Leto XXVI. ^J^LT™ Ljubljana, s. oktobra 1944 Stev. & DOMOVINA in KMETSKI UST Verwaitung and Scnriltleltung ■ Uprava (d uredništvo j Puccluljeva 0 — t estbezugspreis Jahrlleb • Naročnina letno lu 34 — ElnzeJverfcnafsprete TeL 81-22—81-26 — Krsehelnt wOchentllcb ■ Izhaja vsa h teden • • Posamezna Številka Cent. 80. Zgled naše mladine PREGLED VOJNIH DOGODKOV Fiihreijev glavni stan, 2. sept. DNB. Vrhovno poveljništvo oboroženih sil objavlja: Ob prekopu Anvers—Turnhout in severno od Turnhouta so naše čete v silnih obrambnih bojih proti kanadskim oddelkom, kl nadalje napadajo iz svojih vdorov. Napadalne skupine vojske in SS so vdrl« med spodnjim Renom in Waalom v britansJie postojanke ter vrgle žilavo se borečega nasprotnika nazaj proti zapadu. Južnozapadno od Gennepa asno prestregll močnejši sovražnikov napad. Pri tem smo uničili v poslednjih dveh dnevih 32 oklepnikov. Nasprotnikov pritisk na Mae-seyk je popustil. V nadaljnjih težkih bojih pri Chateatt-Sallnsu in v gozdu ParrOy je nasprotnik krajevno napredoval. Oddelki ameriške 7. armade so potekušali včeraj iz doline Mortagne pri RamberviUersu zasesti zapadno predgorje Voge-zov. Po menjajocih se bojih so ostale postojanke v naši posesti. Na področju Lure so odbili naš: zbori vse sovražnikove napade in vrgli sovražnika v posameznih odsekih nazaj. Boji za povsem porušen Calais se bližajo koncu. Ostanki posadke se še borijo v svojih oporiščih. Težke mornariške baterije na rtu Gris Nez so po hrabrem odporu v boju iz bližine podlegle sovražnikovi premoči. • V septembru so Imele angloameriške armade na zapadu naraščajoče izgube ljudi in orodja. Naše čett so zajele 10.650 ujetnikov in zaplenile ali uničile 1149 oklopnikov in 243 oklopniških iz-vidniških voz, velike količine tovornih jadralnih letal in drugo vojno gradivo. Sovražnikove krvne izgube so velike. Nad zapadnim področjem je izgubil sovražnik razen tega 451 letal. V srednji Italiji so Izvedli Angloaineričani številne brezuspešne napade na dosedanjih žariščih. K a jadranski obali so vrgli naši oklopniškl grana-dirjl Britance, ki so prodrli preko Rubikona, zopet nazaj Italijanske tolpe v zaledju so morale tudi nadalje plačati svoje napade ln sabotažna dejanja s krvavimi izgubami. V drugi polovici septembra smo. pobiM 1336 tolovajev ter jih zajeli nad 500. Uničili sn»o številne postojanke in taborišča ter zapleniti mnogo orožja in zaloge. Na Balkanu se je nadalje ojačll sovjetski pritisk ob koku Dunava na obeh straneh železnih vrat. »emškl in madžarski oddelki so nadaljevali s podpo»o naših bojnih letalcev protinapade med Szegedo« ha Velikim Varadinom. V severnem delu Saeklerjevega rogljiča so odbili grenadtrji in gorski lovci pri Reghlnul Sascu več z oklop-nlkl podprtih boljševiških napadov. Ob prelazih vzhodnih Beskidov so še vedno bijejo ogorčeni boji. Ponovne sovjetske napade smo odbili ali prestregB. Sovražnik je Izgubil tu v poslednjih dveh dneh 4« oklopnikov. Z ostalega vzhodnega bojišča ne javljajo razen o brezuspešnih boljševiških napadih med Dvino in zalivom pri Rigl o nobenih večjih bojih. Britanska letala so odvrgla v pretekli noči bombe »a Braunschweig in v rensko-vvestfalskam ozemlju. Penesrefen poizkus