vse Jugoslovane.
V	delegacijah zboruje odsek za zunanje zadeve vsak dan. Včeraj je govoril dr. Korošec.
V	Mehiki vlada med Amerikanci in Mehikanci mir. A Mehikanci med seboj se bijejo.
Kolenski shod v Vipolžak
Preteklo nedeljo sta sklicala poslanca Fon in Roječ v Vipolžah shod kolo-nov, ki se je vršil v prostorih g. Skolaris, kjer je bilo navzočih okolu 400 kolomov iz vseh Brd. — G. drž. in dež. poslanec Fon je govoril o kolonski postavi, ka-koršno je sklenil deželni zbor, — kazal dobre lastnosti zakona, a tudi njegove pomankljivosti, ki se bodo polagoma odpravile. Da je zakon pomankljiv, spozna lahko vsak, vendar pa je to le začetek k boljšemu zakonu; a da se niso sprejela boljša določila v zakon kakor je bila vladna predloga in so se bila tudi sprejela v odsekih, je krivda pri onih poslancih, ki bi bili zakon najrajše pokopali, a so ga radi javnosti tako skrpucali kakor-šen je. Poživljal je navzoče kolone, naj zakon študirajo, naj opozorujo poslance še na želje, ki jih imajo v tem oziru ter priporočal, naj se tesno oklepajo S. L. S., ki dela res v blagor slovenskega kmeta in kolona. — Na to je govoril deželni poslanec Roječ o razliki o načelih S. L. S. — in liberalne-napredne, ali neodvisne stranke na Goriškerp, — ki pod firmo slovenske stranke uela za liberalna načela v javnem življenju. S to stranko ne moremo in ne .smtrm iti, ker nasprotuje verskim načelom, a nasprotuje tudi v gespodarskem oziru našemu kmetu, kakor je pokazala pri zadnjem zasedanju, ko je hotela zvišati davke, vpeljati dokla-de na vino, vkupiti Siidbahn-hotel ter povišati plače liberalnim učiteljem-agitator-
ih til
jem na škodo davkoplačevalcem. Poziva li( zborovalce naj se oklepajo S. L. S. ter *c naj volijo ob volitvah može naše stran-ke.	n
Konečno govoril je še g. Sturm iz s.' Medane ter zahvalil poslance za njihov n trud v prid slovenskega kolona ter po- ia zivljal navzoče naj ostanejo zvesti S. L. e S. staremu reku: Vse za vero, dom cesarja! — Poslancem S. L. S. se je izrekla g zahvala in zaupnica.
iz na^se organizacije, n
(.lasu k „¡Slov. kršč. soc. zveze*. e
Bukovo. »Gospodarsko bralno dru- ; štvo« je izbralo za predsednika na zad- z njem občnem zboru mladeniča Pavla 1 Razpet. Člani kažejo dobro voljo za dru- i štvo, zato pa vsi na delo. —
Brestovica. Naše kat. slov. izobraže- , valno društvo »Gradina« bo imelo svoj občni zbor v nedeljo 10. t. m. po popol- , danski službi božji v društveni sobi. (
Gabrje. Na binkoštni pondeljek prire-di tukajšnje slov. kat. izobraževalno dru- t štvo svojo drugo veselico. Spored je še 3 mnogo lepši kot lani. Vsakdo, ki je bil i lani pri naši veselici, bo prišel prav go- . tovo tudi letos in pripeljal najmanj še dva druga prijatelja s seboj!
Koritnica. Prihodnjo nedeljo, dne 10. maja ob 3^2 uri pop. bo v prostorih g. Šorli zanimivo predavanje. Pridite v obilnem številu!
Št. Andrež. Slov. kat. izobraž. društvo »Naš Dom« v Št. Andrežu ponovi na praznik Kristusovega Vnebohoda prelepo igro »Tihotapec«, nakar se slavno občinstvo že sedaj opozarja.
Naša mladina.
Bratom Orlom!
Bratje Orli! Pomlad je prišla in zbudila naravo zopet v življenje. Tudi naš Orel se pripravlja, da ponosno zleti v sredino Brd, v Kozano, da javno pokaže svoje čile moči, in da res plava v jasnih višinah, pripravljen streti, narodne in verske sovražnike, ki drzno segajo po naši rodni zemlji, hoteč nam jo udrabiti! Dragi bratje Orli! Ravno briški Orel, je ; obmejna straža, ki ima sveto nalogo, čuvati slovensko zemljo pred Italijani in med našim ljudstvom vzbujati narodno in katoliško zavest, in narodni ponos. In naši telov. nastopi so najprimernejša manifestacija teh načel. Bratje odzovite se vabilu, kamor vas kliče dolžnost in čast organizacije, in pridite v našo sredo, da si bratsko podamo roke, prisegajoč svoj i domovini in svojim načelom zvestobo! Da ne bodo zastonj besede naše himne: Mati Slovenija, tvoji ljubavi Orel junaško klanja srce. Narod Slovenski, k nesmrtni slavi tvoji se naše sile bore. — Nazdar!
Briški Orel.
Kozana. Vabimo na prvi pomladanski nastop Briškega okrožja Orlov, s so-
delovanjem odsekov Goriškega in Vipavskega okrožja, ki se vrši v nedeljo 17. maja v Kozani. Ob 9. uri zjutraj sprejem Orlov Briškega okrožja, ob 10 h sv. maša od lih do poldne predavanje, ob 12h skupno kosilo, ob 1. uri skušnja za nastop, ob 2h blagoslov. Začetek nastopa točno ob 4. uri. Pri vsej slavnosti sodeluje vojaška gcdba iz Gorice, po nastopu, koncert vojaške godbe, petje, šaljiva pošta, i. t. d. Pripravljavni odbor.
Knjižnica »Slov. Dij. Zveze«. — G. L. B. daroval: Biblioteca di viaggi 2. in 47. zv.; g. B. M. daroval: Hubad, pripo-• vedke za ml. 2. in 3. zv. in »Zvonček« 10. ' letnik. — Srčna hvala! ' Hruševica pri Štanjelu. Vabim k ve-, selici, ki jo priredi dekliška Marijna dru-; žba iz Tomaja dne 10. maja ob 4. popol-j dne v Hruševici na dvorišču g. viteza J. j Fabjani. Na vsporedu je govor, petje in igra »Junaška deklica« ter »Časica kave«, i Pri igrah in petju sodeluje dekliška Ma-, rijina družba iz Tomaja. Vstopnina: Se-■ deži I. vrste 1 K, 11. vrste 60 v, stojišče 40 v. V slučaju slabega vremena se vese-j lico vrši nedeljo pozneje. K obilni udeležbi uljudno vabi Odbor Marijine družbe. | Goriško okrožje Orla ima seje dne i 10. maja ob 9h zjutraj v K. S. Z.
Zadružništvo.
Št. Peter. Vabilo k rednemu občnemu zboru »Hranilnice in posojilnice v Št. i Petru pri Gorici, registrovane zadruge z neomejeno zavezo«, ki se vrši v nedeljo dne 24. maja 1914 ob 4. uri popoldne v »Zadružnem domu«. Dnevni red: 1) Po-! ročilo načelstva o poslovanju v 1. 1913; 2) Poročilo računskega pregledovalca; 3) Potrjenje računskega sklepa za 1. 1913; 4) Prečitanje revizijskega zapisnika; 5) Volitev načelstva; 6) Volitev računskega pregledovalca in njegovega namestnika; 7) Slučajnosti.	Odbor.
