revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine 30. letnik • april 1992 • cena 60 SLT • poštnina plačana v gotovini pri pošti 61102 YU ISSN-0040-7712 »SEAMASTER« 43. MEDNARODNI SEJEM IGRAČ, NURNBERG 92 CHARAZT GUMBOZER /V/ TREBA BITI ODRASEL, DA LAHKO SKRBIŠ ZA ZEMLJO! Avtor, ki je napisal knjigo 50 preprostih stvari, ki jih otroci lahko naredijo za ohranitev Zemlje, je zdaj podobno knjigo namenil otrokom. Otroci! Tudi vi lahko... Lahko raziščete, kje vam pušča vodovodna napeljava. Če boste to ugotovili, boste vsako leto prihranili na milijone litrov pitne vode. Lahko se pridružite tistim, ki varčujejo z energijo. Približno 40% energije, ki jo porabimo v naših domovih, gre za ogrevanje in približno polovica nam je uide skozi okna. To lahko pomagate preprečiti. Lahko gojite deževnike. Deževniki so k veliko pomoč pri reševanju problemov z odpadki. Organske smeti namreč predelajo v zemljo. Lahko »posvojite« potok. Ob potokih se je čudovito igrati. Lahko » posvojite« enega in skrbite zanj, da bo vedno ostal čudovit. Lahko naredite še cel kup drugih stvari. Knjiga je polna zanimivih idej, podatkov in poskusov. Z njeno pomočjo se lahko naučite, kako ohraniti čisto in zdravo Zemljo zase, za druge otroke in za odrasle. Knjigo je izdala Tehniška založba Slovenija, Ljubljana, Lepi pot 6, p. p. 541/X, tel. 213-733. -....NAROČILNICA--- Nepreklicno naročam knjigo 50 PREPROSTIH STVARI, kijih otroci lahko naredijo za rešitev Zemlje po ceni 367,50 SLT Ime in priimek Ulica _ Poštna številka Kraj Šola, zaposlitev Plačam takoj Plačam v 1 obroku Plačam v 2 obrokih Datum Podpis Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani TIM revija za tehnično in znanstveno dejavnost mladine YU ISSN-0040-7712 APRIL 1992 Revijo Tim izdaja Tehniška založba Slovenije, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6 • Ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pav¬ lič, Marjan Tomšič, Miha Zorec • Odgo¬ vorni urednik, oblikovanje in tehnično urejanje: Božidar Grabnar • Revija izhaja desetkrat letno • Naročajte jo na naslov: Tim, 61000 Ljubljana, Lepi pot 6, tel. 213-733 • Tekoči račun: 50101-603- 50480 • Tiska Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana • Revijo sofinancirajo: Ministr¬ stvo za kulturo, Ministrstvo za šolstvo in šport ter Ministrstvo za raziskovalno de¬ javnost in tehnologijo Republike Slove¬ nije • Revija je oproščena temeljnega in po¬ sebnega prometnega davka od prometa izdelkov na podlagi odločbe Ministrstva za kulturo št. 415-155/92 mb 4. 3. 1992. REPORTAŽA Anton Šijanec, Jože Čuden 43. MEDNARODNI SEJEM IGRAČ NURNBERG, 6.-12. 2. 1992 Na sejmišču v Nurnbergu je tudi letos, kot prva prireditev v novi sezoni, potekal 43. mednarodni sejem igrač s posebno predstavitvijo modelarstva in hobijev. Sejemska prireditev spada med največje tovrstne na svetu, vsaj po obsegu, saj je letos na njej sodelovalo rekordnih 2367 razstavljalcev z vsega sveta. Po mnenju organizatorjev je letos prišlo v Nurnberg prek 52.000 obiskovalcev, predvsem grosističnih kupcev, strokovnjakov ter gostov raznih strok. Zanimiv je podatek, da je sejem poslovnega tipa in kot tak zaprt za širšo javnost. Prepovedan je tudi vstop mladini do 16 let, kar je tudi razumljivo. Predstavljajte si otroka, ki bi ga hoteli odpeljati s takšnega sejma. Zastopanost razstavljalcev na sejmu je bila najbolj množična doslej, saj jih je sodelovalo kar 2367 iz 46 držav. Po pričakovanju je bila zaradi lokacije sejma vodilna sila Nemčija s 1233 razstavljalci. Med gostujočimi državami pa je bila naj¬ močnejša Italija s 187 razstavljalci. Sle¬ dila ji je Velika Britanija s 129 firmami in Hongkong s samo eno manj. Slovenijo sta zastopala že kar standardna razstav¬ ljala Mehanotehnika in Ciciban, kar našo državo po številu predstavnikov postavlja med zadnje. Organizator Spielwarenmesse eG je z veliko težavo spravil vse razstavljalce pod skupno streho. Razkošnih 105170 m 2 površin je bilo premalo, zato je organizator na delu parkirnih površin postavil še šotor s površino skoraj 10 000 m 2 in s tem 13 razstavnim halam dodal še eno, po opremljenosti povsem enakovredno. Vsebinsko je sejem razdeljen na se¬ dem tematskih področij, ki so na vseh vizualnih komunikacijah tudi različno barvno opredeljena. Taka razvrstitev, uvedena po letu 1973, je za obiskovalce najprikladnejša, saj omogoča boljši pre¬ gled nad obširno ponudbo izdelkov in olajša zamudno iskanje posameznih proizvajalcev. Tematske skupine: • prva skupina (rjava barva) obsega konstrukcijske sestavljanke (modele in makete), proizvode za različne ho¬ bije in sisteme po principu »naredi TIM 8 • april 1992 • 2S7 REPORTAŽA 1 - Novost iz Estesove ponudbe; raketoplan na daljinsko vode¬ nje Astro Blaster. Poganja ga standardni 20 Ns motor D12. 2 - Graupnerjeva RV - jadrnica Rubin. 3 - Podelitev plaket revije Model-Fan izdelovalcem najuspeš¬ nejših modelov. 2 - Bralci iste revije so izbrali najuspešnejše plastične modele v letu 1991. V svojem razredu sta dobila največ glasov Revvellov Mig-29 Fulcrum v merilu 1:32 in Ford Pickup, model F350 v merilu 1:24 tovarne Monogram. sam« - prisotnih 242 razstavljalcev. • v drugi skupini (zelena barva) so prika¬ zane makete železnic, modeli avto¬ mobilskih pist, sestavljanke in didak¬ tični kompleti - prisotnih 221 razstav¬ ljalcev. • tretja skupina (modra barva) združuje raznovrstne proizvode, predvsem me¬ hanske igrače in športne pripomočke (igrala) - prisotnih 312 razstavljalcev. • v četrto skupino (rdeča barva) spadajo lutke, plišaste živalice, gospodinjske igrače, različne igrače iz lesa in ple- tarska roba - prisotnih 466 razstavljal¬ cev. • peta skupina (rumena barva) je name¬ njena otroški in mladinski literaturi ter igram - prisotnih 194 razstavljalcev. • v šesti skupini (vijoličasta barva) so proizvajalci prazničnih artiklov, deko¬ rativnih predmetov in modnih dodat¬ kov ter drobne galanterije - prisotnih 360 razstavljalcev. • sedma skupina (oranžna barva) ob¬ sega prestavništva podjetij različnih dejavnosti - prisotnih 542 razstavljal¬ cev. 258 ■ TIM 8 • april 1992 REPORTAŽA Glavne novosti iz sveta igrač Veliki svetovni sejmi imajo vselej po¬ membno vlogo pri oblikovanju razvojnih trendov v proizvodnji in pri oblikovanju okusa potrošnika, tako tudi ta, čeprav gre samo za igrače. Tako v ponudbi firme Revell najdemo maketo legendarnega rdečega BMW 507 Touring v merilu 1:24, obutega v gume z belo obrobo. Vozilce je v pet¬ desetih letih navduševalo naše starše in stare starše, danes pa nam model pri¬ čara vzdušje tistega obdobja. Poslastica za brodarske modelarje so 1 bile makete jadrnic Santa Maria, Pinta in Niha v merilu 1:90, katerim je pri odkritju Amerike pred 500 leti poveljeval Krištof , Kolumb. Več kot 100 natančno izdelanih se¬ stavnih delov vsebujejo makete ameri¬ škega motornega kolesa znamke Harley Davidson, v merilu 1:12, z zvenečim imenom Freedom Chopper ali Electra Glide. Želje modelarjev so različne. Eni uži¬ vajo pri konstruiranju in izdelavi svojih modelov, drugi pa si želijo kupiti skoraj sestavljene modele in jih predvsem upravljati s pomočjo naprav za daljinsko vodenje, pa naj bodo to letala, ladje ali avtomobili. Tudi za slednje je izbira iz leta v leto bolj pestra. Izredno bogata je bila ponudba med proizvajalci modelov železnic. Fleischman je predstavil simpatično parno vlakovno kompozicijo, primerno za otroke od četrtega leta dalje. Pred¬ nost tega sistema je dvakratna velikost lokomotive in vagončkov, hkrati pa od- vozja ustrezajo tirom standardnega HO- -sistema. PC-računalniki s prirejenimi vmesniki so postali že obvezen sestavni del krmiljenja večjih maket železnic. Vo¬ dilno vlogo igrata na tem področju firmi Marklin in Fleischmann. Borba za verodostojnost izdelave ma¬ ket na področju avtomobilizma je vzpod¬ budila tudi imitacijo zvoka. Akustičnemu dodatku za tovrstne makete so nadeli ime Carrera-Sound. Didaktični kompleti po svoji vsebini sledijo razvoju tehnologije. Schuco, Fischer-Technik in Busch so predstavili komplete, ki olajšajo najmlaj¬ šim spoznavanje novih tehnoloških pro¬ cesov. Kdo od nas bi še prepoznal med sodobnimi zbirkami firmo Fischer, ki jo pri nas v šolah poznamo predvsem po že malce arhaičnih sestavljankah UT-1, UT-2 in UT-S. Lego želi osvojiti srca deklic s figuri¬ cami iz njihovega novega sveta imeno¬ vanega Paradisa. Tokrat skuša Lego.pr- vič pritegniti to starostno skupino deklic s sanjskim svetom razkošja v čudovitih sončnih barvah in jim približati prizore iz življenja filmskih zvezd. Modni trendi še najmanj vplivajo na lesene igrače. Poudarek je na solidnosti izdelave in estetskem videzu igrače. Vo¬ dijo igrače preprostih čistih linij, ki uga¬ jajo tako otrokom kot tudi odraslim. Igrače za majhne otroke morajo biti ži¬ vahnih barv. Najbolj priljubljene so tiste, ki približajo otroku svet odraslih. Toolo Range proizvajalca Lego/Duplo priprav¬ lja 3 - 6-letnike na njihova bodoča opra¬ vila. Komplet sestavljivih elementov z orodjem omogoča malemu konstruk¬ torju, da z lahkoto sestavlja premične žerjave, tovornjake in druge konstruk¬ cije. Zanimiv je problem proizvajalcev igra¬ ča avtomobilčkov, ki se soočajo z zahte¬ vami avtomobilske industrije po deležu profita. Miniaturni avtomobilčki so na¬ mreč izdelani po vzrocih najuspešnejših tipov pravih avtomobilov, problem pa na¬ stopa pri uveljavljanju avtorskih pravic avtomobilskih korporacij. Mattel je pohitel s predstavitvijo pla¬ stičnih figuric piratov iz Spielbergovega filma Captain Hook, ki šele prihaja na filmska platna. Lutke so letos do potankosti izdelane, oblečene v bleščeča oblačila, v barvah marelice, španskega bezga in lotosa. Proizvajalec Goetz & Zapf osrečuje zbi¬ ralce z lutkami, ki so posnetki originalov umetnika izdelovalca Philipa Heathea. Lutka Baby Lou ima vgrajeno mikro¬ elektroniko, ki oponaša jok, če se mala mamica oddalji od nje za več kot 4 me¬ tre. Izredno priljubljene so lutke novoro¬ jenčkov različnih ras, ki jokajo, sesajo mleko in se plazijo naokrog. Seveda je na voljo tudi vsa potrebna oprema za nego, prehrano in previjanje »do¬ jenčka«. Velik del trga igrač še vedno zavzema lutka Barbie, ki jo proizvajalec Matell predstavlja v vseh mogočih okoljih in njim primernih oblačilih. Najsi bodo mne¬ nja glede estetike in vzgojne kompo¬ nente takšna ali drugačna, pa ostaja po¬ pularna Barbika iz leta v leto ena najbolj priljubljenih tovrstnih igrač. Simbol plišastih igrač še vedno ostaja medvedek, ki letos praznuje 90-letnico rojstva. Tudi medvedki po novem ljubijo blišč; oblečeni so tako prijetno, da pri¬ vabljajo poglede malčkov in odrasih. Firma Steiff je celo ustanovila klub, ki združuje najbolj navdušene zbiralce medvedkov. Med gospodinjskimi igračami najdemo kot novost direktno ogrevano likalno de¬ sko za brezžično likanje in nostalgične pripomočke za hišico za lutke na temo »Pospravljanje v hišici lutk«. Kljub agresivnemu razvoju video- in računalniških iger, se knjige, ki jih otro¬ kom prebirajo babice, globoko zapišejo v otroška srca. Otroške knjige so kla¬ sična literatura, povsem neodvisna od trenutnih modnih novosti. Veliko otroških knjig, predvsem pa pobarvank, je tiska¬ nih na okolju prijaznem reciklažnem pa¬ pirju, kar vidno označuje tudi standardi¬ ziran simbol za reciklažo. V letošnjem letu so posebno popu¬ larne igre, ki temeljijo na taktiki in strate¬ giji. Postavljene so v razna zgodovinska obdobja na temo pomembnih dogodkov. Skupno igram je, da otroka vzpodbu¬ jajo k učenju, pa naj gre za zgodovinske dogodke ali za učenje tujih jezikov. Božično-novoletni okraski so v letu 1992 še vedno v nostalgičnem slogu. Rdeča in zlata barva sta močno zasi¬ drani, prihajajo pa novi toni, kot so barva marelice, španskega bezga in lotosa. Hit letošnjega pustovanja je maska popular¬ nega Fantoma iz opere. Film smo si ogledali tudi pri nas. Omenjeni trendi so lahko vodilo tudi našim trgovcem pri oblikovanju po¬ nudbe. Med našimi proizvajalci so go¬ tovo tudi posamezniki s svežimi idejami in ne zgolj posnemovalci tujih. Takim je za prodor na tuji trg protrebna medna¬ rodna predstavitev, ki pa zaradi visokih stroškov žal preprogosto ostane zgolj neuresničena želja. Rešitev se skriva v skupnem nastopanju pod eno streho. Morda ni več daleč čas, ko se bomo Evropi približali tudi na takšen način. VABILO Vabimo vas, da se udeležite tek¬ movanja v letalskem maketar- stvu za I. pokal MMK Logatec, ki bo v soboto, 23. maja 1992, v prostorih Ljudske knjižnice Lo¬ gatec, Tržaška 44, v Logatcu. Edina tekmovalna disciplina bo ocenjevanje maket v merilu 1:72, vsak tekmovalec pa lahko pri¬ javi le eno maketo. Prijavnina znaša 500 SLT. Vse ostale infor¬ macije dobite na naslovu MMK Logatec, p. p. 17, 61370 Logatec. za MMK Logatec Samo Štempihar TIM 8 • april 1992 • 259 IZDELEK ZA DOM Matej Pavlič Material REGAL ZA STEKLENICE Les, iz katerega boste naredili regal za steklenice, je lahko katere koli vrste. Za lepljenje uporabite belo mizarsko lepilo, za večjo trdnost pa še 25-30 mm dolge medeninaste lesne vijake. Regal lahko pobarvate z lazuro za les, v vsakem primeru pa ga prelakirajte še z brezbarv¬ nim nitrolakom. Enologi, t.j. strokovnjaki za vina, in tudi domači ljubitelji žlahtne kapljice svetu¬ jejo, da mora steklenica s kakovostno vsebino ležati. V nasprotnem primeru skozi plutovinast zamašek v notranjost lahko pride zrak in vino izgubi svojo žlahtnost ali pa se celo pokvari. Če imate v kleti, ki je dovolj hladna in vlažna, kako polico, ki bo vzdržala težo steklenic, lahko nanjo postavite po objavljenem načrtu hitro in skoraj brez izdatkov nare¬ jen regal. Orodje Glede na to, da je mogoče letve, iz kate¬ rih bo narejen regal za steklenice, dobiti že narejene, od orodja potrebujete le žago »lisičji rep« in izvijač; kdor pa misli letve nažagati iz surove deske, bo potre¬ boval krožno žago (z možnostjo nagiba lista do kota 45°) in skobeljnik. Poleg tega pripravite še kovinski kotnik, trši svinčnik, brusni papir in čopič. Izdelava S pomočjo načrta in vanj vpisanih mer za prvo vrsto steklenic narežite po dve 45cm dolgi letvi s presekom 40 x 10 mm in sedem trikotnih letvic, dolgih 20cm. Obrusite jim robove in jih zlepite, stike pa ojačite še z vijaki. Za drugo in vsa ostala »nadstropja« morate narezati po dve dolgi letvi in štirinajst trikotnih kosov. Ko¬ liko nadstropij bo kdo naredil, je odvisno od števila steklenic, ki so v hišni vinoteki. Lepo narejen regal z nekaj vrstami je lahko zanimiv okras