vdora v Nemčijo Kako* anano, so Angleži nedavno nedeljo poslali svoj« prvo letalsko divizijo na Nizozemsko Z uporabo velike množine letalske pehote so hoteli preskotf ti oviro, ki jo predstavljata na Nizozemske« reki Maas in Ren. Angleži so hoteli obiti nemški zapadni branik s severa, nakar bi vdrli v Nemčijo med mestoma Emdenom in Miin-strom. Ta načrt pa se je izjalovil. Angleška padalska diviaija je bila uničena. K temu pripominjajo v Berlinu: če so bili še pred dnevi angleški in ameriški časopisi "polni zmagoslavnih himen, tako so postali po uničenju I. anglešl* divizije letalske pehote pri Amhemu mnogo ponižnejšl in previdnejši v svojih napovedovanjih. »Nemci so od prlčetka invazije«, tako piše londonski list »Times« k uničenju angleških Naše šole so pretekli ponedeljek spet odprle vrata. Mladina, ki so ji bile dane dolge počitnice, je pridno izkoristila prosti čas in je nabrala novih sil za svoje ^šolanje. Srečna se počuti, da lahko tudi v šestem letu vojne nemoteno nadaljuje pouk in se pripravlja za naloge v bodočnosti, kl ne bodo majhne niti lahke. Kljub mladosti je naše novo pokolenje že dovolj razbistreuo In razgledano, da ve ceniti vrednost urejenih prilik, v katerih lahko redno obiskuje šolo. Kdaj pa kdaj mora tudi naša mladina stisniti zobe, saj »e je treba marsičemu odreči ln upoštevati skrbi in težave staršev, ki se žrtvujejo do skrajnosti, da tudi v vojnem času omogočijo mladini zadostno prehrano ln ostalo oskrbo. Se prav posebno pa je treba naglasiti, da je naša mladina tudi močno narodno zavedna ln da je čvrsto zbrana v protikomunističnem taboru. O tem je pričalo navdušeno zborovanje, prirejeno preteklo nedeljo v največji ljubljanski dvorani. Se zlasti zanimiv je bil ta temperamentni zbor, ker se ga je udeležila zgolj ženska mladina srednješolskih zavodov, kl je do kraja napolnila unlon-sko dvorano, da ob pričetku novega šolskega leta ponovno izpovč svojo trdno ln 'odločno narodno in protikomunistlčno stališče. Pomen tega zborovanja, h kateremu so prihiteli ravnatelji in profesorji srednjih šol, ,je ml podčrtan s prihodom prezidenta generala Leona Rupnika. Njegova navzočnost je iznova pričala, da posveča gospod prezident prav posebno pozornost enovitemu razvoju naše mladine. Zato pa tudi je povsod, kjerkoli se med njo pokaže, deležen navdušenih pozdravov. Učinkoviti govori so užigall naša. dekleta; ki se znajo v navdušenju raz vnet i prav tako kakor naši fantje. To je bila razveseljiva plat tega pomembnega zborovanja. A kakor tožna senca je nad naša mladino lebdel spomin na mnoge mlade žrtve, ki so v neizprosni borbi zoper komunizem morale darovati dragocena življenja na oltar domovine. Prav te dni obhajamo žalostne obletnice Turjaka, Grčaric in drugih krajev našega junaštva in mučeništva. Mrtvi junaki, tako je toplo nagla-šala dijakinja-govornlca svojim sošolkam, nam nalagajo svete dolžnosti, nas pozivajo, da ne odnehamo in da ne btodo njihove žrtve zaman. Ti mladi junaki so še hoteli živeti ln so Imeli še mnogo neizpolnjenih koristnih načrtov, a komunisti so jih pobili. Isto nam kličejo one mrtve slovenske matere, ki so jih komunisti neusmiljeno pokončali. In prav takšen ukaz sporočajo naši padalskih čet pri Arnhemu, »izvojevall svoj največji taktični uspeh na zapadu.