Proti pijančevanju.
Žganje je naš najhujši sovražnik. U-ničuje naš narod duševno, telesno in gospodarsko. Šnopsar je najgrša prikazen med ljudm.i — Naši narodni nasprotniki pri nas nalašč pospešujejo žga-njepitje, ker hočejo s tem Slovence spraviti s površja zemlje. Obenem pa si Nemci s šnopsom ki ga prodajajo Slovencem, polnijo žepe. To poglavje je sploh silno žalostno. Zato je potrebno, da se vsi pečamo s tem vragom in ga skušamo pregnati. Priporočamo prav toplo brošur i-co, ki je izšla v Mariboru. Naslovljena je »Žganje«. Cena ji je 10 v, po pošti 13 v; 100 izvodov skupaj K 9. Sežite po tej knjigi in berite jo, razširjajte jo, ravnajte se po njej!

Kako kmetuje bosanski kmet.
(I Bosne.)
Kakor sem čital v št. 16 Našega cenj. lista, zavzela se je »Rafaelova družba« zato, da se Slovenci rajše kakor v Ameriko, naseljujejo v Bosno ali pa v Slavonijo in odposlala je sem tudi svoje zastopnike, da o tej stvari poročajo. To je jako hvalevredno delo »R. d.« in me prav veseli, radi česar hočem, da napišem par besedi, kar si štejem kot poznavalec razmer tudi v svojo dolžnost.
V Bosni in Slavoniji imamo še sedaj prav veliko čeških, nemških, poljskih, madžarskih, a tudi nekaj slovenskih kmetskih naselbin; bilo bi jih pa lahko posebno v Bosni, trikrat toliko. Zemlje je dovolj in prav lepe zemlje.
Bosanci so, razven nekaterih slučajev v Krajini in Posavini, v kmetijstvu jako nazadnjaški, radi česar se jim obdelovanje zemlje ne izplača posebno. Pravijo: Ta zemlja je prekleta in noče roditi. To pa ni tako! V vednih bojih prejšnjih stoletij je narod izgubil veselje do obdelovanja zemlje, ker je bila vedno v nevarnosti, da jo besni Turek vniči, oziroma vzame. To je ostalo do danes v krvi naroda, ki nima raditega pravega veselja do obdelovanja.
»Prokleta je ta zemlja in ne izplača se, iste obdelovati« pravi marsikateri Bosanec. A zakaj se pridnim naseljenikom to obdelovanje tako izplača ? Bosanec reče: »E gospod, ti delajo, a jaz nemorem tako«. Delati je treba res, a to Bosancu ne gre v glavo, ampak hoče, da mu vse dobro pride z nebes. Zato hočem tudi njihovo kmetovanje malo opisati.
Poglejmo najprej živinorejo, ki je tukaj poglavitna panoga kmetijstva. Mesto da si kmet drži le toliko živine, kolikor je more prehraniti, drži jo trikrat več, ker prevladuje pri njih »prepričanje«, ako se tele, jagnje itd. proda ali zakolje, da ni sreče v živinoreji. Recimo, da more kmet hraniti le dve kravici, odpadejo mu že na vsako kravo po 2—3 telice, oziroma junci, od katerih nima prav nobenih koristi. Sena ni, ker narod ni vajen, da bi senožeti gnojil in kosil, ampak se po senožetih navadno celo leto živina pase, ako pa še pridela kaj sena, gleda na to, da isto proda. Tako ostane kmet mogoče z 10—20 govedi in 50—100 ovcami in kozami celo zimo brez biljke sena. Sčim naj vso to živino čez zimo preživi? Boljši kmetje, ki so pa prav redki, pokladajo slamo, a drugi večinoma le jelove, smekove in borove veje. Da pri tej krmi živina nernore napredovati, je unlevno. Kje so pa potrebni hlevi, da ne govorim o stelji, ki je skoraj neznana? Skoraj 50% živinorejcev nima nikakih hlevov in, ako jih ima, so veliko, veliko premajhni, a staj in druge opreme se v hlevih sploh ne vidi. Za ovce še kaj poskrbijo, ker so hiše, posebno v hribih, tako napravljene, da stanuje družina v pritličju in ovce v pod-
strešju, a goveda in konji so večinoma celo zimo na prostem — v ogradah.
Vsaka hiša ima navadno po enega bika, četudi je ta večkrat ves polomljen in večkrat le 50—60 kg, a biti mora. Bosancu je glavno, da ima veliko živine, a kakšna da je ta, mu je deveta briga.
Poglejmo malo na njive! Glavni pridelek je oves, ječmen, pšenica, koruza in takozvana mešanica (uspevalo bi tudi drugo, a zahteva preveč obdelovanja, kar se Bosancu navadno ne ljubi). Kako se to obdeluje? Spomladi (nikdar jeseni) se njiva preorje navadno s popolnoma lesenimi, starinskimi plugi, to pa le 8—10 cm globoko, in poseje. Potem ne vidiš kmeta na tej njivi do žetve nikoli več. Za pletev se nobeden ne briga. Seveda nernore biti na ta način posebnega pridelka.
Cepcev za mlatenje žita še manj pa mlatilnice ne poznajo. Pri njih se suho klasje z žitom raztrese na kakšni ravnini, vprežejo se konji, da po njem hlastajo in s tem žito omlatijo. Koliko delo pro-vzroči to, si lahko mislite. S 3—4 konji omlati se dnevno komaj 200—300 kg žita, a kje je potem še čiščenje istega? Cisti se namreč s tem, da se žito na kakšnem vetrovnem kraju meče z lopatami v zrak, da tako veter smeti odnese. To se gotovo ne izplača!
Kako se spravlja seno? Lepo seno je pri tukajšnjih kmetih težko dobiti. Da bi se obvarovalo seno pred vgrevanjem za to so ljudje preleniinnimajosmisla.Ravno tako ne čuvajo sena pred dežjem. Ko je seno vsaj napol suho, spravi se v »kope«, kjer ostane tako dolgo, dokler se ne proda. Senike le malokateri Bosanec pozna.
Žalostno, a, resnično! Narod noče napredovati. Vsakdo reče: »ako so moji stari tako živeli, bodem tudi jaz, in nočejo sprejeti dobrih naukov, ki jih dobivajo od vlade, a tudi od zasebnikov. Zato je upati, da bode bosanski poljedelec edino s pomočjo naselnikov napredoval. Tu bo dobil dobre vzglede za napredek v kmetijstvu. O naselnikih, med katerimi so že tudi goriški Slovenci, pa drugič!
Koroški in goriški Slovenci na Sveti Gori.