v kuhinji ali jedilnici. V tem primeru se morate pri izdelavi še posebno potruditi, izbrati pa velja tudi kakovostnejši les, ki ga po potrebi z luži- lom obdelajte tako, da se bo barvno ujemal z drugim pohištvom. Da ne bo kdo mislil, da je ta regal namenjen samo shranjevanju buteljk in drugih steklenic z vinom! Nikakor! Vanj lahko zložite tudi dobro zaprte steklenice s sokom, sirupom, oljem, mineralno vodo in še čim. 260 • TIM 8 • april 1992 Irena Velkavrh IZDELEK ZA DOM PRIPOMOČEK ZA DVOBARVNO PLETENJE Pri pletenju dvobarvnih vzorcev sem ve¬ liko premišljevala, kako bi si delo olaj¬ šala. Tako je nastal preprost pripomoček iz inštalacijske bakrene žice (žica brez izolacije ima premer približno 1 mm). Ker koža nima neposrednega stika s kovino, je občutek prijeten in če izolacijska masa ni bleščeče gladka, je trenje med nitjo in zanko ravno primerno, tako da nit lepo drsi. Izdelava pripomočka je zelo prepros¬ ta. Zlahka ga oblikujemo sami doma ali pri vajah oblikovanja žice pri pouku teh¬ nične vzgoje v 6. razredu osnovne šole. Dolžina žice, ki jo potrebujemo, je od¬ visna od velikosti dlani in debeline pr¬ stov. Za pripomoček, ki ga bo uporab¬ ljala odrasla pletilja, potrebujemo 25cm dolg kos žice. Poleg žice potrebujemo še klešče s tanjšo okroglo konico, ščipalke in malce potrpljenja. Postopek izdelave je prikazan na skicah 1-4. K1. skici S konico klešč oblikujemo na enem koncu kosa žice prvo zanko. Luknjica naj nima večjega premera kot 3 mm. K2. skici K prvi zanki oblikujemo približno 1 cm stran še drugo zanko. Žico zavijamo v nasprotno smer kot pri prvi zanki. S konico klešč oblikujemo na enem koncu kosa žice prvo zanko. Luknjica naj ne bo večjega premera kot 3mm. K3. skici Večjo zanko oblikujemo kar na kazalcu leve roke. Paziti moramo, da ne sti¬ skamo preveč. Napravico moramo zlahka natikati na prst in snemati s prsta. K4. skici Še nedokončano napravico pustimo na¬ taknjeno na prstu in ob dlani oblikujemo še spodnjo, polovično zanko. Slednja je potrebna zato, da nam napravica na roki trdno stoji in se nam pri pletenju ne suče okrog prsta. Kskici 5 Tako kot kaže zadnja skica, si napravico namestimo na roko. Ko napeljujemo niti, vedno napeljemo nit najprej skozi zanko »a« (nit se z vrha »vsede«), nato še drugo nit skozi zanko »b«. V nasprotnem primeru bi se niti križali tako, da bi to motilo pri pletenju. Pri drobnih vzorcih (če preskakujemo z barvo 2-3 zanke) sta lahko okrog me¬ zinca oviti obe niti. Če pa menjavamo barve po več zankah, moramo drugo nit oviti okrog prstanca, da drsita neodvisno ena od druge. Bojan Rambaher PA.IAP Z MAGNETOM Marsikateri izumitelj se ukvarja tudi z na videz nepomembnimi in nepotrebnimi izumi in izboljšavami. Dejstvo pa je, da takšno razmišljanje vselej ostri duha. Šele ko imamo pred seboj izdelano reši¬ tev, se zavemo, da je veličina izumiteljev v preprostosti in učinkovitosti izumov. Tokrat vam predstavljamo izboljšano igračko; zibajočega se in vstajajočega pajaca z utežjo na dnu. Izboljšavo lahko vidite na risbici. Če dobro pogledate, boste videli, da je na dnu pajaca prostor, v katerega vstavite utež. V tem primeru je utež gosta tekočina, ki vsebuje žele- zomagnetne delce. Zakaj? Poglejmo še bolj natančno. Na risbi vidimo, da je nad utežjo na gumici pritrjen stalen magnet. Kadar igračko zazibamo, se na gumici zaziba tudi magnet. Ko se magnet po¬ makne nad utež, se magnet in utež med¬ sebojno pritegneta in utež se izboči. Pri tem pride do trenja na stenah in do do¬ datne spremembe težišča, s tem pa tudi do spremembe nihanja. Igračka se zato premika in niha popolnoma nepreračun- Ijivo, nekaj časa enakomerno, nato ne¬ enakomerno. TIM 8 • april 1992 • 261 Alenka Pavko Čuden IZDELEK ZA DOM GUMBOŽER Pomlad je tu, in z njo maj, mesec ljubezni. Tudi tisti, ki ne boste plavali na oblakih, boste vse več časa preživljali zunaj, saj je dan daljši in bolj prijazen. A ker nas, kot vsako pomlad, čakajo tudi obdobja dežja, vas vabim, da skupaj izdelamo družabno igrico, ki vam bo pomagala prebroditi temačne in dolgočasne deževne urice. Poznate gumbožerja? Najrajši golta gumbe. Potrebujete kartonsko škatlo, trši papir, ostanke raznobarv¬ nega kolažpapirja ali samolepilnih tapet. Če tega nimate pri roki, si lahko pomagate z barvnim papirjem iz revij ali prospek¬ tov. Za lase potrebujete še vato, raznobarvne pustne trakove, ostanke volne ali papirnate trave za velikonočno dekoracijo, iz česar boste izdelali gumbožerjevo grivo. Ne pozabite še na olfa nož, škarje, lepilo in svinčnik. Na škatlo ribližno na polovici višine začrtajte cikcak linijo in po njej škatlo z olfa nožem razpolovite, kot kaže slika 1. Pisano jo oblepite. Iz tršega papirja izrežite dve ušesi lahko sta obli, koničasti, zapognjeni, le da nista širši ob višine škatle. Oblepite ju z raznobarvnim papirjem ali tapeto. Škatlo raz- prite, kot kaže slika 2 in približno na sredi daljših stranic nalepite ušesi, ki držita gumbožerjevo žrelo ves čas odprto. Iz kartona izrežite še oči in nos in jih nalepite na sprednjo stran, kot kaže slika 3. Na vrh glave nalepite lase iz volne, vate ali papirja. Glejte, da bo gumbožer videti kot prava mala pošast. Nato pobrskajte po škatli za šivanje in si prilastite ostanke raznobarvnih ploščatih gumbov, ki jih boste med igro kot »bolhe« skušali spraviti v gumbožerjevo žrelo. Ni pa vam treba gumbov postriči z družinskih oblačil. Da vas gumbožer ne bo predrago stal, raje pobrskajte še po sosedovi ali babičini šivalni skrinjici. Ker vam je pri izdelavi gumbožerja gotovo ostala obilica raznobarvnega papirja, tapet in lepila, mimogrede izdelajte še škatlo ropotarnico, v katero boste ob spomladanskem čišče¬ nju zmetali vse, kar ne sodi na police, v predale ali vitrino, lahko pa vam ob pisalni mizi nadomešča koš za papir. PRVA IGRAČA Alenka Pavko Čuden GOSPOD IN GOSPA PREKOPICNIKOVA Za zabavo si izdelajte gospoda in gospo Prekopicnikova. Potrebujete razno¬ barvne ostanke filca ali trdnejšega blaga, trši papir, kroglico, škarje, lepilo in barvne svinčnike. Po kroju iz tršega papirja izde¬ lajte šablono, s pomočjo katere iz blaga izrežite telo gospoda in gospe Prekopic- nik (slika 1). Telo sešijte ali zlepite iz j 262 • TIM 8 • april 1992 PRVA IGRAČA ja, cjMpada, im, ja, jMjm- (PnJmpic/ruk obeh delov, pustite pa odprtino za glavo ter odprtine, v katere boste nalepili noge in dlani (slika 2). Iz tršega papirja izrežite še njune noge in dlani ter jih pobarvajte. Glavi gospe in gospoda izrežite po kroju iz papirja, ju resasto zarežite, zlepite in jima pobarvajte obraze ter zlepite najprej na zgornji strani, kot kaže slika 3. V glavo vstavite kroglico (frnikolo), zle¬ pite rese še na spodnji strani in nalepite v odprtino zgoraj na trupu. V druge odpr¬ tine nalepite še noge in dlani (4 in 5). Gospod in Gospa Prekopicnikova se bosta prekopicevala na poševno postav¬ ljeni deski, pokriti s prtičem. Le posadite ju na vrh klanca in malce frcnite. Če izdelate več parov, lahko uprizorite prave dirke v prekopicevanju. Matej Pavlič MAČJA DRUŽINA S to prikupno igračko boste prav gotovo razveselili najmlajše, saj so vse mogoče sestavljanke (znane pod angleškim ime¬ nom »puzzle«) največkrat njihova naj¬ ljubša igrača. Z izdelavo mačje družine ne boste imeli težav, saj je preprosta in se je lahko lotijo tudi začetniki. Orodje Orodje, ki ga bomo potrebovali, gotovo že imate. Pripravimo trd svinčnik in papir indigo za kopiranje, modelarsko rezljačo z žagicami in podložno mizico, košček mila, brusni papir, ročni ali električni mo¬ delarski vrtalni strojček, svedra za les 02 in 04 mm ter čopič. Mačjo družino bomo najlaže naredili iz suhe smrekove deščice, ki naj bo debela vsaj 10mm. Debelejšo je sicer nekoliko težje žagati, zato pa figurice ne bo mo¬ goče kar tako zlomiti. In še nekaj: tudi če vas bo pri rezljanju »zaneslo« levo ali desno od narisane črte, bodo šle živalce ravno tako dobro skupaj. Poleg lesa po¬ trebujemo za izdelavo še nekaj brez¬ barvnega laka oziroma barve, ki je nare¬ jena na podlagi naravnih materialov in otrokom ne more škodovati, če dajo igračo v usta. Izdelava Na gladko obrušeno površino deščice s pomočjo papirja indigo in trdega svinč¬ nika iz revije natančno prerišemo obris mačje družine. Nato s svedrom 02mm vsem živalcam naredimo luknjice za oči, s svedrom 04mm pa luknjice za gobčke. Luknjice seveda lahko tudi samo nari¬ šemo s tušem ali vodoodpornim floma¬ strom oziroma jih vžgemo z razžarjeno konico spajkalnika. Sedaj točno po nari¬ sanih črtah izrezljamo vseh sedem čla¬ nov mačje družine. Med rezljanjem mo¬ ramo žagico, ki naj bo ves čas kolikor je mogoče pravokotna na les, občasno na¬ mazati s koščkom mila, saj potem lepše teče in tudi pretrga se ne tako hitro kot sicer. Izrezljane figurice po robovih nara¬ hlo obrusimo z brusnim papirjem. Z brki je enako kot s smrčki in očmi: kdor želi, naj jih naredi z rezljačo, drugi pa naj jih narišejo ali vžgejo. Ostane le še površinska zaščita figu¬ ric. Ta je vsekakor priporočljiva, saj se bo nepobarvana igrača kmalu umazala, takšna pa za majhne otroke ni ravno primerna. Najbolj je uporabiti lak, ki je narejen na podlagi naravnih smol. Z njim dvakrat prebarvamo mucke. Ko se bodo posušile, se otroci lahko začnejo igrati z njimi. TIM 8 • april 1992 • 263 PRVA IGRAČA 264 * TIM 8 • april 1992 MODELARSTVO »SEAMASTER« Prav gotovo med modelarji ni nikogar, ki ne bi poznal modelov v tako imenovanih »kit« oz. »baukasten« kom¬ pletih. Trgovine v tujini so jih polne, pa tudi pri nas se jih da kupiti. V kompletih se danes prodaja celoten spekter modelov, od začetniških pa do vrhunskih, temu primeren pa je tudi razpon cen, ki so za naš žep nemalokrat prav astronomske. Ena od bistvenih prednosti kompletov je v tem, da se izredno skrajša čas gradnje modelov. To pa je še posebej pomembno za začetnike. Včasih imam občutek, da neka¬ teri izmed modelarjev prav uživajo, ko razlagajo mlajšim kolegom, da so za gradnjo tega in tega modela porabili nekaj sto ur. Je že res, da s tem njihov ugled v očeh mladih morda zraste, je pa tudi res, da ob tem marsikoga mine veselje do modelarstva. Mislim, da je lahko dober modelar tudi tisti, ki ima malo manj potrpljenja pri gradnji modela, morda pa ima zato izreden občutek za vodenje z RV-napravo. Ne vem, kako je v drugih klubih, vem pa, da v našem (LT EMO Celje) ob koncu začetniškega tečaja ostane vedno nekaj modelov nedokončanih. Zato se je porodila ideja o čolnu v kompletu, ki bi bil poceni, hitro zgrajen, vendar z dobrimi plovnimi lastnostmi. Ideja je eno, izvedba pa je seveda nekaj drugega. Po nekaj posku¬ sih z epoksidnimi trupi je bilo hitro jasno, da je to sicer res moderna tehnologija, vendar malo prezamudna in predraga za začetniški čoln. Po spletu okoliščin pa je naneslo, da smo s pomočjo firme »MARSON« uspeli tehnološko rešiti osnovni problem, to je trup čolna. Kot kompromis med ceno in kvaliteto je tako nastal »Seamaster«. Mislim, da je to prvi komplet v modernejši tehnologiji, ki je razvit in izdelan v Sloveniji. Zanimivo bo videti, kakšen bo odziv modelarjev. Cena kompleta je 60 DEM v tolarski protivrednosti in če vas zanimajo podrob¬ nosti v zvezi z njim ali če ga želite naročiti, se lahko obrnete na naslov: Marjan Klenovšek, Škapinova 1, 63000 Celje (tel.: 063-37929) ali pa na podjetje »MARSON«, Robova 5, 63000 Celje (tel.: 063-411244) OPIS IN NAVODILO ZA IZDELAVO MODELA »Seamaster« je model čolna na elektro¬ motorni direktni pogon, konstruiran pred¬ vsem za kategoriji FSR-E-ECO in ECO/ Nacional. Dolg je 460 in širok 165 mm, končna teža modela, ki je seveda od¬ visna od vgrajene opreme, pa je okrog 1040g. Da bi bila gradnja hitrejša in enostavnejša, so vsi pomembnejši deli izdelani iz vakumirane plastike, V kom¬ pletu so priloženi tudi tehnično zahtev¬ nejši elementi, kot je pogonska gred, sklopka, krmilo itd., tako da tudi mode¬ larji začetniki pri gradnji modela ne bodo imeli večjih težav. V kompletu ni elektromotorja, je pa njihova izbira na tržišču dovolj široka, tako da boste zlahka našli motor, ki bo ustrezal čolnu in vašem žepu. Primerni motorji so npr. Mabuchi 540 in 550, Speed 600, Le Mans 360 PT in drugi. V pomoč pri izdelavi in prenašanju čolna vam bo lična embalaža. Njen spodnji del vam najprej služi kot delovna podpora pri izdelavi modela, nato pa kot stojalo oz. podstavek. Pri izdelavi modela boste potrebovali običajno modelarsko orodje, lepilo za plastične mase (Humbrol, Revell, UHU allplast) ter cianokrilatno in epoksidno lepilo. GRADNJA Od zgornjega dela trupa (1) s skalpelom odrežite del s kokpitom, kot je to ozna¬ čeno na načrtu modela. Odrezani del bo služil kot pokrov, ki ga boste spredaj enostavno zataknili v nos čolna, na krmi pa bo pritrjen z vijakom. Iz priložene plošče plastike nato izrežite ojačitve (2), (3), (4) in (5). Ojačitvi (2) in (3) ter obe bočni ojačitvi (4) prilepite v zgornji del trupa, ojačitev (5) pa v pokrov. Ko je lepilo suho, sestavite oba dela in izvr¬ tajte luknje za vijak (6), ki drži pokrov, in za vijak (14), ki nosi zunanjo anteno. Iz vezane plošče izžagajte nosilno re¬ bro motorja (7) in obe podpori (8). Pri TIM 8 • april 1992 • 265 MODELARSTVO KOSOVNICA MODELA »SEAMASTER« Ostalo: • aparatura za radijsko vodenje (vsaj 2 kanala), • elektromotor, priklj. kabli, konektor, • akumulator (7 oz. 6 NiCd-členov SUB-C) tem bodite pozorni na montažne luknje, ki lahko pri nekaterih motorjih odstopajo od narisanih. Isto velja tudi za hladilne odprtine. Rebro in podpori prelakirajte z nitrolakom, nato pa v korito čolna (9) izvrtajte luknji za ležajno cev pogonske gredi (10) in za ležaj krmila (12). Na nosilno rebro z vijakoma pritrdite motor, na njegovo gred pa pogonsko gred s sklopko (10). Odvijte eliso in ce¬ lotno pogonsko skupino vstative v korito ter nosilno rebro in ležajno cev gredi zalepite. Rebro boste najlažje zalepili s cianokrilatom, ležajno cev pa seveda z epoksidnim lepilom. Pri tem bodite po¬ zorni na soosnost obeh gredi. Če z roko zavrtite pogonsko gred, se mora ta vrteti brez večjega upora, sklopka med gredjo in motorjem pa ne sme opletati. Ko sta rebro in ležajna cev zalepljeni, prilepite s cianokrilatom še obe podpori (8), nato pa je za nadaljnje delo najbolje, da motor in pogonsko gred odmontirate. V nosilno konzolo (11) izžagajte odpr¬ tine za servomotor, elektronski regulator in stikalo ter izvrtajte luknje za pritrdilne vijake in za ležaj krmila (12). Ko ste prepričani, da vsi elementi dobro »se¬ dijo«, konzolo prilepite