« Na vsej zapadni fronti se nadaljujejo dan ln noč siloviti boji, sovražnikom pa se kljub velikanski uporabi orožja in veliki nadmoči ne posreči, da bi vdrli v Nemčijo. Podobno je na vzhodnem bojišču. Sovjetskim vojakom se je sicer posrečilo pridobiti ozemlje na Estonskem kakor tudi v napadih proti Madžarski, toda nemška tla so trdno zavarovana. Churchill je govoril Pretekli četrtek popoldne Je pred angleško spodnjo zbornico lzpregovorll ministrski predsednik Churchill, ki se je nedavno prej vrnil iz Que-beka v Kanadi, kjer se je posvetoval z Roosevel-tom. Churchill je predvsem opozoril, da nI treba gojiti »nikakih velikih pričakovanj« o skorajšnjem koncu sedanje vojne. Po njegovi sodbi bo treba prestati še več mesecev leta 1945, da bodo boji zaključeni. O njegovem govoru pravijo v Berlinu, da so to bila običajna izražanja britanskega ministrskega predsednika, kl radodarno razsipa polovičarske resnice, pretiranja in namigovanja da bi prikril tisto, kar je glavno ln kar Angležem nI všeč. mladini mrtvi slovenski očetje, ki so z žuljavo roko trdo obdelovali slovensko zemljo. Nedolžne žrtve so zdramile slovensko mladino, da Je odločena, boriti se do konca proti največjemu sovražniku naroda, komunizmu. Slovenska zavest, ki Je trpela v savojsltlh taboriščih ln bila bičana doma, se je razplamtela in nič je ne more več pogasiti, — tako je med prisrčnim odobravanjem lzpregovorll našim dekletom mlad slovenski književnik. S tako zavestjo so umirali junaki v Grčaricah in na Turjaku. Ta zavest je za mater, domovino In vero v Boga, Slovenska mladina si je izbrala svojega vzornika vojaka, kl se ves žrtvuje za rešitev našega naroda. To Je prežldent Rupnik, ki se ni nikoli vdajal strankarstvu, marveč vedno služil narodu. On se globoko zaveda, da bi ponovitev Turjaka in Grčaric pomenila konec našega naroda. Prezidentu Rupniku obljubljajo slovenska dekleta, da bodo kot bodoče matere sledile na njegovi odrešilni poti. One se trdno drže njegovega poziva: »Bodite v tem usodnem trenutku res samo Slovenci!« Ko se je po takem zatrdilu zvestobe dvignil gospod prezident Rupnik, da spregovori našim mladekam, je moral dolgo čakati, preden se Je poleglo pozdravljanje. Nato je položil naši ženski mladini naslednje besede na srce: »Vaša naloga je, z milino in ljubeznijo vrniti narodu zapeljance ter zasadite nove mladike, kl bodo slovenskemu narodu ln Evropi v ponos. Stremite k liku matere, ki jo je opeval naš Cankar! Stremite k središču družine in ognjišča! Ustvarite slovenskemu narodu zdravo celico njegove bodoče rasti! Kore nine naroda so v družini. Zdrava družina pomen zdrav narod, če bo naša družina zdrava tedaj se nam za bodočnost ni treba bati. V naši bodoč nosti bo imela tu('i žena svoje ponosno mesto- v narodni skupnosti!« K lepi manifestaciji ženske mladine v Ljubljani naj pripomnimo le še naslednje: Prav tako kakor ljubljanska, se zgrinja v vedno večjem številu tabor narodne In protikomunistične zavesti ti: i naša kmečka mladina. Fantje hite k domobri .