Naši koroški bratje so letos došli na Sv. Goro v zelo velikem številu. Bilo jih je okrog 800. Pripeljali so se v Gorico s posebnim vlakom ob 240 pop. Na postaji jih je pričakovala in sprejela deputacija pod vodstvom posl. F o n a in dr. L i č a-n a. V dežju so odšli iz Gorice, v krasnem vremenu so dospeli na Sv. Goro. — Drugi dan je šlo več procesij na Sv. Goro. Poleg goriške procesije so šli v procesijah na Sv. Goro Biljenci, Podgorci in Kronber-žani. Te procesije so priredila ondotna katoliška izobr. društva, ki so včlanjena v S. K. S. Z. V cerkvi so ljudje mnogoštevilno prejemali sv. zakramente. Bilo je več cerkvenih govorov. Po cerkveni po-božnosti so se zbrale množice zadaj za cerkvijo na zborovanje. Govoril je naj-prvo vlč. g. dr. A r n e j c, ki je v lepem in poljudnem govor pojasnjeval naše
geslo: Vse za vero, dom cesarja! Omenjal ustoličenje koroških slovenskih vojvod ter pozival Slovence na spolnjevanje četrte Božje zapovedi. Spoštujte svoje matere, svoje očete! Spoštujte tudi jezik, ki so ga Vas oni učili. Govor je napravil na množico velik vtis. Nato je govoril vlč. g. dr. Pavlica, nakar je v imenu S. K. S. Z. pozdravil koroške Slovence urednik Kremžar, povdarjajoč starih zvez, ki so družile Goričane in Korošce. Te zveze obnovimo! Vi prihajate sem, mi pa pridemo gori k Vam na polje Gospe svete! Gospod župnik B u d i n je vzbujal k delu in treznosti. Gosp. dr. Roži č iz Celovca se je najprvo zahvalil g. poslancu F o n u in Slov. kršč. soc. zvezi v Gorici za sprejem koroških Slovencev. Povdarjal je, da poleg drugega smo v starih časih imeli skupno Korošci in Goričani, tudi družbo treznosti. Govori o važnosti Svete vojske, ki je vojska za bodočnost naroda ,za krščansko in pošteno življenje ter narodno osamosvojitev.
S tem je bilo zborovanje končano.
Škoda, da niso nastopili po zborovanju pevski zbori naših izobraževalnih društev in zapeli skupno kako naših veličastnih himen.
Zborovanje in romanje je napravilo na vse, ki so bili dobre volje, najlepši vtis. Nasvidenje, koroški in goriški Slovenci, na Gosposvetskem polju!
ISovice.
Nov časopis, — ki se razdeijuje zastonj. Društvo sv. Bonifacija v Pragi je začelo izdajati nov časjpc v slov. jeziku »Resnica«, katerega i. m i številka sta ravnokar izšli. »Resnica« je apologotičen list, namen mu je: bramba sv. vere. »Resnica« se razdeljuje z a s t o 11 j na cerkvenih vratih. Prosi se le miloščina za tiskarske in poštne stroške. »Resnica« se ne pošilja na posameznike, ampak le na žup-ne urade, cerkvena predstojništva in načelstva katoliških društev ter se jih tem potom prosi, da javijo na upravo lista: Trst, Via Gioachino Rossini 26, koliko iz-tisov »Resnice« željo ter da potem po-skrbe za razdelitev lista. Pozdravljamo z veseljem ta list, ki nam bo služil v obrambo verskih resnic.
Naročniki! Glejte 4 meseci so že čez Novo leto in mnogi med Vami še vedno niste storili svoje dolžnosti in plačali naročnine. Storite to nemudoma!
Slovenci in Slovenke! Ali se spomnite? I red par tedni smo priložili v »Nov. Času« poštne položnice za »Slov. Stražo«. Prosili smo Vas, da saj kak majhen dar pošlje vsak »Slovenski Straži«. Ali se ne zavedate, da je treba našo narodno mejo braniti? Ali goriški Slovenci ne čutijo velike nevarnosi, ki nam preti s severa in juga? Zdi se, da ne! V izkazih darovalcev so imena z Goriškega tako redka, da je žalostno. Da Goriška ne ostane v sramoti, češ, da ji ni mar za brambo meje, pošljite vsak kak majhen četudi najmanjši znesek. Vrli Tržačani so poslali
naenkrat knežji dar 500 K, ubogi Korošci so tudi darovali 500 K na eni položnici, in mi Goričani? Zganimo.se v obrambo naših meja.
Koncert, ki ga priredi Marij Kogoj v soboto zvečer, se ponovi v »Trgovskem domu« v nedeljo popoldne za naše ljudstvo. Če je naša okolica prihitela tako mnogoštevilno in s takim zanimanjem od vseh strani k predstavi »Desetega brata«, tedaj upamo in poživljamo naše slovenske okoličane, da s še večjim navdušenjem in v večjem številu posetijo to prireditev, ki ima golov o večji pomen, je bolj vzgojevalna, prijetna in zabavna, kakor kakšne navadne livdske igre. Zato mora Liti v nedeljo oiune dvorana »Trgovskega doma« nabito jrclna do zadnjega kotiča. Cene h koncertu so znižane, povsem ljudske cene. Vspored: a) D. Bortnjausky: Večerni spev; b) Sinoči sen, bolg. nar. c) Srce je žalostno, slov. nar. d) Slavček, rus. nar. — 2. a) Dr. B. lpavec: Če na poljane rosa pade; Romanca iz op.: »Tičnik«; c) P. H. Sattner: Samospev iz »Assumptija«. — 3. a) V. Novak: Serenade; b) V. Novak: Seranade. 3. a) A. Lajovic: Zunaj na rahlo sapica, pihlja.... b) M. Kogoj: Češka narodna; c) A. Lajovic: Tkalec. — 5. a) Fr. Chopin: Mazurka; Fr. Chopin: Mazurka, — 6. a) Ptički, češ. nar. b) Plavarska slov. nar. c) Kmetic, češ. nar.
Lajovčev koncert, ki se je vršil preteklo soboto v »Trg. domu«, je v vsakem oziru dobro vspel. Pokazal je, da smo Slovenci v zadnjem času napredovali tudi na glasbenem polju, za kar gre hvala tudi g. skladat. Lajovcu, ki je v priznanje žel med koncertom burne aplavze. G. skladatelj je dobil za svoje nežne solo-pesmice dobrega interpreta v tenoristu g. Rijavcu, kojega nemala zasluga je, da je koncert tako sijajno vspel.
Sv. misijon v.Sežani. Od 19. 4. do
26. 4. se je obhajal v Sežani sv. misijon pod vodstvom preč. gg. p. Ž u ž e k a in p. P r i s t o v a. Ker je prvi obolel, nadomestil ga je zadnje tri dni preč. g. p V r-h o v e c. — Udeležba je bila povoljna. — Sv. obhajil je bilo 1800. — Veličastna je bila sklepna procesija, katere se je udeležilo vse uradništvo z gosp. okrajnim glavarjem.
Lahi se že boje laške univerze v Trst.
Pišejo nam z Dunaja: Navdušenje za italijansko fakulteto v Trstu pojema tudi pri Italijanih. Pričakovati imamo, da bodo Italijani sedaj zahtevali svojo fakulteto drugam in ne v Trst, ker prepričali so se, da bi imelo večino na univerzi slovansko dijaštvo. Med dunajskim italijanskim dijaštvom se širi vedno bolj in bolj misel, da ni Trst za njih fakulteto pripravno mesto in da jo morajo zahtevati v T r i d e n t.
aOOletnica ustoličenja koroških voj-
vgd bo na Koritnici pri Grahovem v nedeljo 10 maja ob 3 in pol pop. Tam bo predavanje o stari slovenski korotanski voj-vodini in o 5 0 01 e t n i c i ustoliče-
1I1 lil
n j a zadnjega vgjvoda na Gosposv"; skem polju. Kdor more, naj pride h pre£r vanju, ker bo zelo zanimivo!