v korito (9). Pri tem bodite pozorni na kot, ki ga os krmila oklepa s koritom. Le-ta naj bi bil 90°. Zdaj lahko zalepite ležaj krmila. Tudi tu se dobro obnese cianokrilat. Vsa pripravljalna dela so tako za vami, zdaj lahko zlepite trup. Na spojni rob zgornjega dela trupa in korita nanesite lepilo, oba dela sestavite, nato pa spoj zavarujte s trakovi selotejpa. Zlepljeni spoj mora biti seveda vodotesen. čoln je tako rekoč gotov, čaka vas le še končna montaža opreme. Vstavite kr¬ milo in servomotor ter obe krmilni ročici povežite s krmilnim vzvodom (13). Nato vstavite še regulator, stikalo in sprejem¬ nik ter z vijakom (14) pritrdite anteno sprejemnika. Elektromotor zablokirajte s kondenza¬ torji 47 nF, kot je to narisano na vezalni shemi. S tem zmanjšate iskrenje na ko- lektorju motorja in s tem v dobri meri tudi radijske motnje, ki jih elektromotor pov¬ zroča. Prispajkajte še priključne kable, ki pa naj ne bodo pretanki, saj morajo pre¬ našati dokaj velik tok. Vstavite motor in 266 • TIM 8 • april 1992 pogonsko gred v čoln ter privijte eliso. Pogonska gred mora biti dobro nama¬ zana, torej pred montažo gredi nakap¬ ljajte nekaj olja v ležajno cev. V čoln vstavite akumulator, ki ima 7 oz. 6 NiCd-členov, velikosti SUB-C (0 23 x 44). Z gumijastim trakom ga pritrdite na nosilno rebro, nato pa povežite vse električne povezave in preizkusite, ali zadeva deluje in ali se motor vrti v pravo MODELARSTVO smer. Če je vse v redu, oblepite model z nalepkami, nato pa jih na spoju zgor¬ njega dela čolna in pokrova prerežite s skalpelom. V nos čolna in v oba boka vstavite nekaj kosov stiroporja, ki bodo dušili hrup motorja, predvsem pa bodo preprečili, da bi se čoln potopil. Pred vami je testna vožnja, zato naj vas spomnimo na nekaj osnovnih pravil, ki jih je zelo priporočljivo upoštevati: • Vedno najprej vključite oddajnik, nato sprejemnik in obratno; najprej izklju¬ čite sprejemnik nato oddajnik! • Po končani vožnji odklopite pogonski akumulator! • Pred vsako vožnjo se prepričajte, ali vsi sistemi delujejo! • Akumulatorji morajo biti vedno dobro napolnjeni, sicer se vam kaj lahko zgodi, da se bo model odpeljal po svoje! Bojan Rambaher AKROBATSKI ZMAJ TRENER Morda še ne veste, da je akrobatski zmaj nekaj popolnoma drugega kot navaden zmaj, ki ga spuščamo na eni vrvici. Spuščanje vodenih akrobatskih zmajev z dvema vrvicama je poseben šport, ki zahteva trd in naporen trening, če želimo doseči dobre rezultate. Urjenje akrobat¬ skih obratov v močnejšem vetru je te¬ lesno zelo zahtevno opravilo. Zato spuš¬ čanje teh zmajev priporočamo le tistim, ki so starejši od dvanajst let in so telesno že dovolj močni. Akrobatski zmaj je najboljši izdelek za izkušenega voditelja. Ima pravšnjo veli¬ kost in zadostno trdnost, tako da je pri¬ meren tudi za resnične akrobacije pri vetru s hitrostjo 10 m/s in več. Za izdelavo potrebujete štiri smrekove letvice s prerezom 5 x 5 mm, lepilo, pro¬ zoren nitrolak, štiri metre pletene vrvice s presekom 1,5 do 2 mm (za vagico) in čevljarsko vrvico s presekoim 1 mm in dolžino sto metrov (za vodenje zmaja). Za prevleko je primerna tudi 0,06 do 0,1 mm debela plastična folija, ki jo na okvir lepimo s kontaktnim lepilom, ali pa debelejši papir za prevleke. Načrt je narisan v merilu 1:10. Pred izdelovanjem morate načrt zmaja najprej narisati v naravni velikosti. Prototip je bil sestavljiv, tako da so bile naletni letvici in prečna oporna letvica spojene s sred¬ njim nosilcem s pomočjo debelejše prožne cevčice (z notranjim premerom 6 mm). Najbolje je, če je cevka iz pla¬ stike. Najlažje pa je sestaviti okvir zmaja v celoti, čeprav boste v tem primeru naj¬ brž imeli težave pri prevažanju. Najprej pazljivo izberite ustrezne le¬ tvice. Predvsem pazite, da bodo lethice v lesu ravne. Njihovo trdnost preverite tako, da letvico primete na enem koncu in nato z njo švigate po zraku. Če letvica pri tem ne poči, jo lahko uporabite. Naletno letvico (1) in prečno oporno letvico (2) z obličem in brusnim papirjem oblikujte v okrogel profil. Gladko zbrusite tudi sredinski nosilec (3). Pred nadaljnjo obdelavo in uporabo vse letvice impreg¬ nirajte z nekaj plastmi prozornega nitro- laka. TIM 8 • april 1992« 267 MODELARSTVO Ogrodje sestavite na načrtu v naravni velikosti. Na sredinski nosilec (3) prile¬ pite z zgornje strani obe naletni letvici (1) s poševno odrezanimi konci, tako da se bosta prilegali druga drugi. Med njiju vle- pite oporni trikotnik (4), ki ga izdelajte iz trde balse ali 5 mm debele vezane plošče. Prečno oporo (2) prilepite na no¬ silec (3) z zgornje strani, na letvico (1) pa s spodnje strani. Vse spoje prevežite s tanko in močno nitko, ki jo še dodatno premažite z lepilom. Nato preverite so- mernost zmaja in pustite, da se lepilo posuši. Prevleko nalepite s spodnje strani k naletnim letvicam (1) in k srednjemu nosilcu (3). Prevleka naj bo za okoli 10 mm širša od zmaja in jo na naletnih letvicah (na načrtu narisano črtkano) za¬ vihajte navzgor in skrbno prilepite. Če boste uporabili plastično folijo ali pa na¬ vaden papir, vam priporočamo, da zadnji del prevleke ojačite z vrvico (5), ki jo napnete od konca naletne letvice (1) do spodnjega konca sredinskega nosilca (3). V tem primeru mora biti prevleka večja tudi na zadnjem robu, zavihan del pa zalepite okrog vrvice 5. Obesno kljukico 6 v dveh primerkih in 7 v enem upognite s kleščami z okro¬ glimi čeljustmi iz debelejših pisarniških sponk. Kljukici številka 6 prilepite in pri¬ vežite na oporno letvico (2) v točkah A in pod njima v prevleki izrežite odprtini s premerom okoli 20 mm. Za zanko ozi¬ roma kljukico 7 izvrtajte v točki B v sre¬ dinskem nosilcu 3 odprtino, skozi katero s spodnje strani potisnite kljukico in žico kljukice na zgornji strani nosilca upog¬ nite in zalepite. Ko ste to storili, morate z zgornje strani na sredinski nosilec (3) zalepiti še del 8 iz približno 1 mm debele vezane plošče, ki ga boste uporabili pri lepljenju dela 9. Del 9 je trak iz plastične folije, ki je s kontaktnim lepilom zlepljen na po¬ trebno dolžino 10 do 15mm. Folija na robovih ne bi smela presegati površine zmaja za več kot 10 mm. Pri transportu rep zvijte v kolut in ga pred spuščanjem zalepite na del 8 s kvalitetnim lepilnim trakom. Vrvice vagice zmaja so iz debelejše vrvice (10), na katero najprej privežite premični prstan (11). To je lahko na pri¬ mer kovinski obroček za'ključe ali pa plastični obroček za zavese. Izdelajte dva kompleta vrvi, pri katerih morajo raz¬ merja med posameznimi kraki vrvi ustre¬ zati podatkom na načrtu. Spredaj pričvr¬ stite vrvi v točkah 6, zadaj pa sta oba kraka privezana na kljukico 7. Zmaj brez repa s spodnje strani pod¬ prite s prstom na mestu težišča, ki je označeno na načrtu. Po potrebi zmaj obtežite in tako uravnotežite s koščkom svinca, ki ga pritrdite in dobro zalepite na sredinski nosilec (3). Iz lesa izdelajte dva ročaja (del 12), na katera navijte vodilni vrvici ustrezne dol¬ žine. Konca obeh vrvic privežite na pre¬ mični prstan (del 11). Pri spuščanju naj vam pomočnik po¬ stavi zmaj v ustrezen položaj proti vetru, pri tem pa morate držati oba ročaja v enaki oddaljenosti od telesa. Če ne boste obdržali enake oddalje¬ nosti ročajev, zmaja ne boste mogli vo¬ diti. Ko ga bo pomočnik spustil, naj bi se ta dvignil navpično v zrak, ne da bi pri tem vi vlekli za vrvico. Pri dvigu se v vsej dolžini razvije tudi rep. Prvi poskus vode¬ nja zmaja naj bo zelo nežen. Napravite ga tako, da eno izmed vrvic potegnete narahlo k sebi. Pri tem se druga stran zmaja postavi pod večji naletni kot in zmaj se zasuče v tisto stran, kamor ga vlečete. Podobno se zmaj obnaša tudi takrat, ko potegnete za drugo vrvico. (Najpreprostejši akrobatski element je premet, ki ga napravite tako, da k sebi naglo potegnete eno izmed vrvic.) Pred premetom na drugo stran morate se¬ veda obrniti prekrižani vrvici, oziroma morate pri nadaljnjem vodenju upošte¬ vati, da sta sedaj strani zamenjani. Če boste trenerja pogosto spuščali, boste spoznali vse njegove letalne spo¬ sobnosti in jih boste najbrž mogli in znali tudi ustrezno izkoristiti, da se boste res lahko pohvalili pred prijatelji s svojim znanjem akrobatike. Bojan Rambaher REKREACIJSKI RC-M0DEL »SMARAGD« Prototip prikazanega modela je bil izde¬ lan po postopku v naših navodilih in pre¬ izkušen, tako da vam spuščanje ne bo delalo težav, če boste delali dovolj na¬ tančno. Za zdelavo potrebujete naslednji ma¬ terial (vse navedene mere so v milimet¬ rih): - vezano ploščo, debelo 0,8 mm - 450 x 600 in 2,5 mm - 400 x 450, - lesen kvader 15 x 20, dolg 40 (2 kosa), - balso, debelo 2 mm, dimenzije 100 x 1000 (6 kosov), - smrekove letvice, dolge 1000 mm: 2 x 4(1 kos),2 x 6(1 kos),3 x 3(3kose), 4 x 4 (4 kose), - medeninasto pločevino, debelo 0,8 mm - 80 x 2000, - žico s premerom 1 mm - 600 mm, - polietilensko folijo, lepilo, epoksid, brusni papir, premaze ter drugo orodje in pripomočke za izdelavo modelov. Sedaj pa se lotimo izdelave Smarag¬ da. Trup sestavljajte na ravni delovni de¬ ski po klasični metodi s kobilico zgoraj. Rebra s številkami od 0 do 5 in rebro 268 • TIM 8 • april 1992 MODELARSTVO TIM 8 • april 1992 • 269 MODELARSTVO 6 v kljunu čolna izrežite iz vezane plošče, debele 2,5 mm. Spojite jih z let¬ vico kobilice s premerom 2x6mm in s štirimi smrekovimi prečniki 4x4mm. Med rebri 2 in 3 so vlepljene dodatne opore 3x3mm. Konico trupa do pre¬ grade 4 napolnite s polistirenom. Tako pripravljeno ogrodje prelepite s kar se da žilavo, 2 mm debelo balso. Zunanjo po¬ vršino obrusite, notranjščino pa natrite z dvokomponentnim lakom. Na zgrajen trup nalepite letvice s premerom 2 x 4mm. V dno trupa pazljivo izrežite in potem dobro obrusite odprtino za gred pogon¬ ske enote in cevko gredi krmila. Hkrati s pogonsko gredjo vložite v trup elektro¬ motor, ki ga pritrdite z dvema vijakoma in parom polokroglih objemk iz medeninas¬ te pločevine 0,8 mm k dvema kvadroma, prilepljenima na dno trupa. Po vlepljenju osnovne deske 7 iz 1,5 mm debele ve¬ zane plošče trup z zgornje strani zaprite s palubo iz balse. Nezakrito pustite le odprtino, ki je na načrtu označena s črko »a«. Odprtino obrobite z letvicami s pre¬ rezom 4 x 4 mm. Kabina je sestavljena iz čela 13, zad¬ nje stene 10, odložnih reber 11 in 12 (2 kosa), sprednjega okna 17 in zadnjega okna 16. Vsi navedeni deli so iz 2,5 mm debele vezane plošče. Stranici 14 (2 kosa), zadnji pokrov 15, sprednji pokrov 16 in streha 19 so iz 0,8 mm debele vezane plošče. Odprtina spredaj in zad¬ nje okno sta namenjena odvajanju to¬ plote z rezistorjev motorja in prevetrova- nju notranjosti modela. Najprej iz delov 10, 13 in smrekovih letvic s prerezom 3x3 naredite osnovni okvir, ki se naj tesno prilega letvicam odprtine »a« v pa¬ lubi. Če boste pri delu dovolj natančni, bi morala kabina sesti v odprtino tako tesno, da je za vožnjo ni treba dodatno pritrjevati. Na postavljeni okvir prilepite rebri 11 in 12, ki ju spojite z letvicami s prerezom 3 x 3 mm in dolepite na stranici 14. Stra¬ nici izrežite v celoti. Položite ju na okvir in nato oblikujte v dokončno obliko. Na sprednjo stran stranice 14 b prile¬ pite letvico s prerezom 3 x 3 mm. Druge dele kabine zalepite v naslednjem vrst¬ nem redu: zadnji pokrov, obe okni, streho in sprednji pokrov. Za ponazoritev stekla oken lahko uporabite fino mrežas¬ to (ne navadno prozorno) polietilensko folijo. Na rob jo prilepite z lepilom. Ograjo, ročaje in držala oblikujte iz 1 mm debele žice. Krmilo izrežite iz 0,5 mm debele pločevine in ga pritrdite k pogonski gredi. Material za izdelavo opreme palube in kabine si izberite po lastni presoji in do¬ mišljiji. Pogonska enota je motor s trilistno eliso s premerom okoli 30 mm. Vrtljaje motorja kontrolirajte s stopenjskim upo¬ rovnim regulatorjem, ali še bolje, vgra¬ dite brezstopenjski regulator vrtljajev, ki je zagotovo boljši za vodenje takšnega modela. Tudi za pogon uporabite boljše, po možnosti NiCd-baterije. Predvidoma * naj bi pri največji hitrosti odvisno od na¬ polnjenosti baterij vožnja trajala deset do trinajst minut. Zunanjost modela vsekakor premažite z ladijskim lakom v poljubni barvi. Zgoraj lahko po želji uporabite tudi drugačen lak. Obrobe in dopolnila pa so mnogo izrazitejša, če uporabite črno barvo. LZS - KOLEDAR TEKMOVANJ, SREČANJ IN PRIREDITEV ZA LETO 1992 LETALSKO MODELARSTVO JADRALNO LETALSTVO 24. 5.-3. 6. DP člansko in mladinsko, odprto 30. 5.-7. 6. rezervni datum 8.-17. 