-oem, dekleta pa pomagajo, kjerkoli jih kliče do • nost, da bi bili družinska ognjišča in naš sku i narodni dom rešeni komunistične pogube. Mest t in podeželska mladina gre strnjeno bod nostl naproti, pa naj ta prinaša v svojem ki še toliko tegob. Vedra in zavedna mladina e vselej zmagovita, pa bo zmagala tudi pri r. Kdor v tem usodnem času omahuje, naj se A-duje na slovenski mladini! četrta obletnica trojnega pakta 16. septembra so minila štiri leta, odkar je i podpisan trojni pakt med Nemčijo, Italijo in ponsko. Ob četrti obletnici so lzpregovorill > radiu narodom vseh treh držav: nemški zuna i minister von'Ribbentrop, Duce v svojštvu zui pjega ministra fašistične republikanske vlade :i japonski zunanji minister šigemlcu. Minister v i Ribbentrop je rekel, da stoje trenutno Nemči; >., Italija ln Japonska in njihovi zavezniki v hudi i obrambnem boju na vseh bojiščih. Vojna je prlš a v obdobje, kl zahteva največje preizkušnje ln s- -delovanje do zadnjega diha. Sedaj gre za življenje aH smrt. Je ena sama rešitev: boj z vse n i razpoložljivimi sredstvi ln silami, boj na nož. N: -rodi sil trojnega pakta se zavedajo resnobe pol -žaja ln se bodo borili, dokler ne bodo nasprotnik! spoznali, da ne morejo dobiti te vojne. Sovražniki podcenjujejo Nemce V tedniku »Das Reich« je minister dr. Goebbeis pretekli teden zapisal: »Sovražniki podcenjujejo Nemce danes prav tako, kakor so Jih podcenjc-vall ob pričetku vojne. Ako govore o lahkem in prijetnem sprehodu v Berlin in se delajo, kakor da obstoja sedanja vojna le še lz malenkostnega streljanja, kl pa ne more nikakor izpremeniti domnevno že padle odločitve, potem je. to prav neumnost, kl ji niti sovražniki sami ne verjamejo. To trobijo v svet, da bi zbudili v Nemcih negotovost. Kakor često v tej vojni, trdijo sedaj vsakovrstne reči, o katerih pa Nemci sami vedo, da so jih kruta dejstva postavila popolnoma na laž. Tako bo tudi sedaj. Vojna je dosegla dramatično točko krize. Sovražnikovi napori se ne morejo več ojačiti, delj časa ne bodo mogli ostati niti na isti višini. Zato je jasno, kaj morajo Nemci storiti. Sovražnik naj-ve, kaj ga čaka, ako hoče napredovati meter za metrom. Danes branijo Nemci svojo sveto domačo zemljo. '»Brez strahu in zvesto bomo izvedli ta boj,« zaključuje dr. Goebbels. »Nemška vera v zmago je neoaia-Jana in neomajljiva.« DomaČe novice * Nov roman »Domovine«. V današnji številki pričenjamo objavljati v podlistku nov roman, čigar vsebina je zajeta iz domačega življenja Roman »V senci planin« nima s filmom, ki je nedavno tekel v Ljubljani, nič drugega skupnega kakor naslov. To je samoniklo, prikupno slovensko delo, ki bo spet nekaj mesecev teden za tednom nudilo prijeten užitek čitateljem »Domovine«. Tako ima torej »Domovina« zdaj kar dva velika tekoča romana, razen tega pa bo tudi poslej prinašala izvirne in tuje podlistke, vsako-' vrsten sodobni pouk in mnogo drugega zanimivega čtiva. Ker se je s L oktobrom pričelo poslednje četrtletje letošnjega leta, priporočamo vsem, ki na »Domovino« še niso naročeni, da to storč. Saj je »Domovina« najcenejši slovenski tednik. Četrtletna naročnina stane samo 6. —lir. Opozorite znance in prijatelje na novi roman * Borovnica vnovič prizadeta. Pretekli torek so angloameriški letalci zvečer že četrtič napadli Borovnico. Napad je trajal* 