Za slovenske kolone. Na predlog s*\ kr. okr. glavarstva je c. kr. namestništJu dovolilo še nadaljno podporo iz fonda ia olajšavo bede na Goriškem, in sicer: ei slovenske kolone goriškega glavarstva L i 1500.— za slovenske kolone gradiškeg] glavarstva pa K 1000.— Poslanec F en se je v sredo v tej zadevi mudil na n' mestništvu in dosegel, da se je ta podpora še zvišala. Slovenski koloni gon, škega glavarstva dobijo še K 500.—, sle venski koloni gradiškega glavarstva še K 200.—. Torej bo ta nadaljna podpiv ra znašala skupno K 3200,—.
Nemški vodnik — župan v Treni)
Z Bovškega: Ne vemo, po kakeu naključju je prišlo do tega, da je v T r e a t i zlezel na županski stol vodnik nemškk ga planinskega društva A n t o n Z o rč, ni d. Čotov Tona. Naj bo kakor če, to je 1 < gotovo, da tudi pod njegovim županski rj žeziom ne bo cvetela pšenica N e m c e O in njih planinskemu društvu, za katero tako poganja. Trentarji so, hvala Bog'1' še vedno toliko moža, ki kljub svc'vv revščini ne marajo nemških J u d ež e v g r o š e v in taki hočejo tudi ostati. ČaA jim!	z
k
Smrtna kosa. V Gorici je umrl 2. ni£ ja posestnik in trgovec s klobuki g. An F o n, star 69 let. Pokojnik je bil zavede naroden in krščanski mož. Bil je tudi načelstvu »Centralne posojilnice«. Pc greb se je vršil 4. maja. Prepeljali so g domov v rojstni kraj v Trnovo nad Kc baridom. Naj počiva v miru! Ffreosta lim naše sožalje!
Umrla je v torek žena hišnika »Cer tralne posojilnice« g.a Ana V i m p o 1 š e k, krščanska žena in mati. Pogreb jf bil včeraj popoldne. Svetila ji večna luči Žalujoči družini naše sožalje!	[
Na Gradišču je umrl 78 letni Pete Kerševan, ki zapušča 3 sinove in 1r hčera. P. v. m.!
Odvetnik dr. Dermota Anton—umr.
V nedeljo popoldne okrog 4h je umrl ] Gorici po daljšem bolehanju tukajšnji od vetnik dr. Anton Dermota. Bil je vel dno bolj šibkega zdravja, a zadnji čas s^ ga je lotila hitra sušica, ki ga je ugonobila! Pokojnik je bil mož zelo blagega znača|; ja. Bil je sicer prej pristaš socialno-demog kratične stranke; a zadnji čas je bilo nil njem opaziti, da so mu katoliška načeli bila vedno bližja. Ko je še hodil, je povabil čisto prostovoljno k sebi spovednika v oft sebi č. o. gvard. Vincenca K u n s t el j a Kostanjevice, svojega rojaka in sošolca! Drugi dan je v kapucinski cerkvi zelo po-1 božno prejel sv. Rešnje Telo. — Po sv>j obhajilu je, dasiravno slab, v cerkvi dol-jJ go molil. Tudi sicer je v pogovorih kaza\ vedno večje nagnjenje do katoliške verec — Pokopali so ga v torek popoldne. Po- j greba so se poleg matere in bratov itf mnogo drugega občinstva udeležili tudi socialisti z rdečimi nageljni in rdečimi
ik( i \
j >■ t
at f.ci. Ti ljudje do pokojnikove stare ia ] dobre matere niso imeli niti toliko obeti fi, da bi bili na mrtvaško naznanilo dali ■ ;i ž. In vendar so si drznili pod tako p( (.nanilo brez križa podpisati pokojni-, sorodnike in celo sestro, ki je re-fnica. Pokazali so s tem, da sovra-je , () križ! Pokojniku pa svetila večna j; ¡i ; i š: i Cerkvena slovesnost v Koprivi. V ne-i jo popoldne smo imeli tu lepo cerkve-1 -slavnost, namreč blagoslovljen je nove-j ' oltarja in kipa lurške Matere božje, j 1 usno propoved o lurški Materi božji je t < il g. kanonik Ivan Slavec iz Trsta, 1 goslov oltarja in kipa je pa izvršil g. ' mik in dekan tomajski, častni kanonik : ! itija Sila ob asistenci še pet duhovni-; j v. Nato se je vršila procesija s kipom ' vasi. Vso slavnost je poveličevalo u-ino petje domačega pevskega zbora pod
-	1 •etnim vodstvom g. učit. in organista. j :en oltar iz domačega marmorja je de-1 tukajšnjega klesarskega mojstraAndre-
Lavrenčič.
i
Goriški denarni zavodi. Vstrezajoč 1 ošnji svojega uradništva bodo vsi go-i .ki denarni zavodi za čas od 1. maja do < septembra ob s o b o t a h že ob lh po-j ludne zapirali svoje pisarne. Enaka na-da obstoji v drugih mestih že več let.
1	Majnikov izlet goriške in tržaške
2	družnice S. P. D. se vrši ob ugodnem emenu v nedeljo dne 10. maja 1914 na
1 stelj (643 m). Odhod iz Gorice z grž.
;leznico ob 7h 58m do Prvačine. Povra-5 k čez Železna vrata na Dornberg. Flra-j ) je treba vzeti s seboj.
Vohunstva osumljen. Na Livku so3. ■ m. oblasti aretirale beneškega Slovenca l ana Polavšček, doma iz Polav (Trč-
-	un), ker je baje povpraševal po imenih istnikov, ki so začasno nastanjeni do je-
. mi na Livku. Aretiranec se nahaja sedaj . preiskovalnem zaporu v Kobaridu. Do laj ni še dognano, kakšna kazen ga bo * zletela. —
Goriški drvarji v svet. Iz baške
0	1 i n e so drvarji odšli v svet večino-| ia vsi ta teden. Šli so na R u m u n s k c
1	na Ogrsko. Pred dobrim mescem so i zelo zanimali za K a v k a z in kakih 15 i jih je odločilo iti tja, pa je nazadnje se okup padlo v vodo. Morda pa je bolj-s tako za enkrat, ko se ne ve, kakšne azmere vladajo v ti daljni deželi in ali je adosti preskrbljeno za varstvo delav-ev.
Občinske volitve v Komnu so razve-avljene v vseh treh razredih.
Zopet nov vojaški oddelek. V Solkan ride, kakor se govori, nov vojaški od-lelek strojnih pušk. Nastanjeni bodo v hbrantovi hiši. Če je stvar že gotova, am še ni znano; vendar bo najbrže Šolan kmalu imel vojaštvo.
Za goriškega župana je bil v sredo večer zopet izvoljen Jurij B o m b i g. >odžupana sta dr. C e s c i u 11 i in dr. ;ristofoletti.