6. predsvetovno - udeležba reprez. PRIREDITVE Lesce 6.6. DAN SLOVENSKEGA LETALSTVA Lesce avgust Mednarodni sejem športno- Bornlage/Švedska -turističnega letalstva Murska Sobota 170 • TIM 8 • april 1992 IGRA Matej Pavlič CHARAZY Pred slabim letom smo v reviji TIM 1991/ 4 na strani 260 objavili načrt za izdelavo igre z imenom »štirica«. Tedaj smo že v uvodu zapisali, da gre za daljno razli¬ čico precej bolj znane igre s križci in krožci, ki jo pozna vsak šolar (imeti mora le kak karirast zvezek in pisalo). Pri igri »štirica« je bilo treba - kot že ime daje slutiti - v vodoravni, navpični ali diago¬ nalni smeri zbrati štiri enako obarvane ploščice, pri tokratni igri, ki nosi ime »charazy«, pa bomo šli še dlje: igra bo namesto v dveh dimenzijah potekala Ker je mogoče to igralo narediti na več različnih načinov in v bolj ali manj zah¬ tevni izvedbi, smo vam pripravili dva na¬ črta. Prvega naj se držijo tisti, ki šele stopajo na modelarska pota in v domači delavnici (oziroma kuhinji ali na balkonu) nimajo drugega orodja kot modelarski komplet z rezljačo, kleščami, izvijačem, nožem, kladivom in ročnim vrtalnikom. Drugi načrt je namenjen tistim, ki imajo že več izkušenj pa tudi bolje opremljeno delavnico. Za izdelavo igre po tem na¬ črtu je treba imeti namreč že kar nekaj celo lepo darilo nekomu, ki zna ceniti ročne izdelke iz lesa. Orodje Pri izdelavi preprostejše različne igre »charazy« boste potrebovali modelarsko rezljačo ali žago za les s finimi zobmi, ki ji mizarji pravijo ‘lisičji rep‘. Luknje boste naredili s svedrom za les 0 5 ali 6 mm, vpetim v ročni ali električni vrtalni stroj. Kot smo že prej napisali, bodo zahtev¬ nejši modelarji pri izdelavi druge razli¬ čice igre potrebovali električno orodje: skobeljnik, vibracijski ali tračni brusilnik, vobodno žago in vrtalnik (po možnosti z navpičnim stojalom vred). Za glajenje pripravite fin brusni papir, za barvanje kroglic in lakiranje manjši čopič, za pre¬ našanje mer na material pa risalni pribor. TIM 8 • april 1992 • 271 IGRA IGRA 256 x 26 cm velik kos 3-5 mm debele ve¬ zane plošče in slabe 4 cm debel ter 26 x 26 cm velik kos čim kakovostnejšega suhega lesa (hrast, oreh, macesen), ki naj bo brez razpok in izrazitih grč. Te bi lahko kazile videz izdelka. Pri sestavlja¬ nju boste potrebovali belo mizarsko le¬ pilo, za bavanje kroglic temno lužilo za les, za zaščito narejenega izdelka pred vlago in umazanijo pa brezbarven lak. Izdelava Začnimo najprej s preprostejšo različico s skice 1. Odrežite deščico z merami 145 x 145 mm in vanjo izvrtajte šestnajst lukenj, ki naj imajo enak premer kot pali¬ čice. Deščico dobro obrusite in v luknje vlepite paličice, ki ste jih že prej na gor¬ njem koncu zaoblili. Ko se lepilo osuši, vse še enkrat zbrusite in dvakrat prelaki- rajte. S temnim lužilom za les prebar¬ vajte 32 kroglic, drugih 32 pa pustite v naravni barvi lesa. Ko se lazura posuši, vse kroglice še prelakirajte, mama pa naj vam iz močnejšega blaga sešije vrečko, veliko približno 30 x 35 cm, v katero boste lahko pospravili igralo in kroglice. Če kdo lansko leto ni naredil igre »šti- rica«, ki smo jo omenjali na začetku tega prispevka (tridimenzionalna različica pa se mu zdi prezahtevna), jo lahko v pre¬ prostejši obliki naredi sedaj. Na vsaj 15 mm debeli deščici z merami 35 x 170 mm naj ob pomoči skice 2 oz¬ nači šest središč lukenj in jih izvrta. Va¬ nje naj vlepi šest 10 cm dolgih paličic, vse skupaj zbrusi in prelakira, pripravi še 21 svetlih ter 21 temnih kroglic - in stvar je opravljena. Precej več dela je z drugo izvedbo igre »charazy«. Kos ploha najprej odrežite na natančne mere (250 x 250 mm), nato pa ga poskobljajte in zbrusite. Nanj s skice 3 prerišite obris predalov za kro¬ glice in ju z vbodno žago tik ob črti pazljivo izrežite. V osrednji del igralne ploskve z vrtalnikom izvrtajte 16 lukenj, nato pa obrusite vse robove. S spodnje strani na izrezljan masivni del kot dno prilepite kos 3-5 mm debele vezane plošče z merami 250x250 mm. Ko bo vlepljenih tudi vseh šestnajst na gornji strani malce zaobljenih paličic dolžine 120 mm, izdelek dvakrat prelakirajte z brezbarvnim nitrolakom. Število kroglic in njihova obdelava je enaka kot pri pre¬ prostejši izvedbi, zato nam ostane le še to, da si ogledamo pravila igre. Pravila igre Pravzaprav se nič ne ločijo od pravil pri igri »štirica«, le nekoliko razširjena so. Da bo vse skupaj bolj jasno, so vse možne, kombinacije štirih enakih kroglic, ki prinašajo točke oziroma zmago, nari¬ sane na skici 4. Če je bilo treba pri »štirici« zložiti po štiri enake kolobarčke v navpični, vodoravni ali diagonalni smeri le v eni ravnini, so tu na voljo kar štiri, pa še vse telesne diagonale povrh. Vsak od igralcev - vedno igrata le dva - ima torej na voljo cel kup možnosti za zbiranje po štirih enakih kroglic, nasprot¬ nik pa se mora kar precej mučiti, da se brani ali celo preide v protinapad. Edina večja razlika med igrama »štirica« in »charazy« je v tem, da se pri prvi partija konča takoj, ko enemu od igralcev uspe spraviti v vrsto štiri kolobarčke, pri drugi igri pa morata oba igralca na paličice izmenično natakniti vseh 64 kroglic. Na koncu se seštejejo vse med igro dose¬ žene skupine štirih enako obavanih kro¬ glic, zmagovalec pa je tisti, ki mu ju jih je uspelo zbrati več. Po končani partiji je treba kroglice sneti s paličic in igralca zamenjata barvi. Prvo potezo ima vedno beli. Igra je zelo zanimiva in zahteva veliko mero zbranosti, pazljivosti ter taktizira¬ nja. Kljub temu si z njo lahko krajšajo čas vsi - od najmlajših do najstarejših. 272 • TIM 8 • april 1992 TIM 8 • april 199* • 273 ELEKTRONIKA MESTNA ZVEZA ORGANIZACIJ ZA TEHNIČNO KULTURO LJUBLJANA Komenskega 7 Tel.: 311-940 KOLEDAR TEKMOVANJ IN PRIREDITEV V LETU 1992 18. 4. sobota - Odprto mestno tekmovanje z modeli jadrnic K, M, X Bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 10. uri 23. 4. četrtek - Odprto mestno tekmovanje z modeli jadrnic P in G Bazen Belinke Pričetek tekmovanja ob 15. uri 25. 4. sobota - Odprto mestno tekmovanje z raketnimi modeli S3A, S4B, S6A Poligon Barje, ob cesti v Mateno Pričetek tekmovanja ob 9. uri MAJ 9. 5. sobota - 1. mladinsko državno prvenstvo z raketnimi modeli S3A, S4B, S6A Logatec Pričetek ob 9. uri 16. 5. sobota - 15. srečanje mladih tehnikov Ljubljane Odprta mestna tekmovanja v sklopu srečanja: Tekmovanje z avtomobilskimi modeli - vožnja v cilj Tekmovanje z ploščatimi in škatlastimi zmaji Tekmovanje v radiogonometriranju Tekmovanje z zbirko LESKOmodelar Tekmovanje v konstruktorstvu z zbirko FISCHERtechnik Tekmovanje v uporabi električnega ročnega orodja Tekmovanje v foto- in videotehniki Razpis za 15. srečanje mladih tehnikov Ljubljane bo poslan posebej. JUNIJ 6 . 6 . sobota - Državno mladinsko prvenstvo z letalskimi modeli A1 Kamnik 6 . 6 . sobota - Odprto tekmovanje z brodarskimi modeli za Pokal Ljub¬ ljane z mednarodno udeležbo - kategorije FSR-V: FSR-V3, 5, FSR-V-6, 5 FSR-V-15, 1h Super het Bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 9. uri 7. 6. nedelja - Odprto mestno tekmovanje z brodarskimi modeli FSR-E: FSR-E-ECO NACIONAL, FSR-E-NACIONAL F-1V (hitrost), F3-V (spretnost) F1-E (hitrost), F3-E (spretnost) Bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 10. uri 13., 14. 6. so., ne. - 1. člansko državno prvenstvo z raketnimi modeli S1A, S3A, S4B, S5C, S6A Poligon Barje Pričetek ob 9. uri (.) Mladinski modelarski raziskovalni tabor (raketno, letalsko, brodarsko modelarstvo) Ljubljana in okolica JUNIJ sobota - 1. člansko državno prvenstvo z raketnimi modeli S7, S8E, S8E P Logatec Pričetek tekmovanja ob 9. uri AVGUST (.) Člansko državno prvenstvo z letalskimi modeli F1A, F1B, F1X (Po razpisu komisije za letalsko modelarstvo) SPETMEBER sobota - Državno prvenstvo z brodarskimi modeli: FSR-V: FSR-V-3, FSRV-V6, 5, FSR-V-15, 1h Super het Bajer Koseze Pričetek tekmovanja ob 9. uri 13.-19. 9. Svetovno prvenstvo z raketnimi modeli S1A, S3B, S4B, S5C, S6A, S7, S8E Melbourne, Florida, ZDA OKTOBER 2.-4. 10 14. pokal Ljubljane - kategorija S3A, S4B, S6A, S7, S8E Poligon Barje Miha Zorec IA^C\/AI K|||/ r | 100-VATNA KONČNA UJAUfcVALlMIlVl STOPNJA (1. del) Končne ojačevalne stopnje srednjih moči so za nekoliko bolj izkušene elek¬ tronike lahek zalogaj, saj jih sestavlja relativno malo elementov. Razen nasta¬ vitve mirovnega toka te ojačevalne stop¬ nje ne potrebujejo nikakršnih dodatnih nastavitev. Večina bralcev ve, kakšni so idealni parametri končnih ojačevalnih stopenj. Ti parametri so za 100-vatno ojačevalno topnjo naslednji: - končna stopnja mora zagotavljati 100 W moči na 4-omskem zvočniku, - popačenje na celotnem frekvenčnem območju delovanja ne sme preseči 0,1 % (20 Hz - 20 kHz) tudi pri maksi¬ malni moči 100 W, - vsebovati mora zaščito izhodnih tran¬ zistorjev pred kratkim stikom izhoda, - elementi, ki sestavljajo ojačevalnik, morajo biti standardni in lahko do¬ stopni, predvsem pa poceni, - konstrukcija in kalibracija sta eno¬ stavni. Marsikdo bi pomislil, da je zgraditi tak ojačevalnik praktično nemogoče, vsaj z upoštevanjem vseh navedenih para¬ metrov. Vendar ni čisto tako. Če po¬ drobno pregledamo tabelo 1, kjer so po¬ dane tehnične karakteristike 100-vat- nega ojačevalnika, vidimo, da skoraj po¬ polnoma ustrezajo zahtevanim parame¬ trom. Ojačevalnik, katerega električno shemo vidimo na risbi 1, je klasičen predstavnik tovrstnih naprav. Mogoče je 274 • TIM 8 • april 1992 ELEKTRONIKA načrt že nekoliko zastarel, ker je delova¬ nje v celoti rešeno z uporabo tranzistor¬ jev in ne vsebuje niti vhodnega operacij¬ skega ojačevalnika, ki je pri novejših oja¬ čevalnikih nepogrešljiv. Kljub tranzistor¬ ski konstrukciji da ojačevalnik zavidanja vredne rezultate. OPIS VEZJA Risba 1 prikazuje celotno vezje ojačeval¬ nika. Vhodna stopnja vsebuje diferenci¬ alni ojačevalnik, narejen s tranzistorjema T1 in T2. Vhodnemu ojačevalniku sledi krmilna stopnja »driver stage« s tranzi¬ storjem T4, katerega kolektor je povezan Au = Uizh/Uvhod = (R3 + R6)/R3 = 28,5 Driverski tranzistor T4, ki je krmiljen s tranzistorjem T1, mora biti sposoben krmiliti izhodne tranzistorje (T7 in T8) z zadostnim baznim tokom. Na srečo darlingtonska tranzistorja ne zahtevata visokega baznega toka, ker imata visoko tokovno ojačanje. Zato krmilnega tranzi¬ storja T4 ni potrebno hladiti. Tranzistorja T3 in upora R18 in R19 stabilizirata mirovni tok skozi izhodna tranzistorja. Padec napetosti na uporih R18 in R19 oziroma mirovni tok ojače¬ valnika nastavimo s trimernim potenci¬ ometrom P1. Ta namreč določa nape¬ tost med kolektorjem in emitorjem tranzi¬ storja T3, kar posredno vpliva na odpr¬ tost izhodnih tranizistorjev. Srčika izhodne stopnje sta darlington¬ ska tranzistorja BDX 66 in DMX 67. Vezje uporablja B-serijo BDX-tranzistor- jev (BDX...B)), ki ima pri temperaturi ohišja 25°C naslednje karakteristike: - največja CE napetost znaša 100 V, - vrhnja vrednost trenutnega toka je 16 A, - tranzistor prenese 150 W stalne obre¬ menitve. Ne glede na to, kako dobra sta izhodna tranzistorja, potrebujeta zaščito + 6 15) V N T 4 LM 324 SEZNAM ELEMENTOV Upori: R1 = 120k R2, R5, R6 = 3k3 R3 = 120Q R4, R8 = 680Q R7 = 1k5 R9 = 5k6 R10 = 1k2 R11 = 2k7 R12, R13 = 2700 R14, R15 = 150 R16, R17 = 2200 R18, R19 = 10/9VV z emitorjem tranzistorja T3. Tranzistor T3 predstavlja nastavljivo zenerjevo di¬ odo, ki določa mirovni tok ojačevalnika. Moč, ki se troši na zvočniku, krotita kom¬ plementarna darlingtonska tranzistorja BDX 66 in BDX 67, ki jo je občasno mogoče dobiti tudi v domačih trgovinah. Bazi izhodnih tranzistorjev T7 in T8 sta prek uporov R12 in R13 povezani s kr¬ milno stopnjo. Ker vezje uporablja simetrično napaja¬ nje, je središčna točka med emitorjema izhodnih tranzistorjev na ničelnem po¬ tencialu. Zato ne potrebujemo izhod¬ nega elektrolitskega kondenzatorja, ki bi ločeval enosmerno komponento in izme¬ nično komponento izhodnega signala. Ojačevalnik ima precej visoko vhodno impedanco; ta znaša 100 kQ. Vhodna impedanca prvega vhoda di¬ ferencialnega ojačevalnika (tranzistor T1) je tudi visoka. Negativna povratna reakcija, tako enosmerna kot izmenična (DC in AC), poteka od izhoda prek upora R6 na drugi vhod diferencialnega ojačevalnika (baza tranzistorja T2). Enosmerna kompo¬ nenta negativne povratne reakcije drži izhod ojačevalnika na ničelnem nape¬ tostnem potencialu. Izmenična povratna reakcija pa določa ojačanje »gain« vezja. Izbrane vrednosti uporov R6 in R3 ter kondenzatorja C4 ustalijo ojačanje vezja na koeficient 28,5. R20 =10Q R21, R22 = 1Q P1 = 1k Kondenzatorji: C1 = 470 pF C2 = 10 uF/63 V C3 = 150 pF C4 = 1000 uF/4V C5 = 220 u F/40 V C6 = 47 pF C7, C8 = 560 pF C9j = 47 nF C10, C11 = 680 nF C12, C13 = 100 nF Polprevodniki: T1, T2 = BC 556 A T3, T5 = BC 547 B T4 = BC 639 T6 = BC 557 B T7 = BDX 67 B ali BDX 67 C T8 = BDX 66 B ali BDX 66 C D1 = 9 V 1, 1.3 W zenerjeva dioda D2, D3 = 1N4148, 1N914 pred preobremenitvijo. Padec napetosti na emitorskih uporih R18 in R19 je odvi¬ sen od izhodnega toka, kar pomeni, da lahko to napetost uporabimo za aktivira¬ nje tokovnega limiterja. Ko je padec na¬ petosti na uporih R18 in R19 previsok, napetost na izhodih napetostnih delilni- kov, ki ju sestavljata upora R16 in 14 ter upora R17 in R15 postane dovolj visoka, da se tranzistorja T5 in T6 odpreta. Ob odprtju tranzistorjev T5 in T6 začne teči tok, ki krmili izhodne tranzistorje, prek diod D2 in D3, kar slabi bazni tok izhod¬ nih tranzistorjev. Manjši bazni tok izhod¬ nih tranzistorjev pomeni manjši izhodni tok, kar zmanjša padec napetosti na uporih R18 in R19. Ko se napetost na emitorskih uporih dovolj sesede, se limi¬ terja izklopita in ojačevalnik zopet deluje normalno. Mali kondenzatorji s kapacitivnostjo nekaj sto pikofardov kljub izredno nizki vrednosti glede na frekvenčno območje TIM 8 • april 1992 • 275 ELEKTRONIKA TABELA 1 -crfo— Slika 2 Gr. = B80C3200/5000 F2 -J—©40V 4700^F/63V 2,5A delovanja ojačevalnika opravljajo po¬ membno nalogo. Kondenzator C1 ome¬ juje frekvenčni spekter vhodnega sig¬ nala. Kondenzator C3, ki je vezan vzpo¬ redno z uporom R6, določa zgornjo frek¬ venčno mejo ojačevalnika (100 kHz). Kondenzatorji C6, C7 in C8 ter upor R20 s kondenzatorjem C9 na izhodu ojače¬ valnika prispevajo k stabilnemu delova¬ nju vezja. Odpravljanje RF (radiofrek- venčnih) motenj iz napajalnika pa je pre¬ puščeno kondenzatorjem C10...C13 in uporoma R21 in R22. (nadaljevanje prihodnjič) BDX 66 B BDX 67 B Slika 3 Miha Zorec ELEKTRONSKA KLJUČAVNICA Živimo v času, ko je vedno več vlomov, kraj avtomobilov in drugih tatinskih de¬ janj. Z večanjem števila zlikovcev pa se veča tudi ponudba raznih zaščitnih in alarmnih naprav. Prav gotovo so naj¬ boljša zaščita naši štirinožni prijatelji, za katere pa potrebujemo poleg denarja tudi čas. Zato se marsikdo rajši odloči za razna mehanska ali elektronska zaščitna sredstva, ki so dosti cenejša. S pomočjo dveh standardnih CMOS- -integriranih vezij lahko naredimo dokaj enostavno, vendar učinkovito elektron¬ sko ključavnico. Naprava vsebuje de- kadni števec CD 4017 in integrirano vezje s štirimi NAND-vrati s Schmitt tri- gerji. Šifro, ki odpira ključavnico, je prak¬ tično nemogoče ugotoviti, saj vezje po¬ leg ogromnega števila možnih kombina¬ cij vsebuje tudi časovno omejitev izbira¬ nja šifre. Namen uporabe te elektronske klju¬ čavnice je univerzalen, lahko jo upora¬ bimo tako za odpiranje hišnih vrat kot za zaščito avtomobilov pred krajo. V zad¬ njem primeru ključavnica sicer ne pre¬ prečuje vloma, ampak onemogoči vžig avtomobila. Elektronska ključavnica ima namreč rele, ki ob pravilnem odtipkanju kode priklopi vžigalno tuljavo avtomobila na napajanje. Če vlomilec odtipka na¬ pačno kodo ali je sploh ne odtipka (tip¬ kovnico lahko tudi skrijemo), avtomobila ni mogoče vžgati. Zaganjač sicer vrti motor, vendar to nič ne pomaga, ker svečke ne dobijo iskre. Ključavnica si¬ mulira napako v vžigalnem sistemu avto¬ mobila, kar odvrne tatu, ki gre rajši iskat drugo žrtev, kot pa da bi se ukvarjal s »pokvarjenim« avtomobilom. OPIS VEZJA Dekadni števec CD 4017 ob vsakem urinem impulzu (vhod C1) preklopi enega izmed desetih izhodov iz nizkega v visoko logično stanje (okoli 9 V), pri tem pa ostanejo drugi izhodi v nizkem logičnem stanju (0V). Skratka, visok lo¬ gični potencial potuje od prvega (Q0) do zadnjega, desetega izhoda (Q9) ter zo¬ pet znova, vse dokelr trajajo urini im¬ pulzi. Poleg vhoda za urine impulze ima vezje CD 4017 še vhod »REŠET« (R) in vhod »CLOCK ENABLE« (CE). Če na vhod R pride napetostni impulz, se šte¬ vec resetira oziroma postavi na začetek (Q0) in v takem stanju ostane ves čas trajanja resetirnega impulza. Ko nape¬ tost na vhodu R pade, začne števec znova šteti. Vhod CE ima podobno funk¬ cijo kot vhod R, vendar se v tem primeru števec ne resetira, ampak se za čas trajanja impulza le ustavi na tistem me¬ stu, kjer se je števec nahajal ob prihodu CE-impulza. Princip, po katerem deluje vezje CD 4017, do potankosti izkorišča naša elek¬ tronska ključavnica. Bistvo ključavnice je v tem, da moramo v določenem času odtipkati šifro. To storimo tako, da visoko logično stanje pomikamo od prvega do zadnjega izhoda števca. Na zadnjem izhodu se pomikanje ustavi, obenem pa visoko stanje tega izhoda aktivira rele, ki odklene ključavnico. Urine impulze ge- neriramo s pritiskanjem na tipke, od vezja CD 4017 pa je odvisno, katera tipka bo generirala urin impulz. Urin im¬ pulz dobimo le, če pritisnemo tisto tipko, vezano na izhod, ki je trenutno na viso¬ kem potencialu. Če pa pritisnemo na katero koli drugo tipko, se ne zgodi nič, le čas, ki je določen za razrešenje klju¬ čavnice, neusmiljeno teče. Poleg tega pa niti ne vemo, ali je šifra, ki jo tipkamo, pravilna ali ne. Ko časovno omejitev pre¬ sežemo, se vezje resetira in tako lahko tipkamo šifre v nedogled, saj je praktično nemogoče v točno določenem časov¬ nem intervalu slučajno zadeti pravilno šifro. 