25 minut in je bil od vseh napadov najhujši. V kratkem času je padlo na nesrečno vas in na njeno daljno okolico nad 300 bomb vseh velikosti. Materijalna škoda v vasi se je s tem napadom izredno povečala. * Drugi pokrajinski kmetijsko-gospodinjski tečaj, ki so se ga udeleževala kmečka dekleta, je hil pretekli teden v Ljubljani zaključen. Naša kmečka dekleta, kl so morala zapustiti svoje domove, v Ljubljani ne počivajo, marveč hočejo tudi ta čas svojega izgnanstva dobro izkoristiti. Ob-lastva jim gredo na njko. V bivši Baeblerjevi vili v Komenskega ulici je dovršilo drugi tečaj 26 deklet lz najrazličnejših krajev, največ iz Notranjskega. Gojenke je ob zaključku tečaja obiskala tudi gospa prezldentova Olga Rupnikova, kl je bila prisrčno sprejeta * Normalni čas imamo od preteklega ponedeljka '2. t. m.'dalje. Ob 3. zjutraj smo pomaknili kazalce vseh ur za eno uro nazaj. Cez poletje pa smo se močno navadili premaknjenega časa. Zgodnje vstajanje se je izkazalo za zdravju koristno in omogoča uspešnejše delo. Ker primanjkuje goriva in kuriva, bomo po večini pač tudi poslej hodili zgodaj spat in bomo rano vstajali. » Pozor na plinovode! Uprava policije, oddelek za protiletalsko zašč:to v Ljubljani, opozarja vse hišne starešine po hišah, kjer so plinovodi, da ob pričetku letalskega alarma takoj zaprd glavno cev plinovoda in jo po končanem alarmu spet odpro. Policijski organi imajo strog nalog, da vse prekrške takoj pr'glasijo. Kršilci bodo strogo kaznovani. * Stanje mestnih delavcev v Ljubljani se je po prizadevanju g. generalnega tajnika Franca Jan-člgaja, pooblaščenega za opravljanje županskih poslov, zboljšalo z veljavnostjo od L junija 1944 dalje. Po novem prejemajo mestni delavci po 4.50 do 8 lir na uro. Samo ta povišek obremeni mestni proračun za 1,200.000 lir. Razen tega pa seveda delavstvu ostanejo tudi rodbinske doklade, ki jih delavci od drugih gospodarjev ne dobivajo. S tem je rešeno dolgotrajno in težavno vprašanje mezd mestnm ftelavcem. Ljubljana je Imela že 110 letalskih alarmov. Po uradnih zapiskih so ljubljanske sirene prejšnji torek zvečer ob 21.35 dale že 110 krat znak za letalski alarm v času od 6. aprila 1941, ko smo do živeli, prvi alarm. V letošnjem letu pa je sirena že devetdesetlč naznanila prihod angloameri-šk'.h letal. Nekateri alarmi so bili kratkotrajni, drugi pa so trajali po več m4. Povprečno računajo, da je trajal vsak alarm po dve url. Gospodarska škoda, kl jo je zaradi tega utrpela Ljubljana, je precejšnja. * Smrt zveste služabnice. V Ljubljani je v svojem 80. letu umrla po daljšem trpljenju kuharica fjenka Grašičeva Blago pokojni co je skoraj vsa Ljubljana poznala kot Karlinovo Lenko, saj je letos na Veliki Šmaren minilo že 59 let, odkar je nepretrgano služila pri prof. Karlinovih, kjer je bila najzvestejša opora ge. Karllnovi, kl je umrla Knjižita tembsla v telst Zimske pomoči Zimska pomoč vabi vse prebivalstvo, da se udeleži v največjem številu knjižne tombole v korist Zimske pomoči. Tombolske tablice so po 20.— lir. Knjižna tombola bo imela naslednje dobitke: a) 100 dvojk; dvojka dobi 3 knjige in 150.— lir za nakup knjig; b) 70 trojk; trojka dobi 4 knjige in 200.