Novice iz Bukovega. 5. t. m. se je vršila dražba znanega »Ušeničnikovega« premoženja. Posestvo je kupil mož iz podbrške_ fare za 12.000 K. — Pregovor pravi: »Če Ti zemlje ne obdelaš, bo ona j Tebe« — to se je tu zgodilo. Novemu | gospodarju želimo obilo sreče. — Čitamo, da je drugod pomlad. Tudi pri nas je bilo , letos o sv. J ur ju nenavadno zeleno, kar nas veseli. Saj smo imeli že nekaj letin jako slabih. Zlasti letos čutimo pomanjkanje krme — tako, da morajo nekateri že od vel. praznikov živino goniti na pašo. Mrzle zimske sape se oglašajo in nas strašijo, a vendar upamo, da nam Bog da letos kaj boljšega! — V zadnjih par dneh je odšlo veliko naših fantov in mož v svet za kruhom — večina k drvarjem v Rumu-nijo. Bog jih varuj in jim daj srečo!
Ples pri Baševih. Pišejo nam s Krasa. ' Veliko kraških deklet in menda tudi vipavskih se jezi te dni. Zakaj pa? Šle so romat v nedeljo na Goro a ne sveto, ampak Baševo pod Trstljem! Tudi niso mislile | molit, ampak plesat. A prišli so godci, prišel je vdovec, ki je ples priredil, fantov pa ni blo. Dasi jih je sto deklet čakalo. Fantje doma so pa peli tako: »Ti didi riri rom-pompom. Le čakajte, prišel ne bom. Zaplešite pa z »Dodotom«!
Glas s Krasa. S Krasa. Tržaška »Edinost« od dne 3. t. m. zagovarja g. Do-minka, našega poslanca, češ, da v enem letu ni mogoče, da bi kaj storil za korist kmeta. Tukaj na Krasu pa nam je znano, da za nas kraševce ni g. Dominko niti j pričel kaj koristnega delati. Mem tem ko | se je potegoval za zvišanje plač učiteljem, da jim poplača trud, ker so zanj agi-tirali okoli nas kmetov, da je bil zvoljen za poslanca; toraj naj za naše zasluge naklada nam težke davke. — Dne 4. t. m. zjutraj je v onih krajih, kjer so trte bolj proti severu, slana naredila precej škode.
Splitski župan obtožen veleizdaje —
oproščen. Dne 10. nov. 1912. je splitski župan Katalinič imel govor v proslavo zmag balkanskih Slovanov. Prišel pa je pod obtožbo, češ, da je govoril veleizda-jalsko. Razprava se je te dni vršila pred celovško sodnijo. Dognalo se je ,da je bil Katalinič nedolžen. Vsled česar je^ bil o-proščen, kakor tudi njegov tajnik Šegvič.
Italijanski cvetlični dan. V nedeljo prirede Lahi pod firmo »za uboge laške dijake« cvetlični dan. Mi seveda imamo v prvi vrsti skrbeti za svoje »potrebe«; zato Slovenci ne bomo prispevali k temu cvetličnemu dnevu, posebno, ker ne vemo gotovo, kam bo ta denar šel.
Tatovi ur — obsojeni. Pri urarju Šuligoju na Blančah so tatovi odnesli neko noč skoro celo zalogo ur. Tatove pa so pozneje prijeli in te dni so dobili zasluženo plačilo: Franc Brajnik iz Gorice bo sedel 2 leti v ječi. Filip Šuligoj iz Če-povana in Franc Tevčič iz Gorice iz Ce-Brajiiih.u pomagala, bosta 4 mesece pre-mišjevala svoj greh v ječi.
Izvozni trg v Gorici se bo otvoril v pondeljek dne 11. t. m. Trg se bode od-
piral vsaki dan ob 3. uri zjutraj. Trgovanje se pa do 16. septembra ne sme pričeti pred 5. uro zj. Od 16. septembra naprej . pa začne trgovanje ob 6. uri zjutraj. Med ! 3. in 5. oziroma 6. uro se sme samo tehtati na trg prinešene pridelke.
Hitra smrt pijanca. V nekem hlevu v Gorici se je zgrudil delavec Jožef Mozetič, doma iz Bilj. Prenesli so ga v bolnišnico, kjer je umri. Kakor poročajo, je Mozetič isti dan spil za 3 K šnopsa. Pokopali so ga v sredo.
Nesreča pri delu. 151etnemu mizarskemu vajencu A. Škarabot, doma iz Solkana, stanujočemu v Gorici, ul. Capuccini je stroj odrezal štiri prste. — V Podmel-cu je padel pri zgradbi 3 m glaboko 201e-; tni Ruardi Valentin, doma iz Italije. Zlomil si je desno roko pod komolcem. — Oba so prepeljali v bolnišnico usmiljenih bratov v Gorici. — 241etni Franc Berginc iz Loga, si je pri sekanju dreves odsekal dva prsta leve roke. Prepeljali so ga v bolnišnico v Gorico.
Izgubljeno. Na skladovni cesti pri Bonetu bližu Ajdovščino je 16. tm. nekdo iz Vel. Žabelj izgubil večjo vsoto denarja. Pošteni najditelj, ki ve, da »en krivičen krajcer sto pravičnih poje«, se naprosi, da prinese denar županstvu v Vel. Žabljc, kjer uobi postavno nagrado.
Umrli so v Gorici: Al. Giaconi iz Gorice, 15 dni star; Jožef Hribar iz Zagorja l1 ¡2 mes., Jur. Motz iz Gorice 2 dni, Marija Fischler iz Lvova, 66 let, Al. Sta-cul iz Gorice 1 1, Fr. K1 u n, zaseb., 33 let, Blaž Kanavec iz Magozda pri Drežnici, 47 let, Marjana Krajnik iz Kozarišč, 78 let, Ant. Fon iz Trnovega, 69 let, Rozalija Saksida iz Saksida 1 mesec.
Tržne cene poljskim pridelkom. Pšenica 14.20 K a 50 kg. 14.50 K, rž 10.50 K
—	11.00 K, ječmen 8.25 K — 8.75 K, koruza 7.65 — 8.00 K, oves 8.90 K — 9.50 K, ajda 11.25 — 12.00 K, krompir 3.25 K
—	3.50 K, seno boljše vrste 5.10 K — 5.30 K, slama ržena 3.40 — 3.50 K.
Vozni red smo priložili današnji številki. Izdal ga je tudi topot trgovec g. Teod. Hribar kot dar našim naročnikom, ki ga s tem si. občinstvu toplo priporočamo.
Listnica uredništva. Hudajužna: Vas ne poznamo. Zato ne moremo priobčiti. — Šmarje: Hvala lepa! Prejeli! Smo odložili, misleč, da bi utegnilo več škodovati. Se priporočamo tudi na dalje! Upamo, da nam ne zamerite. Pozdrav!
Za oproščenje vojaščine, pomakni-tev v nadomestno rezervo in druge vojaške ugodnosti prosi leto za letom premnogo naših ljudi. Le žal, da so občinstvu premalo znana tozadevna določila, radi česar je mnogo takih prošenj zavrnjenih. Zato je najbolje da si nabavite ravnokar izšlo knjigo uradnih vlog, sestavil Janko Dolžan, ki najnatančneje označuje med drugimi tudi vojaške vloge in obra-
zložuje tozadevna določila novega vojaškega zakonika.