276 • TIM 8 • april 1992 ELEKTRONIKA Časovni interval, v katerem moramo odtipkati pravilno kodo, določata upor R4 in kondenzator C2, ki je vezan med vhod števca R in maso. Ob priklopu na¬ prave na napajanje se začne kondenza¬ tor C2 polniti prek upora R4. Če ne pritis¬ nemo prave tipke dovolj hitro, se kon¬ denzator C2 napolni do te mere, da se števec resetira. Ko pritisnemo pravo tipko, se visoko stanje prenese na vhod vrat NAND, kar preklopi izhod teh vrat v nizko stanje. Prehod izhoda vrat v nizko stanje pomakne števec za eno naprej in obenem sprazni kondenzator C2 ter tako prepreči, da bi se števec resetiral. Ob pomiku števca za eno na¬ prej potencial na vhodu CE znova zra¬ ste, dioda D1 se zato zapre in kondenza¬ tor C2 se spet polni. Zato moramo čim prej zopet pritisniti naslednjo cifro šifre. Na sliki 1, kjer je shema elektronske ključavnice, vidimo, da je namesto tipk za izbiro kode uporabljeno kar deset- polno stikalo. To sicer nekoliko poeno¬ stavi in poceni izdelavo, vendar je veliko boljše, če uporabimo deset tipk, ki jih vežemo nekaj na izhode števca, nekaj pa na maso kot lažne tipke. Nekatere lažne tipke lahko vežemo tudi na vhod R. Vezje uporablja šestmestno kodo, ki jo določimo z razporeditvijo izhodov števca po tipkah. Shema na sliki 1 ima kodo: 435692. Ker ima števec CD 4017 deset izhodov, imamo lahko tudi devet- mestno kodo, ki pa si jo je veliko težje zapomniti. Zadnji izhod števca (v našem primeru Q6) prek diode in vrat NAND drži vhod števca C1 na nizkem napetostnem ni¬ voju, kar onemogoča polnenje konden¬ zatorja C2 in s tem resetiranje vezja. Napetost na izhodu Q6 posredno akti¬ vira rele in ustavi utripanje LED-diode, ki siganalizira delovanje vezja. Slika 4 kaže primer praktične uporabe elektronske ključavnice. Ključavnico ve¬ žemo kot relejno stikalo za vklop vži- galne tuljave avtomobila. Vezje v primer¬ nem ohišju montiramo na primerno me¬ sto poleg vžigalne tuljave, tipke pa na skrito mesto v kabini avtomobila. Slika 3 IZHOD RELEJA IC3 jlOO^F —- 1 1 «m BDI 40 E C B 7810 1 2 3 CD 4017 Q5 Q1 Q0 02 Q3 Q4 Q6 r%r£ SEZNAM ELEMENTOV UPORI: POLPREVODNIKI: R1 = 10 k IC1 = CD 4017 R2 = 100 k IC2 = C D 4093 R3 = 1 k 103 = 7810 (ali 7809) R4 = 470 k D1 ...D33= 1N914 R5 = 1k D4 = LED dioda R6 = 220 k D5 = 1N4001 R7 = 1k2 T1 = BD 140 KONDENZATORJI C1 = 20nF C2 = 10wF/16V C3 = 100c)F/16V C4 = 100nF C5 = 100()F/25V C6 = 47u>F/16V Slika 4 TIM 8 • april 199* • Z77 RADIJSKO VODENJE dr. Jan I. Lokovšek ZVEZNI REGULATOR gimi modelarji. Žal so tovrstni tovarniški izdelki dokaj dragi, samogradnja pa je seveda bistveno cenejša. Tako se bo, upam, krog dobrih modelarjev ned¬ vomno razširil. V tem vezju so uporabljeni vsi novejši dosežki sodobne tehnologije, kolikor se to pač na amaterskem nivoju da storiti. K sreči je dandanes moč dobiti v Ljub¬ ljani vse potrebne sestavne dele. Edino tehnika gradnje je zaenkrat še stara ali, če hočete, zastarela. To pa zato, da bi bilo vezje pristopno čim širšemu krogu. Opis delovanja Za začetek si oglejmo shemo vezja na sliki 1. Kdor redno prebira TIM, bo takoj ugo¬ tovil veliko sorodnost tega regulatorja z vezjem TIM XXXVII. Zares je bil ta oče našemu vezju, saj sem ga samo izpopol¬ nil, predvsem pa predelal močnostni del. Na začetku imamo operacijski ojače¬ valnik 1, ki je le ločilna stopnja in obliko¬ valec impulzov. Na izhodu ima upor R4 in kondenzator C1. Na kondenzatorju dobimo enosmerno napetost, katere vrednost je odvisna od povelja,, in sicer znaša približno 0,5 ± 0.16 V. To velja za standardne impulze s širino 1,5 ± 0,5 ms in periodo 20 ms. Operacijski ojačevalnik 3 je jedro osci¬ latorja, ki niha s frekvenco 800 Hz: frek¬ venco nihanja določata upor R6 in kon¬ denzator C2. Pri TIMU XXXVII je ta frek¬ venca 3000 Hz, tu pa sem jo zmanjšal zaradi velike vhodne kapacitivnosti FET- -ov; želel sem namreč čim manjšo po¬ rabo celotnega vezja. Napetost na kondenzatorju C2 je tri¬ kotne oblike, njeno amplitudo in položaj pa določata vrednosti trimernih potenci¬ ometrov P2 in P1. To napetost odvze¬ mamo prek uporovnega delilnika R8/R9 in jo v operacijskem ojačevalniku 2 pri¬ merjamo s poveljem, t.j. napetostjo na C1. Na izhodu operacijskega ojačeval¬ nika 2 tako dobimo pravokotne impulze frekvence 800 Hz, katerih razmerje sig- nal-pavza določa povelje. To razmerje obenem določa tudi moč motorja, ki jo posredujemo prek tranzistorjev T1 in močnostnega dela T2-7. Na sliki 1 je narisan le en FET, vendar jih je cela vrsta vezanih vzporedno! To je seveda bistveni del regulatorja: imamo pa še cel kup dodatkov. Po¬ glejmo jih. V vezju oscilatorja sta dva trimerna potenciometra. Z njima vezje uglasimo na katero koli tovarniško RC- napravo, in sicer s P1 nevtralni položaj, s P2 pa polni plin. A) ~ Ub Nato sem izkoristil pravokotne im¬ pulze (800 Hz), ki so na voljo na izhodu operacijskega ojačevalnika 3. S po¬ močjo podvojitvene vezave, ki jo tvorita diodi D1 in D2 ter kondenzatorja C3 in C4, generiramo napetost za krmiljenje FET-tranzisotrjev. Od prej vemo, da mora biti ta napetost vsaj 7V, bolje pa je, če je še več. Teoretično bi dobili na točki »K« dvojno napetost, t.j. 12 V, dejansko pa dobimo okoli 9 do 10 V. S to nape¬ tostjo potem »odpiramo« T2-7. To nape¬ tost potrebujemo takrat, ko je pogonska napetost manjša (pod 7 V), npr. pri manj¬ ših modelih ladij ali avtomobilov. Spodnji del vezja je detektor polne moči. Ko je povelje »polna moč«, ga detektor zazna in nam to sporoči s po¬ močjo svetleče diode D4. Za delovanje regulatorja to ni bistven sestavni del, je pa koristen pri uravnavi vezja. Na koncu jo tako imenovani BEC. V vezju sem uporabil stabilizirani napa¬ jalnik napetosti 7806, s katerim lahko iz pogonske baterije napajamo sprejemnik in še dva servomehanizma. V originalu je to vezje za 6V. 6V pride prav, če želite imeti za odtenek močnejše in hitrejše 178 • TIM 8 • april 199* RADIJSKO VODENJE TABELA I servomehanizme, npr. za avtomobilske modele. Na voljo je seveda tudi standardna možnost, t.j. vezje za 5V, npr. 7805, 78S05 ipd. Če pa nameravate regulator napajati kar iz sprejemniške baterije - tudi to možnost imate lahko čip 7806 kar opustite. Na sliki 1 sem narisal pogonski motor tudi s spremljajočim blokiranjem in varovanjem. Oboje je, predvsem za amatersko rabo, zelo pomembno. Izbira materiala Vse sestavne dele je moč kupiti v ljub¬ ljanskih trgovinah. Integrirano vezje, ki vsebuje štiri operacijske ojačevalnike, je LM 324. Stabilizator je 7806. Oba sem dobil pri Just Electronic na Dolenjski ce¬ sti 11. Diodi D1 in D2 sta germanijevi. Te sem bil primoran uporabiti, če sem hotel čim bolj izkoristiti podvojitveno vezavo regulatorja. Če bi namesto D1 in D2 uporabil standardne silicijeve diode 1N914 (kot za D3), bi dobil na točki »K« za 1V nižjo napetost. Dioda D5 služi za blokiranje in je zato hitra izvedenka, npr. BYF 504. Ustreza tudi klasična 1N4001., vendar je BYF boljša. FET-tranzistorje je potrebno res dobro zaščititi, zato ne pozabite na D5! D4 je miniaturna svetleča dioda. Ban/a ni bistvena. Elektrolitski kondenzatorji so nizkona¬ petostne, miniaturne izvedenke. Najraje imamo tantalove elektrolite. Vrednosti niso kritične. T1 je univerzalni silicijev tranzistor, npr. BČ 237 B. Upori so Iskrini, moči 1/8 W ali še manj. To še posebno velja za R3 (68kohm), ker je montiran pod inte¬ grirano vezje. Trimerna potenciometra P1 in P2 sta Iskrina, miniaturna (raster 5 mm), za po¬ končno montažo. S je enopolno stikalo, V pa 30-amper- ska avtomobilska varovalka. Oba dela ne prideta na ploščico, montirana sta ločeno. Enako velja tudi za blokirna D5 in C7, ki ju bomo spajkali kar na prik¬ ljučke motorja. Večino teh sestavnih delov sem dobil pri Jugotehniki (Radiocenter) na Cankar¬ jevi, so pa na voljo tudi v drugih podob¬ nih trgovinah. O FET-ih malo več besed, čeprav smo o njih govorili že v prejšnji številki. Odlo¬ čiti se morate, za kaj regulator potrebu¬ jete, t. j. ali boste FET-e hladili ali ne, in seveda, kako močan elektromotor imate. Tudi cena najbrž ni nepomembna. Nare¬ dimo tabelo. Sl. 2 Slika ploščice tiskanega vezja v me¬ rilu 1:1 Sl. 3 Povečana slika ploščice z oštevilče¬ nimi sponkami Številka v tabeli pomeni število potreb¬ nih tranzistorjev za zahtevano obremeni¬ tev, zvezdica poleg številke pa omejitev trajanja na 5 minut. Pri hlajenju imam v mislih vodne modele, ko gre zares izdatno hlajenje z vodo. BUZ 71 sem dobil pri HTE na Roški cesti, BUZ 11 imajo pri Just Electronic na Dolenjski cesti, S110 pa v Modelar¬ skem centru na Ciril-Metodovem trgu 14. Tam sem dobil tudi originalne priključke za baterije in kabel za servomehanizem. Slednji so nujni za priključitev na RC~ sprejemnik. Priključki za pogonsko bate¬ rijo so prav tako standardizirani. Lahko sicer uporabljate katere koli druge pri¬ merne moči, npr. tiste iz avtoelektrike. Je pa koristno imeti standardne že zato, da si lahko na tekmovanjih izposojate ozi¬ roma zamenjujete baterije. Gradnja Zvezni regulator gradimo v tehniki tiska¬ nega vezja, ki je za večino modelarjev še pristopna. Tako imenovana SMD (angl. Surface Mount Devices) je zahtevnejša, pa tudi ustreznih komponent še ni na voljo v naših trgovinah. O izvedenki v SMD morda malce kasneje. Ploščica iz enostransko kaširanega vi- troplasta ima mere 30 x 42 mm. V merilu 1:1 jo prikazuje slika 2. Sponke sem oštevilčil na povečani sliki ploščice. Opazili ste, da je na ploščici prostora za pet FET-tranzistorjev, vezave med njimi pa so dokaj debele. Značilne točke so poudarjene in posebej označene. Gradnjo pričnemo z uporom R3 in di¬ odo D3. Ta dva elementa morata biti 78 zares majhna, saj prideta pod integri¬ rano vezje LM 324. Preverimo, ali gle¬ dajo nožiče vezja vsaj pol milimetra ven, preden se lotimo spajkanja. Če ne gre, si pomagamo tako, da za upor naredimo poglobljeno ležišče na ploščici ali pa uporabimo podnožje za integrirano vezje. Prostora zanj je dovolj. Vrstni red montaže drugih sestavnih delov ni bistven. Velja le splošno pravilo, da najprej pritrdimo večje sestavne dele in nato manjše. Pri tem pazimo na pra¬ vilno polariteto elektrolitskih kondenza¬ torjev, kje so katode diod in sponke »1« integriranih vezij. Dioda D1 je pritrjena leže prek integriranega vezja LM 324. Pazite, da ne zamešate diod D1 in D2; sta germanijevi diodi in imata zato oz¬ nako AA ali OA! Silicijeve diode pa no¬ sijo oznake BA ali 1N. Razen upora R3 in diode D3 so vsi drugi sestavni deli pritrjeni pokončno. Kot smo dejali prej, je na ploščici pro¬ stora za pet močnostnih tranzistorjev. Montirate jih pač glede na izbiro in mož¬ nosti, toda tako, da jih začnete nalagati poleg vezja 7806, če jih hladite. Hlajenje izvedemo tako, da skozi ušesa tranzi¬ storjev napeljemo tanko medeninasto cevko. Dobra je tudi tista od kemičnega svinčnika. Tranzistorje in cevko moramo med seboj stisniti. To naredimo tako, da na začetek 50 mm dolge cevke prispaj- kamo podložko M3, in sicer 100 mm od roba. Zdaj porinemo cevko skozi ušesa tranzistorjev in dajemo v prostor med njimi podložke tako, da se tesno nale- gajo. Med ušesci posameznih tranzistor¬ jev je približno po 2 mm prostora, med vezjem 7806 in prvim tranzistorjem pa 5. TIM 8 • april 1992 • 279 RADIJSKO VODENJE TABELA VREDNOSTI IN VEZAVE SESTAVNIH DELOV Nato vse dobro stisnemo in na zunanji strani prispajkamo spet podložko M3. Če nimamo ustreznih prijemalk, je nujno, da nam pri tem kdo pomaga. Tak nastavek za vodno hlajenje je ko¬ risten, četudi nimate namena hladiti z vodo. Pač pa si takrat delo olajšamo in namesto cevke uporabimo raje 30 mm dolg vijak M3. Važno' je namreč, da so vsi vzporedno vezani FET-i na isti tem¬ peraturi. Pri izvedbi hlajenja pazite na dejstvo, da je pri 7806 na kovinskem ušescu sponka 2 (masa), pri FET-ih pa ponor. Torej je potrebno pri vezju 7806 narediti izolacijo. Pri FET-ih v tako imenovanem ohišju »Isovvatt« pa je ohišje prevlečeno s tanko izolacijsko plastjo in tam dodatna izolacija ni potrebna. Tak tanzistor je npr. S110 (Modelarski center). Na zunaj je tak tranzistor čisto črn, se pravi, da kovinska ploščica na ušescu ni vidna. Baker na ploščici, kjer so FET-i, temeljito pospajkamo, saj bodo tam tekli veliki tokovi. Pozor na priključne žice in prik¬ ljučke! Kjer nameravate voditi tok de¬ nimo 50A, res ni mogoče uporabiti tanke žičke. Najbolje se obnese mehka, debe¬ lejša pletena žica s silikonsko izolacijo. Presek naj bo ustrezen, vsekakor pa vsaj 2,5 mm ali več. Podobno velja za priključke. Najbolje je uporabiti kar tiste, ki jih imajo vsi. Poleg tega so standardni priključki tudi na akumulatorjih, ki jih morate tako ali tako kupiti. Morda ste malo bolj zahtevni in si kupite pozlačene.... Obstajajo tudi taki za večje tokove. Pri nas se dobijo v modelarski centru. Največja prednost originalnih priključkov pa je v tem, da je tako nemogoče zamenjati polariteto, t.j. med seboj zamenjati negativno in pozi¬ tivno sponko. Zamenjava polaritete je za večino elektronskih vezij usodna. Prav zato je vezava varovalke v moč¬ nostni tokokrog zelo priporočljiva. Pri¬ hranek je precejšen; pomislite samo na cene FET-tranzistorjev. Avtomobilska za 30 A kar ustreza za večino primerov. Če smo si s kabli v močnostnem delu še dovolili improvizacije, si s priključkom na sprejemnik na moremo. To mora biti kar originalen priključek za določeno RC-napravo. Rad bi opozoril še na ustrezno blokiranje pogonskega elektro¬ motorja. Dioda D5 je bistvenega po¬ mena za dobro blokiranje. Najbolje je, da je prispajkana kar na priključkih elek¬ tromotorja, t.j. čim bliže izvoru motenj, skupaj s kondenzatorjem C7. Nič pa ni narobe, če montirate še eno zaščitno diodo kar na ploščico, in sicer med sponki A (katoda) in B (anoda). Motor se namreč greje in trese; posledice pa so lahko take, da ti elementi preprosto od¬ padejo, če, spajkanje ni ravno najboljše. Vestni modelarji naredijo za tako vezje tudi škatlico, da ga zaščitijo pred nev¬ šečnostmi, ki jih je vedno veliko. To je enostavno delo iz 1 mm debelega celulo¬ ida in acetonskega lepila. Borci za vsak gram pa zopet vzamejo vezje iz ohišja, da bi pridobili kak gram. Preizkus in uravnava Vezje zahteva preprosto uravnavo že zato, ker je namenjeno več vrstam ra¬ zličnih RC-naprav, pa tudi želje modelar¬ jev so različne. Nekateri želijo imeti re¬ gulacijo zgolj v zgornji polovici hoda kr¬ milne ročice za plin v oddajniku. Drugi imajo raje cel hod, saj je tako regulacija natančnejša. Kako jo izvedemo? Lahko jo naredimo kar v modelu ali pa na »su¬ hem«. V izogib hrupa pogonskega elek¬ tromotorja lahko slednjega nadome¬ stimo z avtomobilsko žarnico. Žarnica je še kako dobrodošel pripo¬ moček, ko napravo prvič priključujemo oziroma preizkušamo. Prepreči namreč neposreden kratki stik in tako onemo¬ goči večjo materialno škodo. Ko torej priključujete prvič, vežite zaporedno s pogonsko baterijo tudi žarnico, npr. 12 V/21VV. Žarnica za preizkus (uravnavo) mora imeti manjšo moč, npr. 5W! Vključimo sistem in damo krmilno ro¬ čico za plin čisto nazaj. Če žarnica že gori, zavrtimo drsnik trimernega potenci¬ ometra P1 tako, da žarnica ravno ugasne. Ko ročico porinemo čisto malo naprej, mora žarnica že zabrleti! Dajmo povelje »polna moč« (ročica čisto naprej); žarnica mora zasvetiti v polnem sijaju, obenem pa mora zasve¬ titi tudi svetleča dioda. To točko nasta¬ vimo s trimernim potenciometrom P2. Navadno si pustimo malo rezerve; polno moč dosežemo rahlo pred zgornjo skrajno lego in podobno velja za mirova¬ nje, kakor pač ustreza posamezniku. Če je bil ta preizkus uspešen, ni ra¬ zloga, da vezje ne bi delovalo tudi v mo¬ delu. Prepričajte se le, ali ste pravilno 280 * TIM 8 • april 1992 ELEKTRONIKA blokirali pogonski elektromotor (dioda D5). Sam v modelu zagovarjam izvedbo hlajenja, čeprav po podatkih ni nujno potrebna. To je res le za izredne pri¬ mere, ki pa so v ladijskem modelarstvu kar pogosti. Okoli pogonskega vijaka se lahko navije vse mogoče v naših »bi¬ strih« vodah, elektromotor se takrat »muči«, t.j. vleče orjaške tokove. Ker gre takrat tudi model počasneje, se navadno modelar/tekmovalec odzove tako, da skuša dati še več plina. Tokovi v takih primerih so lahko od tri- pa tudi petkrat večji od tistih, ki so podani za posame¬ zen elektromotor. FET-i, ki niso hlajeni, zdržijo le krajši čas. Če so hlajeni, to preživijo, zgori pa elektromotor, vendar kasneje, kot bi pobralo nehlajene FET-e. V takem primeru pomaga le varovalka, če jo v močnostnem tokokrogu seveda imate. Pameten medelar torej hladi FET-e, pa tudi pogonski elektromotor. Prihodnjič: Korak naprej z regulatorjem TIM CVI. Jernej Bdhm URA S SPOMINOM Čez 6 minut bo zavrelo mleko in takrat bi kazalo biti zraven. Čez 9 minut je skrajni čas, da začnem teči v šolo. Čez 50 minut se začne TV-nadaljevanka. Čez 15 mi¬ nut si moram sprati toner z las. Tako približno modrujemo, ko čez dan lovimo začetke pomembnih dogodkov. Še tako dobra ročna ura ni najbolj primerna za taka nenehna opozarjanja. Da pojasnim namen današnje naloge, se povrnimo na uvodni primer. Jutranje minute so tako dragocene, da enostavno ni mogoče dežurati ob loncu. Tisti hip, ko vključimo grelno ploščo, navadno že po¬ zabimo, da bo mleko čez nekaj minut zanesljivo prekipelo in s tem povzročilo novo neprijetno delo. Toda če potem, ko vključimo grelec, porabimo še 10 sekund za vključitev časovnika, ki nas bo v pra¬ vem trenutku z zvočnim signalom opo¬ zoril na pretečo neprijetnost, bo naše življenje enostavnejše. Tistih 10 sekund je plačilo. Ker se čez dan nabere kar nekaj takih dogodkov, bi bilo pametno kaj konkretnega storiti. Zdravljenje sla¬ bih razvad je manj uspešno. Pogojev za dosego cilja naloge je več" Težave bi lahko rešili že s preprosto budilko, ki jo premore skoraj vsaka hiša. Toda nastavljanje časa »bujenja« je dol¬ gotrajno, vsekakor daljše od zahtevanih 10 sekund, in se zato ne obnese. Peš¬ čeno uro, ki jo uporabljamo pri kuhanju jajčk, lahko poženemo mimogrede, toda ko se čas izteče, je pripravica tiho kot riba v vodi. Dobra opozorilna ura mora imeti obe omenjeni lastnosti: čim eno¬ stavnejša mora biti za vključitev in čim glasnejša, ko se izteče. Da bi uspešno rešili zastavljeno delo, je pomembno tudi to, da »budilko« pritrdimo na podlago, tako da jo vedno brez težav najdemo na pričakovanem mestu. Najugodnejše me¬ sto je nemara kar kuhinja. V merilni tehniki se je v zadnjem času uveljavil gumb, katerega vrtenje nastav¬ lja oziroma izbira numerično vrednost, ki jo opazujemo na številčnici, t.j. dis- pleju. Zanimivo je, da ponovno s pridom uporabljamo stare elektrotehniške reši¬ tve, le da mehaniko tokrat nadomešča mikroprocesor. Današnja naloga se spoprijema prav s podobnimi rešitvami, ki niso nove niti v sodobni kuhinji. Ker sem prepričan, da podobnih pripomočkov še ni v izobilju in ker vidim, kako pri nas doma omenjeno uro vsestransko uporabljamo, sem iz¬ vedbeni primer pripravil tudi za objavo v reviji. Nalogo bomo nekoliko poenostavili zaradi naslednjega razloga: modernih (profesionalnih) rotacijskih inkremental- nih dajalnikov ta hip - kolikor je meni znano - še ni mogoče kupiti tako eno¬ stavno kot npr. integrirano vezje. Za nastavitev ure bomo zato uporabili stan¬ dardno kodirno stikalo, odmik dogodka pa omejili na 99 minut. To je čas, ki za dogodke, ki sem jih opisal v uvodu, za¬ dostuje. Nastavitev take ure je možna v obsegu zahtevanih desetih sekund. Opis delovanja električnega vezja Opazili ste, da vezje (slika št. 1) sestav¬ ljajo CMOS-integrirana vezja, kar zago¬ tavlja majhno tokovno porabo. Tudi za generiranje opozorilnega piska potrebu¬ jemo zelo malo energije. Za enoletno napajanje take ure zadostuje navadna 9- -voltna baterija, kar zelo poenostavlja uporabo in pritrditev ure. Ker z natančnostjo ure ne kaže preti¬ ravati - v našem primeru nekaj sekund več ali manj resnično ne pomeni ničesar - je oscilator izveden s pomočjo RC A- stabilnega multivibratorja (U3). Ta zago¬ tavlja natančnost ure reda od 1 do 3%. Frekvenco oscilatorja zmanjša vezje U4, tako da se na izhodu U4/3 pojavi sprem- meba signala le še vsako minuto. Te dogodke (impulze) štejemo z U5 in U6. Kapaciteta števnika je 99. Ko uro vključimo, ima števnik U5-U6 vrednost 00, vsako pretečeno minuto se vrednost števnika poveča za 1. Trenutno vrednost primerjamo s pomočjo kompa- ratorjev U1 (enice) in U2 (desetice) z vrednostjo (številko), ki je nastavljena na kodirnih stikalih DS1 (enice) DS2 (de¬ setice). V trenutku enakosti skoči izhod U2/3 v stanje »1«' (od približno 0V nara¬ ste na +9V). V tem stanju vztraja 1 mi¬ nuto, ko se znova poveča vsebina štev¬ nika in s tem odpravi enakost. Ves ta čas vzbujamo piskalo X1. Ob izteku minute pade omenjeni signal U2/3 zopet na 0V. Sprememba se prenese prek kondenza¬ torja C2 na bistabilno vezje 1)7. Vezja U4, U5 in U6 padejo v stalen rešet, ki ga odpravi šele pritisk na tipko Ti2 (REŠET/ START). Opozorilni oziroma alarmni pisk lahko tudi skrajšamo, le na tipko Ti1 (STOP) moramo pritisniti. S tem simuli¬ ramo predčasen iztek minute. Stanje ure spremljamo prek stanja bi- stabilnega vezja (U7), invertor 2U7 na¬ mreč krmili svetlečo (LED) diodo D1. Da bo razumevanje delovanja elektro¬ nike enostavnejše, je v shemi nakazan tudi potek pomembnejših signalov. Ker današnja naloga ni namenjena profesionalnim potrebam, vezje ne vse¬ buje logičnih tokokrogov za preprečeva¬ nje »neumnih« ukazov, ki omogočajo prijaznejšo uporabo naprave. Vezje se npr. »neprijazno« obnaša pri (nesmi¬ selni) ničelni nastavitvi kodirnih stikal. Druga pomanjkljivost naše naprave je nepretrgan opozorilni pisk. Za uho prijet¬ nejši bi bil prekinjajoč pisk. Ponuja se še nekaj podobnih nalogic za bolj zagnane graditelje. Če pa nekoliko prelistate lite¬ raturo, potem utegnete nati in izdelati še mnogo bolj učinkovitejšo pripravico. Umerjanje ure Najhitreje bi uro »umerili« s pomočjo frekvenčnega merilnika. Frekvenca osci¬ latorja mora biti 273Hz. Nastavimo jo s trimernim potenciometrom P1. Če takega inštrumenta nimamo, nare¬ dimo več zaporednih meritev, tako da po vsaki meritvi nekoliko spremenimo vred¬ nost trimernega potenciometra P1. Ko¬ dirni stikali nastavimo na vrednost 01 (ena minuta), pritisnemo na tipko RE- SET/START ter izmerimo čas do opozo¬ rilnega piska. Glede na izmerjeno dol¬ žino intervala ocenimo, za koliko mo¬ ramo popraviti vrednost P1. Postopek ponavljamo toliko časa, da napaka ne bo večja od ene sekunde. Uro poženemo tisti hip, ko spustimo tipko REŠET/ START. TIM 8 • april 1992 • 281 ELEKTRONIKA Sl. 1. Električna shema Izdelava ure Ohišje ure izdelamo iz 0,8 mm debele aluminijaste pločevine, če seveda prista¬ jate na predlog na 2. sliki. Ohišje naj bo naravno eluksirano ali vsaj pobarvano z ustrezno prekrivno barvo. Tiskano vezje izdelajte po ustaljenem načinu. Na čelno ploščo pritrdite obe tipki, svetlečo diodo, obe kodirni stikali ter vklopno stikalo. Pod čelno ploščo pritrdite tudi pieco piskač, zato morate na tem mestu narediti primerno zvočno odprtino (odprtine). V izvedbenem pri¬ meru, ki sem ga kot običajno izdelal na univerzalno kartico, je tiskano vezje veliko približno 50 x 80mm. »Pravo« ti¬ skano vezje je lahko bistveno manjše. Ohišje pritrdimo na steno s pomočjo dveh vijakov, lahko pa ga tudi prilepimo. Pa mnogo zabave pri delu. 282 • TIM 8 • april 1992 ZA SPRETNE ROKE ORODJEM NA OBISK Vsakega spretnega domačega obrtnika (in taki smo menda vsi) prej ali slej doleti, da ga prijatelj, tašča ali kdo drug pokliče na pomoč, ker iz pipe kaplja, iz stene visi odtrgano stikalo ali kaj podobnega. Dol¬ goletne izkušnje kažejo, da so taki gosti¬ telji »imenitno« opremljeni z orodjem: imajo zarjavele kombinirke, ki jih niti Martin Krpan ne bi več mogel odpreti, kladivo z zlomljenim ročajem, pilo, s ka¬ tero je nekdo nekoč ravnal keramične ploščice, in univerzalni izvijač z zamenj- Ijivimi konicami, polit z barvo. No, ne trdim, da so vsi tako »dobro« opremljeni. Enemu manjka to, drugemu ono, zato moramo na take servisne obiske pogo¬ sto prinesti s seboj svoje orodje. Kaj vzeti, to je vprašanje. Pri izbiranju orodja bi pomagalo, če bi vedeli, kaj naj bi delali, seveda pa tega preprosto ni moč vedeti. Prišli ste obesit sliko, mimo¬ grede pa bi lahko še pooblali spodnji rob vrat, namestili ključavnico na drvarnico in popravili pipo. Rabite torej precej več orodja, kot bi se na prvi pogled zdelo, in v tem je jedro prolbema; kako se opre¬ miti, da vam pri delu ne bo manjkalo orodja in pri tem ne odnesti s seboj cele Sl. 1. Iz plemenitega lesa umetniško izdelane škatle za orodje. Sl. 2. Mere navadne škatle za orodje, narejene iz 10 mm debele vezane plošče. delavnice. Sam to večno dilemo rešujem tako, da nosim v goste samo ročno oro¬ dje; navaden izvijač je lažji in veliko manjši od baterijskega, prav tako lisičji rep od cirkularja in ročni oblič od električ¬ nega. Edina izjema je električni vrtalni stroj s pripadajočimi svedri in električnim podaljškom (»Kraljestvo za podaljšek,« je rekel Rihard, ko mu je zmanjkalo 5 cm, morda palcev). Naslednje vprašanje je, v čem izbrano orodje prenašati. Najbolj pri roki je se¬ veda polivinilna vrečka, ki pa je za to, milo rečeno, manj primerna. Posebno dleta in izvijači iz nje lahko pogledajo v vsakem trenutku, običajno pa že kar v prvem, ko jih vtaknemo vanjo (in dleto, ki preluknja polivinil, pade na betonska tla vedno z rezilom naprej). Najmanj, kar lahko pričakujete, pa je, da se bodo na stopnicah v tretjem nadstropju vrečki od¬ trgali ročaji. Kartonska škatla je precej boljša od vrečke, toda z njo je treba biti previden, ker se gre rada skrivalnice; tesnila, podložke, matice in ves drug drobiž - posebno še, če iščete edini kos, ki ga imate - se skrije v dvojno dno škatle. Sprijazniti pa se morate tudi s tem, da boste škatlo nekoč gotovo položili v lužo; celo svetnik, ki se mu to zgodi, pa ognjevito preklinja. Nadaljnja možnost prenašanja orodja je avtomobil¬ ski prtljažnik. Zahteva določeno mero neobčutljivosti na raztresene vijake, zidne vložke in matične ključe, poleg tega pa tudi »vajenca«, ki ga pošiljamo po orodje v prtljažnik, kadar nanese po¬ treba. Edini način prenašanja orodja, ki ga resnično lahko priporočim, je v posebni leseni škatli, taki, kakršne so včasih, pa tudi še danes, nosili s seboj mizarji. Prednost mizarske škatle pa je tudi v tem, da si jo vsak lahko naredi sam. Takoj moram opozoriti, da so plastične ali kovinske »škatle za orodje«, ki jih prodajajo v trgovinah z železnino, nekaj drugega; namenjene so spravilu, ne pa prenašanju orodja. Pospravljanje njiho¬ vih predalčkov zahteva nekaj potrpežlji¬ vosti, plastične pa se poleg tega tudi zelo hitro polomijo. Preden so včasih mizarski vajenci končali svoj uk in se kot potujoči obrtniki odpravili po svetu, so kot del svoje »di¬ plomske naloge« izdelali tudi imenitno skrinjo za orodje. Taka skrinja je tudi kazala spretnost svojega lastnika in zato so bile nekatere prave umetnine. Tudi danes lahko pri izdelavi škatle za prena¬ šanje orodja date duška svoji umetniški žlici in nekaj takih izdelkov kaže slika. Sam imam rajši skromno in trpežno škatlo, ki lahko služi tudi kot stopnica, podstavek ali utež. Če bi bila preveč lepa, bi se mi gotovo smilila in je zato ne TIM 8 • april 1992 • 283 bi mogel uporabiti za vse to. Naredil sem si jo iz 10 mm debele vezane plošče, za ročaj pa sem uporabil starega metlinega. Osnovnica škatle je 25 X 40 cm, stranski steni sta visoki 20 cm in višina ročaja nad tlemi je 41 cm. Mere škatle morate seveda prilagoditi svojim potrebam; vi¬ šina