— lir v Isti namen kot pri dvojkah; c) 40 četverk; četverka dobi 6 knjig in 300.— Ur v isti namen kot pri drugih dobita h; č) 20 petoric; petorica dobi 6 knjig in 800.— lir v isti namen kot pri drug'h dobitkih; . 10 tombol; tombola dobi 10 knjig in še en dodatni dobitek izmed spodaj določenih zneskov za nakup knjig: I. tombola 10.000.— lir, II. tombola 6000.— lir, in. tombola 4000.— lir, IV. tombola 3000,— lir, V. tombola 2000,— lir, VI., .VII., VIII., IX. in X. tombola po 1000.— lir. Številke bodo žrebali po naslednjem redu: v nedeljo 15. oktobra za dvojke; v ponedeljek 16. oktobra za trojke; , v torek 17. oktobra za četverke; v sredo 18. oktobra za petorice; v četrtek 19. oktobra za tombole. Lastnik tombolske tablice kl je zadela kak dobitek n. pr. dvojko , ne sme dalje Igrati, temveč mora dobitek takoj v naslednjih dneh po izžreba-nju dvojke dvign ti v pisarni Zimske pomoči. To velja tudi za trojke, četverke, petorice. Vodstvo tombole bo vestno beležilo, katere tablice so zadele posamezne dobitke. Vsi dobitniki tombole bodo poklicani v nedeljo 22. oktobra ob 10. uri dopoldne v pisarno za tombolo. Ta denar jiirf bo takoj izplačan in si bodo mogli nadaljnje knjige kupiti po prosti Izbiri v poljubni knjigarni. Zunanji dobitniki tombole morejo pooblastiti kakega znanca, da izžreba zanje, če ne, bo žrebal zanje uradnik Zimske pomoči in t>» znesek shranjen v pisarni. Nedvtgnjeni dobitki bodo čakali lastnika še mesec dni po končanem žrebanju. Tombolske tablice dobite pri pooblaščenih prodajalcih ln v pisarni Zimske pomoči v Gradišču št. 4. O poteku igre vas bomo sproti obveščali v naših dnevnikih. V LJubljani, dne 25. septembra 1944. predsednik Zimske pomoči. Po pooblastilu prezidenta: pred dvema letoma ln zgledna pomočnica pri vzgoji danes že odraslih otrok, ki se bodo vedno hvaležno in prisrčno spominjali svoje plemenite Lenke. * Zaradi vodenega mleka se morajo pred posebnim sodiščem zagovarjati različni kmetje iz ljubljanske okolice. Tako se je moral preteklo sredo zagovarjati tudi premožen kmet, čigar posestvo ot sega 26 ha in redi 6 krav. Oddajal je dnevno 8 do 9 litrov mleka, vselej pa je litru mleka primešal po 2 decilitra vode. Izprva se je zagovarjal z zelo vodeno krmo, potem pa je rekel, da ne ve, kako se je zgodilo, da je bilo mleko tako vodeno, ker ga je za Prevod oddajala njegova žena Bil je takoj pripravljen plačati 500 lir, kolikor je znašala kazen. Po naši sodbi je taka kazen za brezvestne izkoriščevalce sedanjega stanja, še zlasti kadar gre na škodo otrok, milostna. * Ne kupujte ukradenih koles! Občutljivost človeške vesti se je v vojni marsikod zrahljala in posamezni ljudje "radi kupujejo sumljivo blago, čeprav vedo, da je bilo ukradeno. Med drugim kupujejo seveda tudi ukradena kolesa, potem pa imajo velike sitnosti pred sodiščem. Na Zaloški cesti je hilo nedavno ukradeno Pavlu Terdanu rdeče pleskano kolo, vredno 10.000 lir. Tat je kolo tu in tam že ponudil naprodaj. Ker so tatvine koles v Ljubljani skoraj na dnevnem redu in se skušajo tatovi kolesa iznebiti čim prej, opozarjamo kupce, naj od sumljlvcev ničesar več ne kupijo. * Nov telefonski imenik. Poštna direkcija naznanja telefonskim naročnikom, da je izšel nov telefonski imenik za leto 1944 za področje mesta Ljubljane. Ker je po zadnji izdaji imenika nastalo precej sprememb, zlasti pri telefonskih številkah, se priporoča naročnikom, da si ga nabavijo. Dobi se pri vseh poštah po lir 30.