Knjiga, ki je za vsakega največjega in praktičnega pomena stane 3 K. — Vez. 4 K. — Po pošti 20 v več in se dobi v Knjigarni Katoliškega Tiskovnega Društva v Gorici, Gosposka ulica štev. 2 (Montova hiša).
t o svetu.
6400 metrov v zraku.
Največja visočina, v katero so zleteli zračni letalci, je 6400 metrov. Tako visoko v zrak se je dvignil s svojim zračnim letalom pred nedavnim časom na Nemškem Gvido Linekogel in prekosil s tem vse visočine, v katere so sploh pri-šli kdaj ljudje v zrakoplovih.
O svoji zanimivi vožnji v zračne visočine pripoveduje sledeče: Komaj sem se dobro vsedel v stroj in zletel kvišku, sem se imel že z vetrovi boriti. V 3 minutah in pol sem bil že tisoč metrov visoko. Zašel sem v oblake tako goste, da nisem videl ničesar ne pod sabo, ne nad sabo. Močni vetrovi so me sukali zdaj sem zdaj tja, enkrat so me vrgli 100 metrov gor, zdaj zopet 100 metrov dol. Neprenehoma, vsako sekundo sem moral paziti na krmilo letalnega stroja in ga voditi tako, da mi niso mogli viharji blizu. Ko sem prišel 5000 metrov visoko, je začelo mrzlo postajati in"termometer je padel na 28 stopinj mraza pod ničlo. Tudi zrak je postal vedno redkejši; moral sem s posebno pripravo kisik udihavati (sestavina zraka, ki je potrebna za človeška pljuča). Ko sem prišel 6000 metrov visoko, so postale oči motne, nebo je postajalo temno-modro, v ušesih sem čutil neko bučanje in šumenje, glava je postala vedno bolj težka, letalni stroj je deloval vedno slabše. Pogledal sem na pripravo, ki kaže visočino, bilo je ravno 6400 m. višine, ki je ni dosegel še noben zračni letalec. Letal sem ravno poldrugo uro. Obrnil sem stroj in se spustil skozi morje oblakov zopet nazaj na zemljo.
200 Albancev križanih.
Javljajo iz Drača: V Homovi južno-vzhodno od Petelenija so Epirotski grški vstaši zajeli 200 mohamedanskih Albancev. Epiroti so vseh 200 Albancev peljali v pravoslavno cerkev v bližnjo vas Kodra in ondi vseh 200 Mohamedancev živih križali, nato pa cerkev zažgali. Ko so dva dni potem Kodro zasedli albanski o-rožniki, so našli ožgana trupa Albancev.
Cesarjeva bolezen. Kakor moremo sklepati iz uradnih poročil o cesarju, je bronhijalni katar v pljučih postal kroničen, kar pri 84 letnem starčku ni malenkost. Poročila pravijo, da je stanje zadovoljivo, le kašelj je včasih prehud. Stvar se nam zdi precej resna, ne toliko radi bolezni same, kakor veliko bolj radi visoke starosti bolnikove.
Kako Se živi v albanski prestolici. V nekem dunajskem listu pripoveduje nemški trgovec, ki je šel y glavno mesto
Albanije, Drač, iskat trgovinskih zvez (našel jih seveda ni), kako sc mu je godilo in kaj je vse videl. Tako pravi, da si živi v največjih hotelih naše prestolnice ceneje kot v tamošnjih »hotelih«. S tovarišem sopotovalcem sta dobila v »hotelu« za prenočišče sobo. v katerej sta že bila nastanjena dva Albanca iz Albanskih gora. Soba niti lesenega poda ni i-mela, ampak tla so bila ilovnata, oprava je bila poljska in ležišče napravljeno iz desk starih »kišt«. Zjutraj seveda nista dobila vode, da bi se umila. Umiti sta se morala z — Gieshiiblerjevo kislo vodo, katero sta iz previdnosti vzela veliko steklenico s seboj. In za to »udobno« prenočišče sta morala plačati za vsako noč 22 kron.
Jedi, ki so bile glede čistosti in vrline v popolnem sorazmerju z drugimi okoliščinami, sta morala povžiti stoje na hodniku. Pri tem jih je opazil gospodar »hotela« in opozoril »natakarja«, da so to »ljudje boljše vrste«, nakar jima je ta prinesel nekakšne prtiče, ki so jih drugače rabili najbrž kot brisalne cunje. Seveda sta tudi hrano drago plačala.
Sploh, pravi, presegajo- v Albaniji cene vse meje. Tako so zahtevali od nekega italijanskega podjetnika, ki je hotel kupiti v Draču stavbišče, po 300 kron za vsak kvadratni meter. Albanci hočejo namreč predvsem, da bodo drugi njim denar prinašali, ne pa, da bodo oni kupovali izdelke evropske kulture.
Edino zob, pravi, si daš lahko ceno izdreti v Albaniji. Medtem namreč, ko se je on bril, je prišel v brivnico Albanec, spregovoril z brivcem per besedi, ta je stopil k njemu, mu posegel z roko v usta. iztrgal zob in zato dobil skromen honorar — 30 vin.
Na koncu pravi trgovec, da bode Albanija še dolgo čakala, predno jo zopet obišče...
IStcckenpferd-	£
lilijnomlečnato milo
prej ko slej neutrpno za oskrbo polti in Lepote. Pri- I ziiana pisma.	Po 80 h povsod. I
0mmmmmmmwmmHmmmmemmmKmm»tMSm
Življenje in trpljenje Kristusovo se
bo predstavljalo te dni in sicer od 22. do 30. majnika v kinematografu »Central-Bio«. Slike so zelo krasne in so se predstavljale z velikim uspehom na Dunaju, Gradcu, v Trstu, Ljubljani, Lincu i. t. d. Kakor listi poročajo, je ta stvar lepa in je vredna, da si jo vsakdo ogleda. Predstave se bodo pričele že dopoldne.
Obetajo se dobri ča-i onim cenjenim čitaleljem, ki k žrebanjem dne 14. in 15. majnika naroče izborro skupino 5 srečk z glavnimi dobitki 715.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 5.25, ali manjšo skupino 3 srečk z glavnimi dobitki 335.000 kron, oziroma frankov in lir na 62 mesečnih obrokov po K 3.25, kajli že en sam glavni dobitek jim odvzame skrb za bodočnost, do-čim se jim v srečnem slučaju zamo-
ilr
>ik
rejo pripetili tudi še nadaljni glavni'^ dobitki.|- Pojasnila daje in naročila?0 sprejem za „Slovensko Stražo" g. V a- ^ lentin Urbančič, Ljubljana 6.	s\
---—->il
Tifet in latra.