ročaja pri moji je enaka višini sto¬ lice, na kateri žagam, in pri žaganju dalj¬ ših desk prosti konec podprem kar z njim. Edino globine vam ne priporočam povečevati, ker bi se škatla sicer spre¬ menila v brezno brez dna. Ena od stranic škatle je dvojna. Notra¬ nja stena je narejena iz 5 mm debele vezane plošče in je 2 cm odmaknjena od zunanje. V letvico med obema stenama na gornjem robu sem izvrstal luknje, v katere zatikam dleta, izvijače, šilo itd. Včasih na mizarskih škatlah lahko vidite tako navrtano letvico brez notranje stene. Škatla je zato morda res nekoliko lažja, toda zataknjeno orodje ni zašči¬ teno pred razbijajočo vsebino škatle in vanj se vedno zapleta, če drugega ne, električni podaljšek. Orodje je pri prenašanju bolj izpostav¬ ljeno vlagi in drugim škodljivim vplivom kot v varni domači delavnici. Ker po- ZA SPRETNE ROKE Sl. 3. Platneni etuiji so odlična zaščita orodja pred vremenskimi neprilikami. Platno mora biti nekoliko naoljeno. sebno pri delu izven doma, le poredko čutim nagnjenje do negovanja orodja (razen brušenja, seveda), je zato moje orodje običajno kar malo zanemarjeno. Vendar pa se mu je enkrat letno le po¬ trebno posvetiti. Poškodovano barvo ob¬ novimo, lesene dele očistimo in, če niso lakirani, namažemo s firnežem, morda pa jih celo prebarvamo. Lakiran les je namreč veliko laže očistiti ali vsaj obri¬ sati kot surovega. Z vodobrusnim papirjem, ki ga nama¬ kamo z nafto, in medeninasto žičnato krtačko očistimo vse kovinske dele rje. To velja tudi za žage, vendar pa jih ne smemo drgniti z brusnim papirjem po zobeh. Očiščeno orodje moramo nama¬ zati, da ne bi takoj ponovno zarjavelo. Za mazanje in zaščito kovinskih delov orod¬ ja proti rji nekateri uporabljajo navadno motorno olje, drugi VVD-40 ali nafto, zo¬ pet tretji mešanico nafte in olja za me¬ njalnike in nekateri celo vosek ter para¬ fin. Kaže, daje izbira zaščite v veliki meri stvar okusa; paziti je le treba, da z maza¬ njem ne pretiravamo, ker bi sicer kas¬ neje z zaščitnim oljem umazali svoje iz¬ delke. Za pile, ki od vsega orodja najbolj rjavijo in jih ne smemo mazati z oljem, če jih nočemo pred vsako uporabo prati v bencinu, je najboljša zaščita platnen, rahlo naoljen etui. Tak etui sem svoje čase imel za ključe, pa sem se ga naveli¬ čal uporabljati, ker je bilo s pospravlja¬ njem preveč dela; tako imenitno zaščito verjetno rabijo le tisti, ki svoje orodje veliko vozijo na morje. In za konec; proti temu, da na obisku po opravljenem delu pozabimo kakšen kos orodja, ni zdravila. Če pa kdo ven¬ darle ve zanj in mi bo skrivnost zaupal, mu zanjo rade volje dam svoj najljubši izvijač. Miloš Macarol _ ELEKTROTEHNIKA PREIZKUS INFLUENČNEGA »IONSKI VETER« STROJA Odrežite 8 cm dolg konec aluminijaste pletilke št. 3 in ji izpilite ost v ostro ko¬ nico. Nato jo pravokotno upognite in vta¬ knite v eno od krogel na Leydenski ste¬ klenici. Poženite stroj in se z roko - brez skrbi, da bi vas streslo - približajte osti na 3 do 4cm. Začutili boste, da iz nje prihaja hladen, rezek piš. Da vas obču¬ tek ne vara, se lahko prepričate, če isti osti približate svečo. Piš bo hipoma zajel tudi plamen, in če boste našli pravo lego, bo piš tako močan, da bo sveča ugas¬ nila. Pri statični elektriki je zanimivo, da je največja koncentracija nabojev na ro¬ bovih in osteh, zato je tam največje se¬ vanje. Razlika je le v tem, da je na robovih sevanje razpršeno v širino, med¬ tem ko je na osteh skoraj premočrtno. Sevanje na osteh je tako močno, da v temi vidite okrog osti lepo modrikasto svetlobo. Na tem begu (ki je posledica odbojnih sil istoimenskih nabojev), se ioni z vso silo zaletavajo tudi v nenaelek- trene molekule zraka in jih odnašajo s seboj z neznansko hitrostjo. To pa povzroča ozek snop vetra. Ionski veter- KOVINSKA VETRNICA NA REAKTIVNI POGON 55 L PIETILKA 2 mm »VETRNICA« NA REAKTIVNI POGON 284 * TIM 8 • april 1992 iz fizike vemo, da imajo odbojne sile tudi nasprotni, t. j. reaktivni učinek. Da to velja tudi za odbojne sile ionov, nas bo prepričala kovinska vetrnica z dvema ostema, ki sta zasukani tako, da reak¬ tivne sile lahko praktično izkoristimo. Ve¬ trnico po priloženi skici izdelamo iz ple¬ tilke ali pa iz izredno tanke pločevine. Za obe rabimo izredno gibljiv ležaj, podo¬ ben tistemu pri kompasu oz. magnetni igli. Izdelamo ga iz medeninastega vi¬ jaka (4M ali 5M), v katerega zavrtamo ELEKTROTEHNIKA s 3-milimetrskim svedrom 8mm globoko luknjo. Aluminijasto pletilko potisnemo skozi prečno izvrtino in šele zatem izde¬ lamo osti, ki so upognjene za 90° v obliki črke »Z« ali »S«. V prvem primeru se bo vetrnica vrtela v smeri urinega kazalca, v drugem v nasprotni smeri. Isto velja tudi za vetrnico iz pločevine, ki pa ima na sredi tolikšno izvrtino, da jo kar nade¬ nemo na vijak. Za ta ležaj rabimo samo še ostro ošiljeno os, ki jo spet vdenemo v izvrtino na krogli. V vsakem primeru je priporočljivo, da izdelamo obe obliki »ve¬ trnice« in seveda tudi dve osi z ostro konico. V tem primeru bomo montirali na vsako kroglo eno, in ko bomo pognali stroj, se bo ena vrtela v eno, druga pa v drugo smer. Taki vetrnici bi lahko rekli tudi ionska reaktivna turbina. Njena naj¬ večja prednost je v tem, da rabi samo en električni dovod in se vrti, medtem ko v elektrodinamiki potrebujemo za pogon elektromotorja pri enofaznem toku dva, pri trifaznem pa celo tri dovode. NA KRATKO Bojan Rambaher TELEFAKS - VSESTRANSKI PISARNIŠKI PRIPOMOČEK Dandanes zaradi zmanjševanja delovne sile in s tem stroškov proizvodnje vsak delodajalec teži k čim boljši opremlje¬ nosti proizvodnje, pa tudi pisarniških prostorov. Na prvem mestu pri opremi pisarniških prostorov je vsekakor raču¬ nalnik, njemu ob bok ali vsekakor takoj za njim pa lahko postavimo priročno na¬ pravo, ki je v zadnjih letih osvojila tudi našo deželo, v svetu pa je že kar precej dolgo nepogrešljiv pisarniški in komuni¬ kacijski pripomoček. Prav ta zamuda pri uvajanju telefaksa je po drugi strani pripomogla k temu, da se danes pri nas največkrat srečamo z novejšimi dosežki na tem področju. Naprava, o kateri govorimo, je telefaks. Na prvi pogled je telefaks podoben do¬ mači telefonski centrali, pisalnemu stroju, fotokopirnemu aparatu in morda še čemu. Lahko rečemo, da nekako združuje tudi vse navedene funkcije, kajti z njim lahko pošiljamo dopise in tako nadomestimo teleprinter, načrte in skice, s čimer smo hitro nadomestili po¬ što, prek njega lahko telefoniramo, tako da ne potrebujemo niti posebnega tele¬ fona, in ne nazadnje lahko na telefaksu tudi fotokopiramo. Funkciji telefonskega pogovora in pošiljanja dopisa lahko združimo, prav tako pa lahko sporočilo pošljemo tudi ob vnaprej določenem času. Torej res v vseh ozirih vsestranski in nepogrešljiv pripomoček. Predpona tele-, ki jo poznamo že iz besed telegraf, telefon, teleks, televizija, nam že sama pove, da govorimo o pre¬ nosu na daljavo. Konec besede, to je -faks, je že nekoliko bolj problematičen. Kolikor je znano, naj bi to bilo skrajšano iz latinskega »fac simile«, kar pomeni »počni podobno«. Po tej razlagi telefaks torej ni nič drugega, kakor sodobna pri¬ prava, ki nam omogoča prenos dopisov, načrtov, risb, zemljevidov, fotografij in drugih dokumentov na daljavo. Pri vzpo¬ stavitvi zveze in pošiljanju dokumenta vselej sodelujeta dva telefaksa. Eden od aparatov dokument posname, spremeni sliko v električne signale in jo nato pošlje po telefonskih linijah do drugega tele¬ faksa, ki signal sprejme, potem pa preo¬ brazi in natiska, torej ponovno spremeni v sliko na papirju (slika A). Ker je pri tem dokument preslikan ne samo podobno, ampak povsem enako in natančno, je torej naziv faksimile, tele¬ faks ali skrajšano kar faks, popolnoma na mestu. Kot prikazuje slika A, deluje sistem tudi v nasprotni smeri. Imetnik telefaksa, ki je pravkar prejel neko spo¬ ročilo ali dokument, ga lahko takoj na¬ slednji trenutek pošlje naprej drugemu prejemniku ali pa celo nazaj pošiljatelju, če je na dokument le kaj dodal v odgo¬ vor. Ker se nosilni signal pri tem prenaša po telefonskih linijah, je povsem nor¬ malno, da sta se v novejšem času obe funkciji združili, tako da smo dobili tele¬ fakse s telefonskim aparatom v enem ohišju. Sprva je bil namreč telefonski aparat vselej ločen od telefaksa, vendar smo lahko z njim povsem normalno tele¬ fonirali ljudem, ki so imeli doma samo telefonski aparat. Prav tako pa je to mo¬ goče tudi sedaj v združeni funkciji. Enotno ohišje so si omislili predvsem zato, ker marsikje ni bilo mogoče funkci¬ onalno napeljati dveh telefonskih linij, ene za telefon in druge za telefaks, ker prvotni telefaksi niso znali samodejno uganiti, kdaj gre za telefonski klic in kdaj za pošiljanje dokumenta po telefaksu. Kot smo že omenili, se signali prena¬ šajo po telefonskih linijah, torej je edina ovira, na katero naletimo pri rokovanju s telefaksom, preobremenjenost telefon¬ skih linij (kar se rado dogaja predvsem pri nas) ali pa zasedenost prejemniko¬ vega aparata (če ta prav tisti trenutek pošilja telefaks ali telefonira), torej enako, kot se to zgodi pri telefoniranju. Ker ima teleprinter svoje omrežje za pre¬ nos signalov, je to njegova prednost, ne moremo pa po njem pošiljati in prenašati slikanega oziroma natiskanega gradiva, kar je seveda neprecenljiva prednost te¬ lefaksa. Bi radi poslali telefaks? Preprosta zadeva. Recimo, da bi so¬ šolcu radi pomagali pri rešitvi domače naloge iz geometrije. Celo nalogo in reši¬ tev mu narišete na navaden bel list pa¬ pirja. Ko ste to storili, potisnete list s po¬ pisano stranjo navzdol v odprtino tele¬ faksa. Sedaj lahko storite dvoje. Pritis¬ nete lahko na tipko za pošiljanje sporočil po telefaksu in odtipkate na tastaturi te¬ lefonsko številko svojega prijatelja ali pa mu preprosto telefonirate. V prvem pri¬ meru mu pošiljate telefaks, v drugem primeru mu najprej telefonirate, v vsa¬ kem primeru pa se lahko z njim pogovar¬ jate, če to želite. Telefaks se bo oglasil TIM 8 • april 1992 • 28$ NA KRATKO dokument vrstično snemanje J" žarnica snemalna letvica A - prenos dokumenta prek satelita; B - snemanje dokumenta; C - shema tele¬ faksa; D - domači telefaks; E - pisarniški telefaks s spominom; F - WEE-FAX za pre¬ nos meteoroloških zemljevidov; G - PRESS- FAX za pošiljanje tiskarskih matric; H - te- leskript za bodočo evropsko digitalno n + 1 n + 2 kode FAKS tisk POŠILJANJE svitek papirja PREJEM kopija tiskanje snemalec dokumenta 286 • TIM 8 • april 1992 z nekaj kontrolnimi zvoki, nato pa bo pri prijatelju zazvonil telefon. Njegov tele¬ faks bo samodejno preklopil na sprejem sporočila, t.j. vaše domače naloge, ali pa bo slušalko dvignil prijatelj in se naj¬ prej z vami pogovoril o njej. Če ga boste najprej poklicali po telefonu, boste morali po telefonskem pogovoru pritisniti na ustrezno tipko na aparatu. Vaš list papirja bo počasi zlezel skozi aparat (slika B). V aparatu se vsekakor ozek pas papirja osvetli tako, da občut¬ ljiva snemalna naprava zazna, ali je pod njo prazen oziroma nepopisan del pa¬ pirja, ali pa njegov potiskan oziroma po¬ slikan del. Vsa temna mesta se nato v aparatu spremenijo v vrsto impulzov. S pomočjo makrotelefona se navedeni svetlobni impulzi spremenijo v hitro so¬ sledje akustičnih signalov, ki »zdrvijo« po telefonskem kablu do prejemniko¬ vega telefaksa. Kadar telefaks pošiljate v oddaljene države, signali pri pri tem uporabljajo tudi telekomunikacijske sate¬ lite. V prejemnikovem telefaksu se prek elektroakustičnega sklopa signali s tele¬ fona spremenijo v impulze za tiskanje sporočila, in tako aparat na bel list pa¬ pirja verno natiska preneseno sporočilo, ki smo ga oddali. Sporočilo se tiska sproti in počasi leze iz aparata. V tem se razlikuje na primer od kopirnih strojev, ki vloženi list papirja preslikajo v celoti in naenkrat. Za tiskanje sporočil je v le¬ žišču v aparatu vložen v svitku poseben papir, ki je občutljiv na uporabljene im¬ pulzne signale. V telefakse je torej vgra¬ jen neke vrste fotoaparat in tudi tiskarski aparat. V čistem tehničnem smislu torej nikakor ne gre za preprosto napravo. Izpopolnjevanje telefaksov Trenutno je na svetu priklopljenih okoli šest milijonov telefaksov in njihovo šte¬ vilo vsako leto skokovito naraste. Prvotni in najpreprostejši telefaks, ki smo ga opi¬ sali, deluje s pomočjo elektroakustič¬ nega sklopa in mikrotelefona ter sodi med najcenejše izvedbe. Sprva je trajal prenos ene strani teksta okoli šest minut, vendar so zaradi te počasnosti že sredi osemdesetih let začeli uporabljati digi¬ talni signal. Digitalni signal so nato s tako imenovanim modemom prevedli v analogni signal, potreben za telefonski prenos, in s tem skrajšali čas, potreben za prenos ene strani, na približno mi¬ nuto. V novi točkasti evropski digitalni telekomunikacijski mreži bo po predvide¬ vanjih ena stran teksta prenesena že v borih petnajstih sekundah. Takšno skrajšanje časa za prenos dokumentov je seveda nadvse pomembno, Kajti za pošiljanje sporočil po telefaksu je cena NA KRATKO enaka kot za telefonski pogovor, ker pla¬ čujemo telefonske impulze. Čim dlje traja prenos dokumenta, tem višja je to¬ rej cena pošiljanja. Ta pa pri komunicira¬ nju s prejemniki v drugih državah in na drugih kontinentih nikakor ni majhna. Že najmanjši hišni telefaks (D) danes zaznava različne barve, na telefonsko omrežje pa ga priklopimo z majhnim mo¬ demom (na sliki škatlica z napisom FAX). Ločljivost pri telefaksih se je s pr¬ votnih 3,85 vrstice na milimeter povečala na 7,7 vrstice. Namesto preprostega ra¬ zlikovanja med črno in belo barvo so današnji telefaksi že sposobni ločiti šest¬ najst različnih odtenkov barv, tako da lahko docela dobro preslikavajo in pre¬ našajo tudi fotografije. Dražji pisarniški telefaksi (E) so danes opremljeni tudi z »inteligentnim« telefo¬ nom, oziroma imajo vgrajen spomin, s pomočjo katerega lahko brez vtipkava- nja številk, t.j. s tako imenovanim skraj¬ šanim klicanjem, pokličemo tja do sto vprogramiranih številk in naslovov. Če prejemnika med pošiljanjem ni pri tele¬ fonu, je to še najmanjši problem, saj list s sprejetim sporočilom lepo spolzi v ko¬ šarico in počaka na prejemnika. V tele¬ faks lahko vložimo tudi več listov hkrati, in telefaks jih pošlje drugega za drugim. Sporočilo lahko tudi pustimo v aparatu, ta pa ga bo poslal ponoči, ko so telefon¬ ski impulzi cenejši. Nekateri telefaksi imajo spomin, v katerega lahko zabele¬ žimo do osemdeset strani teksta. To je zelo priročno, kadar na primer v prejem¬ nikovem telefaksu zmanjka papirja in mu zaradi tega ne moremo prenesti želje- nega dokumenta. V tem primeru faksa seveda ne moremo poslati, lahko pa ga naš telefaks pošlje takrat, ko prejemnik vloži v svojega papir. Vse podatke o poslanem ali prejetem telefaksu lahko vidite na digitalnem dis- pleju ali pa dodatno tudi na posebnem izpisku, ki ga telefaks izpiše po konča¬ nem postopku pošiljanja. Ti podatki so ponavadi pošiljateljeva in predvsem pre¬ jemnikova številka, datum, ura in trajanje prenosa, ter podatek o tem, ali je bil dokument v redu poslan. Telefaks vam bo po želji izpisal tudi zbirno poročilo o vseh prejetih in poslanih telefaksih. Nadvse priročno pri telefaksu je tudi to, da sam samodejno večkrat pokliče pre¬ jemnikovo številko, če je ta trenutno za¬ sedena. To pomeni, da lahko med poši¬ ljanjem počnete tudi kaj drugega in vam ni treba stati pri aparatu, če zveza ni takoj vzpostavljena. Ali je bilo sporočilo pravilno oddano ali ne, pa tako lahko vidite na izpisku. Prav tako je večina telefaksov opremljena s tako imenova¬ nim sistemom »polling«. V tem primeru vzpostavi zvezo prejemnik telefaksa in sporočilo tako sprejme na svoj račun. Ta način prejema lahko uporabimo tudi ta¬ krat, kadar iz katerega koli razloga ena stran ne more poklicati druge - tako kot na primer sedaj, ko nas tujci mnogokrat ne morejo poklicati prek Beograda, mi pa lahko vzpostavimo zvezo z njimi prek Evrope. Vsem tem spremembam sledi tudi naša pošta. Če nimate telefaksa doma, lahko danes sporočilo prejemniku po¬ šljete tudi s pošte. Obvestilo bo tako prejel mnogo hitreje kakor v pismu ali s telegramom. Na žalost moramo pri¬ pomniti še to, da je ne glede na precejš¬ njo razširjenost ta način pošiljanja obve¬ stil prek pošte še vedno najdražji. Če primerjamo različne načine pošilja¬ nja sporočil med seboj, lahko rečemo, da je bistvena prednost telefaksa nje¬ gova hitrost. Pri tem že na začetku doku¬ ment zelo hitro napišemo v enem iz¬ vodu, ki ga lahko poljubno popravljamo, pa tega prejemnik ne bo opazil. Poleg tega so oblikovna pravila za pisanje tele¬ faksov mnogo preprostejša kot pri dopi¬ sih, ki morajo biti napisani po vseh pravi¬ lih. Še posebej pomembno pa je to, da lahko dokument pošljemo takoj, ko ga napišemo in nam ni treba čakati na po¬ što. Druge telefaksove posebnosti Meteorologi, ki so združeni v medna¬ rodno mrežo WHO, že dolgo pošiljajo meteorološke zemljevide po telefaksih. Pri tem uporabljajo posebne telefakse s širšim papirjem. Po imenu proizvajalca te telefakse imenujejo WEE-FAX-i (F). Veliko izdajateljev časopisov in revij je medsebojno povezanih s tako imenova¬ nimi PRESS-FAX-i (G), po katerih si po¬ šiljajo cele časopisne strani. Zadeva je nadvse priročna na primer takrat, ko kakšno veliko časopisno podjetje pošilja pripravljen časopis v oddaljene manjše kraje, kjer nato tiskajo lokalne izdaje. Novost, ki jo vsekakor velja omeniti, in ki jo poštni strokovnjaki pripravljajo za bodočo evropsko digitalno komunikacij¬ sko mrežo ISON, je tako imenovan te- leskript (H). Ko se pošiljatelj in prejemnik povežeta prek telefonske centrale, lahko s posebnim pisalom pišeta in rišeta po nekakšni tablici, pri tem pa eden dru¬ gemu sledita na posebnem ekranu svo¬ jega teleskripta. S tem je ustvarjena možnost, da skupaj delata, konstruirata, si dopisujeta ali pa se samo igrata. Ob tem je seveda treba pripomniti, da bi kaj takega pripeljalo do finančnega poloma, kajti v prvi fazi razvoja bo teleskript za¬ nesljivo zelo drag in namenjen pred¬ vsem poslovnežem in podjetjem. TIM S • april 199X • W MALI OGLASI Še kako prav je imel eden iz¬ med naših bralcev, ki me je opozoril, da se ne spodobi ki¬ titi s tujim perjem in se iti po¬ djetništvo s prekopiranimi programi za Spectrum in Com- modore. Svojčas smo zelo po¬ gosto rabutali jabolka in hru¬ ške, da o češnjah in slivah ne govorim. Ampak smo jih po¬ tem tudi pojedli, nikakor pa jih nismo nosili naprodaj, na pri¬ mer na ljubljansko tržnico. Enako naj velja tudi za indu¬ strijsko lastnino, kar računal¬ niški programi in tudi igre ned¬ vomno so. Zato vas prosim, da mi s takš¬ nimi oglasi v prihodnje priza¬ našate, saj bom prisiljen nji¬ hovo objavo odkloniti že zato, da mi ne bo kdo kot odgovor¬ nemu uredniku revije očital, da sem držal vrečo. Seveda pa nimam nič proti prodaji ori¬ ginalnih programov in origi¬ nalne računalniške opreme. Take oglase bomo v reviji še vedno radi objavili. Upam, da smo se prav razu¬ meli in da zato ne boste opu¬ stili oglaševanja v reviji. UGODNO PRODAM samo tri¬ krat voženega bugyja rdeče barve, velikost 35 cm, hitrost 28 km/h, za 150 DEM v tolarski protivrednosti. Borut Šušmelj Koper Tel. (066)76-340 PRODAM COMMODORE 128D z vgrajeno dvostransko di¬ sketno enoto v kovinskem ohišju z ventilatorjem ter moni¬ torjem SANYO, nekaj progra¬ mov in literaturo (za 700 DEM, s printerjem MPJ 1200 pa za 1000 DEM). Prodam tudi CB - postajo Blaupunkt z vgraje¬ nim radijskim sprejemnikom za (200 DEM) - vse v tolarski protivrednosti. Aleksander Jager Dropinova 18 63000 Celje Tel. (063)33-690 MODEL ŽELEZNICE v velikosti HO prodam. Komplet vsebuje 3 lokomotive, 15 vagonov ter tire. KUPIM pa model železnice po N-sistemu ali zamenjam v manjši količini zgoraj nave¬ deni material. Boštjan Tel.: (063) 853-279, po 18. uri. PRODAM štiri polnilne baterije SANYO 1,2 V/600 m Ah, deset¬ krat polnjene, po 350SLT kos. Jernej Novak Ul. Rozike Usenik 11 61210 Ljubijana-Šentvid KUPIM standardni motor OS (1,5-3 cm 3 ), z eliso,100-kubični rezervar za gorivo, trikanalno RV-napravo ROBBE, sprejem¬ nik in akumulator s polnilni¬ kom. PRODAM pa dve leti star RV- -akumulatorski avtomobil MAGNUM s štirimi hitrostmi za tolarsko protivrednost 1200 ATS. Aleš Marinič Hotinja vas 87 62312 Orehova vas Tel.: (062) 605-394 PRODAM kolo BMX na tri pre¬ stave z veliko dodatne opreme. Tel. (068) 76-533. KUPIM kasete z računalni¬ škimi igrami za PC Sharp MZ- 800. Sašo Baš Loke 13 61412 Kisovec Tel.: (0601) 71-186. UGODNO PRODAM Graupner- jevo napravo za daljinsko vo¬ denje D4 SSM, prirejeno za dva servomehanizma, še ne¬ rabljeno in v garanciji (cena 200DEM); motorno letalo ČESNA 890, še nerabljeno, grajeno iz stiroporja (cena 280DEM); RV-jadralno letalo FILLIUS (1800 mm), novo in nerabljeno, primerno za začet¬ nike (cena 200 DEM); bencin¬ ski motorček ENYA 2,5 cm 3 s superstarterjem in vsem do¬ datnim materialom (cena 250DEM); 60-vatni spajkalnik z nastavljivo temperaturo do 450°C (cena 200DEM); moped BT 50 S, star tri leta, prevože¬ nih 1000km, cena 45.000SLT. Prodam še nekaj servomeha- nizmov (kos za 40 DEM). Dario Franov Ormoška 11 69240 Ljutomer Tel.: (069) 81-947. ŽELITE imeti v evropskem letu ’92 »EVROPSKO« opremljen avto? Pokličite nas! Vašega je¬ klenega konjička bomo opre¬ mili z najmodernejšimi elek¬ tronskimi napravami (AKU- TEST, EKONOMETER, OBRA- TOMER, AVTOOJAČEVALNIK, AVTOALARM...). Zavrtite tele¬ fon (069) 65-337 in naročite ka¬ talog. Naročite lahko tudi bro¬ šuro načrtov s področja za¬ bavne elektronike (light show, disco efekti...) ter brošuro na¬ črtov s področja AVTOELEK- TRONIKE (akumulatorski testi, obratomerji...). Mitja Belak Boračeva 59 b 69252 Radenci Stanko Senčar Boračeva 59 b 69252 Radenci KUPUJTE NAJCENEJE. Video kamera 151 USD, brezžični te¬ lefon 25USD... vse to lahko naročite prek našega kata¬ loga. Cena 180SLT + PTT. ZIPPO vžigalniki 600 SLT + PTT. Videokasete KAY TAPE 250 SLT + PTT. Tel. (062)819-561. MODELARJI POZOR! Izdali smo minikatalog z izdelki mo¬ delarskih tovarn, katerih iz¬ delke vam lahko nudimo po zelo konkurenčnih cenah. Pla¬ čate jih lahko v valutah DEM, ATS ali SLT, naročite pa pisno po povzetju. V naš katalog lahko dajete oglase glede na¬ kupa ali prodaje modelar¬ skega materiala. Cena kata¬ loga s stroški poštnine je 300 SLT. Naročite katalog že danes, da boste že jutri vedeli kaj potrebujete. MODELARSKA TEHNIKA Vinogradna ulica 39 63210 Slovenske Konjice Tel. (063)753-804 UGODNO prodam popolnoma nov Graupnerjev RV-model helikopterja Bell 47G s 4,5cm 3 motorjem za 750 DEM v tolar¬ ski protivrednosti ali zame¬ njam za motorne modele Pi- per-Cub, Piper Pa 18 Super- Cub, Piper J3, ME109, Suhoj- -Su 26, PC 7, Robin, Robin 2000 ali jadralno letalo Pilatus B-4, ASK 23, ASW 15B, Grob G 103 A, DG 600, ASW 24 itd. PRODAM tudi štirikanalno RV- -napravo Robbe Economic z osemkanalnim sprejemni¬ kom. Matjaž Kancler Vinogradna 39 63210 Slovenske Konjice Tel.: (063) 753-804, po 19. uri. NUJNO PRODAM RV-napravo ATTACK 4 35MHZ s sprejem¬ nikom za 7000,00 SLT. Na¬ prava je zelo dobro ohranjena. Prodam tudi male železnice po HO-sistemu (200,00 SLT) in trup jadralnega letala VARTA FLY za 200,00 SLT. Štefan Lebreht Cmureška cesta 3 62230 Lenart PRODAM več kot 600 načrtov zabavne elektronike. Prodam tudi nekaj naprav v kitu in mo¬ dulu. Zelo obsežen katalog za 10SLT dobite na naslovu: Mirko Radovanovič Opekarska 13a 66000 Koper AMA SOFT vam nudi najno¬ vejše programe za Am- strad-Schneider CPC-464. Cena posameznega programa je 14 SLT, kompleta pa 110 SLT. Matjaž Šarkanj Vena Pilona 16 66000 Koper Tel.: (066) 36-731. TIM R«4a n tohnltno In »n*n—veno dejavno* m ledin* KUPONo ZELO UGODNO PRODAM ves modelarski material po polo¬ vični ceni. Napravo za radijsko vodenje HI-TEC (7-kanalno, 2 mešalnika, 2 dual rate, spre¬ jemnik (7 kanalov, 35 MHz), 1 super servo, stikalo...) kom¬ plet, nerabljeno, za samo 220 DEM. Letalski motorček MAGNUM 4,07 cm 3 za 60 DEM in veliko jadralnih in motornih modelov. Pišite, priložite znamko ali svojo telefonsko številko. Tadej Šterk Na Zavrteh 5 61230 Domžale PRODAM AMIGO 500 (830 DEM) in sintetizator YAMAHA PSS-180 (100 instru¬ mentov, 8 spremljav, bobni). Tomaž Kerin Gubčeva 3 68270 Krško Tel.: (0608) 31-697 PRODAM računalnik SPEC¬ TRUM ZX 48 K s pripadajočo opremo. Cena je 4199SLT. Prodam tudi kasete s pro¬ grami in literaturo. Martinčič Davor Bilečanska 5 61119 Ljubljana PRODAM modularni ojačeval¬ nik 100/150 W/8Q z usmerni¬ kom in transformatorjem. Oja¬ čevalnik ima elektronsko zaš¬ čito proti kratkemu stiku na zvočniku in zaščito proti to¬ kovnim sunkom. Miran Ivanuša Lendavske gorice 429/f 69220 Lendava Tel.: (069) 75-960 Rešitev nagradne slikovne kri¬ žanke iz marčevske številke: lokomotiva, apokalipsa, kate¬ kizem, Er, slek, Niso, OV, Akra, alergen, Nan, Avon, RD, Tlalka, Iduna, IO, IB, stadij, pi- ška, perika, adverb, vic, ar, ep, lata, Ob, Bogo, el, špik, oba, psi, Ir, Napoleon, poduk, je¬ glič, Editka, jasli, Kanaan, An- tar. Nagrajenci Timove slikovne križanke iz marčevske številke so: Gizela Kovačič Tržišče 43 68295 Tržišče Mitja Škufca Primorska 21 61111 Ljubljana Peter Lokar Rečiška cesta 6 64260 Bled Rešitev tokratne nagradne sli¬ kovne križanke fotokopirajte ali prepišite na dopisnico (ne trgajte revije!) ter najkasneje do 28. aprila pošljite na na¬ slov Tehniška založba Slove¬ nije, Lepi pot 6, 61111 Ljub¬ ljana (s pripisom »Timova kri¬ žanka«). Trije izžrebani reše¬ valci bodo po pošti prejeli lepe knjižne nagrade. 288 • TIM 8 • april 1992 NAGRADNA SLIKOVNA KRIŽANKA Naročniki Tima imajo pri nakupu 20 % popusta ZGODOVINA V LETNICAH _ 20. siotolfo . Prva svetovna vojna 1914-1918 Prva svetovna vojna je bila predvsem Priuojc tudi do iibnitu in evropska vojna, saj je potekala v Evropi nioduttnjjmd vojno. zaradi evropskih sporov. Kljub vsemu pa je m»nii».dibotr»ik*. vcndirpnujc tako ali drugače prizadela skoraj ves svet. neodločnih bii'"'° l,, * tnih Neposredno so bile vpletene Številne neevropske države, predvsem kolonije Od leta 1870 so velesile sklepale razne zveze, da bi obdržale moč. Leta 1914 sla obstajala dva velika vojaSka tabora: na eni strani Nemčija in Avstro-Ogrska, na drugi pa Franeija in Rusija, ki ju je podpirala Britanija. Obstajala so Številna žariSča. ki bi lahko povzročila konflikt: ker so bile zveze tako rahle, je bilo nevarno, da bi napad na eno državo vpletel Se njene Incident, ki je sprožil začetek vojne, je bil umor avstrijskega prestolonaslednika, nadvojvode Franca Ferdinanda, ki gaje junija 1914 v Sarajevu ustrelil Gavrilo Princip. Avstrijo so dolgo pestili nacionalni* upori Slovanov, ki jih je podpirala Srbija. Avstrija je vrnila udarec in Srbiji poslala ultimat*. Seveda ni bilo zadovoljivega odgovora, zato je 28. julija Avstrija napovedala Srbiji vojno. Prva svetovna vojna sc je začela. Nemci so napredovali v Franciji, vendar so jih na severu kmalu ustavili zavezniki*. Obe strani sta kopali jarke in utrjevali svoje položaje. Leta 1915 je prišlo do zatišja na zahodni in vzhodni fronti. Slabo opremljeni in napol sestradani Rusi so utrpeli največje izgube. Padec morale je privedel do oktobrske revolucije*. Aprila 1917 so v vojno stopile ZDA na strani zaveznikov. PriSlo je do pomembne spremembe in leta 1918 je bila Nemčija že zelo izčrpana. Do končnega poraza je prišlo 11. novembra 1918. Vojna je povzročila takšno uničenje kol še nikoli prej. Z mirom v Versaillesu (1919) so Nemčiji odvzeli del ozemlja, razpustili njeno vojsko v Porenju in ji naložili vojno odškodnino. Prišlo je do težav, ki bi lahko privedle do druge vojne. Izid vojne je spremenil podobo Evrope: starih imperijev ni bilo več. nastale so nove Zgodovina v letnicah je ilustriran leksikon za mladino in odrasle. Opisuje človeško civilizacijo od okoli leta 9000 pr. n.š. do leta 1985. Zgodovinski dogodki so razdeljeni v osem časovnih obdobij: prazgodovina, starodavne civili¬ zacije, antična Grčija, Perzija, Rim, začetki krščanstva, Bizanc, vzpon islama, preseljevanje ljudstev, fevdalizem, križarske vojne; srednjeveško papeštvo, nastajanje evrop¬ skih držav, mongolsko cesarstvo, razvoj mest in obrti, renesansa; 16. stoletje: zemljepisna odkritja in osvajanja, reformacija in protireformacija. 17. stoletje: kolonializem, padec otomanskega imperija, Kitajska in Japonska. 18. stoletje: vzpon Prusije, Peter Veliki, ameriška vojna za neodvisnost, Britanci v Aziji, razsvetljenstvo, francoska revolucija. 19. stoletje: Napoleonova Francija, industrijska revolucija, leto 1848, boj za Afriko, 20. stoletje: prva sve¬ tovna vojna, oktobrska revolucija, druga svetovna vojna, dekolonizacija, vietnamska vojna. Najpomembnejši do¬ godki so razloženi z besedilom in sliko, drugi le z letnico. Besedilo dopolnjujejo preglednice s posebej pomembnimi datumi in barvni zemljevidi. Dodan je slovarček zgodovin¬ skih pojmov in obsežno stvarno kazalo. ZGODOVINA ElMi 2.' . G E? W»Tj Cena: 1265,00 SLT TEHNIŠKA ZALOŽBA SLOVENIJE, d. d.