Deželnozborske volitve v Istri. Poli- 1 ' tično društvo za Hrvate in Slovence v ^ Istri je postavilo sledeče kandidate za istrski deželni zbor: Tretja kurija, mesta: Stihovič Josip, dr. Kurelič Širne, dr. Cer- T var Giuro. - Četrta kurja, kmetske obči- n< ne: Skerbec Matej, dekan, Valentič Josip, lev dr. Poščič Ivan, Ribarič Josip, Grašič Jo- I sip, žup., dr. Trinajstič Dinko, Červar Ši- D me, žup., Sancin Iv., Kirac Luka,, župnik, zi dr. Zuccon Ivan, Andrijčič Anton, umi- p rovljeni župnik, Haračič vitez Ambrož, u — Peta kurija, splošna: Mandič Matko, a prof., dr. Milic Ivo, dr. Matko Laginja, 5< Spinčič Vekoslav, prof. Kar se tiče volil- n cev v drugih okrajih, s prebivalstvom presumptivno laške večine, se priporoča t vsem naj so pripravljeni na eventualni C poziv, da sodelujejo v predstoječi volilni i i borbi.	il
Sestanek društva duhovnikov za Ko- C perski okraj je v Pedoni dne 14. t. m. ob |S 10. uri zjutraj. Vabijo se vsi rdje.	-1
Krvav prvi majnik v Trstu. N. D. O.
je 1. maja v Trstu priredila slavnost. Vršil se je obhod po mestu z godbo na čelu. Sprevod so pa napadli Lahi in razvil se je pretep. Padlo je več strelov. Policija je naposled napravila red. Aretiranih je o-krog 200 ljudi, med njimi večina Italijanov. Ranjenih je tudi precej oseb. Lahi , so razbili mnogo oken slovanskih zavo- ' dov. —
Vihar v tržaškem mestnem svetu.
Dne 5. t. m. je tržaški obč. svet imel sejo. Podžupan Dorio je protestiral proti ob- . hodu Slovencev dne 1. majnika, češ da je | to provokacija. Odgovarjal mu je dr. Wil-fan. Med hrumom in šumom je govoril. Motili so ga Lahi cel čas. Toda, ko je za- , čel govoriti slovensko je galerija zdivjala in ž njo laški gospodje svetniki. Začeli so celo Slovence osebno napadati. Nekdo je dr. Rybara sunil.
Župan je sejo prekinil. Po seji je obsodil postopanje svojih rojakov in prosil slovenske svetnike za odpuščanje. — Tako delajo zastopniki 2000 letne kulture.
Iz sv. Petra della Amatia. Pač nismo pričakovali, da bodo sedaj dovolili naši predpostavljeni, da se pleše, ravno ko so se prigodile žale novice v naši vasi. Dva mladeniča sta umrla in še mnogo slučajev bolezni je, in vendar se povsod okrog vršijo jani plesi. Dobro bi bilo, da bi se ta strašna kuga (ples) popolnoma zatrla. Kličemo svojim predpostavljenim, naj vsaj zdaj, ko vidijo, da bolezen razsaja ubranijo, da se nori in pleše.
,flovl Čas* prihodnjega tedna.
10. nedelja 4. povelikonočna. N e d. e v. J. obljubi sv. Duhu Jan. 16. 5—14. —
A n t o n i n,
renči.
C.
s v
šk. umrl R. T. v
1. 1459 v Flo-
Kozani in Tr-
novem pri Kobaridu.
— Današnji dan I. prenešena sv. h i-
^291 je bila čudežno ,š i c a na Trsat
11.	pondeljek: sv. M a m e r t, škof umrl 1. 475. Znamenit radi tega, ker je prvi fvpeljal v svoji škofiji procesije k r i-■jt e v t e d e n. Od ondot se je ta pobožnost razširila drugod. Papež Leon III. jo je vpeljal tudi v Rimu in od tam se je razširila po celem katoliškem svetu. —
12.	torek: sv. Pankracij, muč. umrl 1. 304. — Semenj v Sežani. —
13.	sreda: sv. Servacij, škof v Tougernu na Francoskem. — Rojstni dan papeža Pija IX. (1792). —
14.	četrtek: sv. Bonifacij muč. umrl v Tarzu 1.306. — S e m e n j v Gorici.
15. petek: sv. Izidor, kmet. Umrl 1. 1170 današnji dan na Španskem. Zaščitnik kmetskega stanu. Naj bi sv. Izidor varoval tudi naše slovenske kmete, ki tvorijo jedro naših slovenskih dežel in so glavna opora našega slovenskega naroda. —
16. sobota: sv. J a n ez N e p o m u k,
od kralja Vencelna vržen v reko Moldavo, ker ni hotel izdati spovedanih grehov. Žrtev spovedne molčečnosti. — Patron spovednikov. Deželni patron na Češkem. Nad njegovim grobom je v Pragi v stolni cerkvi postavljen dragocen oltar. —_
zoiitižiMii iii ¡oDuteHMsii ateije
Dr. I. Eržen
GORICA
J os. Verdi tekališče štev. ¿7
Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone zlate mostove, zobe na kaučukove plošče uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste.
Ordsnira v svojem ateljeju
vd 9. ure dop. do 5. ure pop.
17. nedelja: 5. povelikonočna: S o 1 n-
cevzhaja ob 4. uri in pol zahaja ob 7 in pol. Povsod žešmarnice cveto in kinčajo šmarnične oltarje. — Marijina božja pota so polna romarjev, častilcev Marijinih. — Kako ljubi verno ljudstvo Majnikovo kraljico! ...
Botri! Botre!
Modna in manufakturna trgovina
v • v
1C
v • v
C1C
Gorica — Gosposka ulico št. 11
ima v zalogi k v a h 11 o blago birmancr. — Velika izbora |»alj-Čolanov svilenih trakov, rokavic umetnih cvetlic i. t. d
Vzorcj na zahteva poštnine prosti!
PRILOŽNOST ZA BINKOSTIII!
Gorica - VUGA & C.o - Raštelj 16
fekcii
za
Konfekcijsko blago za gospe.
4 vrste Jbliiz iz krepona in dragega modernega blaga.
Vrsta I.
Kron: 4.50 5.50 10.
II.
III.
IV.
13.-
Svflnata krila
raznih barvah po K 8.50.
Halje (Schlafrocke) po K 6.50 in 8.
Obleke za gosp. in mladeniče
po cenah, ki se ne straše konkurence. Za gospode :
I
Vrsta: I.
Kron:
25.— 30.
II.
III. IV. V.
VI.
35.- 40.- 45.- 50.-Za mladeniče :
Vrsta:
I. II. III. IV. V. VI. Kron: 12.- 18.— 22,— 25.
VII. 60,-
Oblekce za deklice in dečke
od 3. do 10 leta v izvanredno veliki izberi iz volne, vezene in panama, lepo okrašene s čipkami po jako nizkih cenah : Vrsta:
I. II. III. IV. V. VI. VII. Kron:
4.— 5.- 8.— 10.— 12.- 14,— 16.— Pri naročilu teh obleke zadostuje navesti starost. Po želji se pošlje tudi izbera teh obleke franko po pošti.
28.- 32.—
Platnene obleke, jopiče „Alpagas", obleke za šport, perilo, kravate itd. itd.
Postrežba točna.	Vl/GA & 6.0 — Gorica, Raštelj 16
Kristusovo rojstvo, življenje in smrt
v kinemafograFu „CEHTRfli BI0" v Gorici v hiši Centralne posojilnice.
Ta veličasten film je izdelan v krajih kjer je živel in trpel naš Gospod. Predstavljal se bode od 21.—28. maja in sicer vsaki dan od 9.—11. dopoldne in popoldan od 3. ure naprej.
Delo velikansko, zanimanje v mestu in deželi vsestransko!
======= Pridite v velikih skupinah! =====
Darovi.
Za Slov. Stražo so darovali gg. bogo-slovci goriškega semenišča K 16. — namesto venca na grob pok. sošolca Kun-stelja. — G. Štefan K o m e 1, c. kr. gozdar v Ravnici je daroval K 2. — G. Jož. Fegic, uradnik »Goriške zveze«, je daroval 1 K. — Srčna hvala!
Vzorniki I. svetega obhajila.
Zbral in uredil Anton K e d ž i č. Dobi se v Knjigarni katoliškega tiskovnega društva v Gorici. Cena lepo opremljeni knjigi 1 K. — Eleg. vez. 1 K 60 v. Drugi narodi imajo raznovrstne zbirke zgledov za prvoobhajence, da so jim izvrstno sredstvo za pripravo in prekoristen spominek prvega sv. obhajila. Pri nas se je sicer tudi že objavilo mnogo zgledov o srečnem dnevu I. svetega obhajila; toda raztreseni so po raznih knjigah in knjižnicah. Posebne zbirke pa do zdaj še nismo imeli. Zato se smemo zanesti, da bo mladini in mladinolju-bem posebno ustreženo s to novo Krži-čevo zbirko Vzorniki I. svetega obhajila.
Edina, večkrat odlikovana slovenska tvrdka na Tirolskem,
sefnajtopleje priporoča za izdelovanje kipov, razpel, oltarjev, krlževih potov
itd. itd. itd.
Velikanska zaloga sv. razpel brez križa ali s križem, zaloga vsakovrstnih slik v najfinejšem olnoti-sku na platno navlečene, v vsaki velikosti in ceni.
Cenike pošilja zastonj in franko
KONRAD SKAZA
umetni atelier za vsa cerkvena dela. S. -Dlrlch Oroden Tlrol. -
Piblllit lastni Pridelek 1909 > z borno linUlEI blago oddd Maks Ličen, posestnik
Rihenberg pri Gorici.
MLADENIČ izučen vrtnarstva, išče službe pri kaki družini kot sluga ali kaj podobnega.
Proda se posestvo
na lepem kraju. Redi se do 6 goved živine. Proda se s premičninami kakor stoji in za denar se tudi počaka, če ni vsega, z i obrestmi 5 %. Bolj natančna pojasnila se poizvejo pri ur. „Novega časa" ali pa v Kamnjah pri Jan. Ru. hšt. 78.
ZAHVALA.
Najiskrenejše se zahvaljujemo za sočutje in sožalje, izzraženo nam od tolikih strani povodom smrti in z& obilno vdeležbo pri pogrebu na.šegsi nepozabnega soproga, očeta, starega očeta itd. gospoda
ANTONA FONA
Posebno pa se zahvaljujemo Centralni posojilnici, ki je darovala tudi venec. Slovenskemu bralnemu in podpornemu društvu ter Katoliškemu delavskemu društvu, ki sta s« udeležili pogreba z zastavama, dalje veteranskemu društvu, ki je tudi položilo venec na krsto, družinama Poveraj in MUller za darovana venca, in sploh vsemu občinstvu v Gorici, ki se je vdeležilo pogreba na Trnovem pri Kobaridu, zlasti še došlim Bovčanom Srpeničanom in Kob ridcem. Bog plačaj vsem stotero !
GORICA, 5. maja 1914.
)il m< |gi llii lr; Is j)i In l;e ii k ¿.i
ZIV/0 APNO,
dobro žgano, maščobno, izvrstne kakovosti iz solkanskih peči, ki nepretrgoma gore. Sprejemajo in izvršujejo se naročila na lastnih vozeh kakor tudi v kupčevih vrečah potom železnice. Nadaljna pojasnila daje
— Sante Busolini ZZI
trgovina s kolonijalnitn In Jedilnim blagom Plazza Oorno — Ulica sv. Antona št. 2.
Lepa hiša na prodaj,
srednje velikosti, zraven njive travniki, gozd in senožeti. Se po ceni proda v trgu Tolminu.
Poglasiti se mora pri uprav-ništvu «Novega Časa".
sr
HIŠA
s 4 prostori in malim vrtom se prodž, v Št. Andražu. Več se izve upr. .Nov. Časa".
Štev. 1453
RAZGLAS.
Naznanja se, da
JAVNA DRAŽBA
zastavil I. četrtleija, t. j mesecev januarija, februarija in marca 1913
začne v
ponedeljek, dne 8. junija 1914
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke in ponedeljke od 9, ure zjutraj do 1. popoludne.
Dne 13., 17., 20. in 24. junija bodo od 10. do ure predpoldne v dražbeni dvorani na ogled si. občinstvu dragocena zastavila, ki se prodajo na naslednji dražbi.
01 ravnateljstva zastavljalnice,
V Gorici, 29. aprila 1014.
Blago za birmance
■i
in boterce lepo, fino in ceno, priporoča tvrdka .	'(r.
Pregrad & Černetič
GORICA, Trgovski Dom. i\ Naročite uzorce in modne časopise.
MOŠKE SRAJCE
iz najnovejših uzorce v, narejene in po meri pri Tvrdki
Pregrad & Černetič
GORICA
Trgovski Dom.
v*******™************
Leopold Rijavec,
civilni in vojaški krojaški mojster
v Gorici Gosposka ulica 25
priporoča svojo moderno urejeno krojačnico slavnemu občinstvu vi mestu in na deželi, posebno preča-l stiti duhovščini za izdelovanje ta | larjev. površnikov in salonskih oblek. | Naznanja, da ima v zalogi najfinejše| angleško blago ter izdeluje vsako-j vrstne obleke po najzadnjem angle-škem kroju.

**

ŠIRITE „NOVI ČAS"!
u
Visoko ko stolpj



^SB»
presega vse velikanska vsebina in pomembnost našega novega cenika, kije pravkar izšel z več ko 1500 slikami. Na vsaki srani opazite
nedosežno zmožnost našega velikomestnega
podjetja. Še danes pi-
šite dopisnico po cenik in dobite ga zastonj.
Franc Obid,
paser v Cerknem
se uljudno priporoča č. cerkvenim oskrbništvom za izdelovanje cerkvenega orodja, kakor: moštrance, kelhe, lestence, svečnike i. t. d.
Popravlja, prenavlja, pozlačuje, po-srebruje, tudi staro cerkveno orodje.
izvršitev! — Zmerne cene!
„Tresiil", najboljša lastika za cepljenje trt. „Padova", najmodernejše škropilnice za trte. „Ideali najnovejše vrste mehovi za žvepljanje trt.
„Triuinf", nalfinejša kosa, nadalje velika zaloga raznih mrež in bodeče žice za ograje
po nizkih cenah le pri domači tvrdki
Pinter & Lenard v Gorici, Raštelj 7 - 9.
a\ av a\ Traverze, cement, razne pumpe za vino, vodo In gnojnico, av av av
POZOR!
Zaradi preselitve
POZOR!
prodajam od danes naprej različno znano najboljše in popolnoma sveže platneno ====8=®^=—in bombažasto blago po znižanih cenah —
40

t
40
te
H. Walland
GORICA
GOSPOSKA ULICA ntev. 17.
Še nikdar tako ugodne prilike za nakup oprem (bal) nevest in gostilničarskih potrebščin!