— Izvod. Glavna pošta jih prodaja v pritličju pri okencu štev. 5. * Ob mino je zadela 21-letna Roza Tofanova, ko je šla v okolici Pulja čez travnik. Mina je bila skrita v travi in je mladenka ni mogla videti. Mina je eksplodirala in ji raztrgala levo nogo, katero so pozneje dekletu v bolnišnici odrezali. Koder koli je bila vojska, naj bodo ljudje previdni, še zlasti pri delih na polju aH v gozdu. * Ljudje v vojnem času zelo radi čitajo; marsikdaj pa ne vedo, kakšno knjigo bi si nabavili. Da boste res zadovoljni, kupite aH naročite znameniti roman »Divjina cvete«, za mlajši rod pa priljubljeno knjigo »Brzonožec in Pušč'ca«, ki jo boste tudi sami z užitkom prebrali. Obe knjigi dobite v knjigarnah, lahko jo pa tudi naročate pri upravi »Domovine«, Ljubljana, Narodna tiskarna. Oktober na našem vrtu Po naših vrtovih je zakraljevala jesen. Toda pildna gospodinja ima še vedno dosti opravkov, Na zelenjadnem vrtu lahko še poseje zadnji obrok zimske solate, šplnače in motovilca. Zelenjad, posebno zelje, ohrovt, cvetača, zimska endivija, pesa, redkev, repa in drugo še raste, zato naj ostane na gredah, dokler ne nastopi res hladno vreme. Pripravimo klet in tople grede ln vse potrebno za zasipnice, za ozimljenje zelenjadl. V sadovnjaku obiramo ob lepem vremenu zimsko sadje. Cim kasneje to delo izvršimo, tem lepše, okusnejše in trpežnejše bo. Posebno dolgo pustimo na drevju sadje s hrapavo kožo, Ako ga potrgamo prezgodaj, se v shrambi ne bo ule-žalo, marveč bo zvenelo. Obrano sadje znesemo najprej v kak zračen prostor, kjer ostane teden dni, potem šele ga spravimo v klet. Ob ugodnem vremenu sadimo pečkato sadno drevje v pripravljene jame. Tudi ribez in kosmu-Ije sadimo jeseni, ker ti grmi spomladi zelo zgodaj odganjajo. Marelice, breskve ln orehe sadimo spomladi. Kolobarje, okrog posajenih dreves pokrijemo z gnojem, da pospešimo razvoj koreninic. Pograbimo in zažgemo po škrlupu napadeno listje. Debla opašemo z lepljivimi pasovi, če tega nismo IzvršiH že v septembru. Režemo in zlagamo potaknjence kuten, ribeza in kosmulj pa tudi vrtnic opleta vk ln razHinih lepotičnih grmov. Se jemo peške lesnik in hrušk drobnic za vzgojo divjakov. Ce se bojimo miš4., seme f. (ratificiramo, to se pravi: vložimo ga v pesek ali v rahlo prst in ga s posodo vred zakopljemo v zemljo. Na prosto bomo sejaU stratificirano seme v marcu. Na iepotičnem vrtu posadimo gredice s čebulnicami hijacintov, tuUpanov in narcis. Proti koncu meseca sadimo vrtnice. Nizke prisujemo s prstjo, visoke takoj pripognemo k tlom in jih pokrijemo s smrečjem in z zemljo. Ce še nismo pospravili dalij, kan, čebuUc gladijol in sploh vse, kar bi utegnilo trpeti škodo od mraza, ne odla-šajmo več. Pripravimo si pravočasno dovolj smrečja za uzimljenje vrtnic in za varovanje občutljivih trajnic, pa tudi zelenjadl, ko nastopi ostrejši mraz. Vse lončnice spravimo na varno, da jih ne ugonobi nenadna slana. Sobne rastline vedno manj zalivamo, ker pojenjuje rast. Na vrtu in v sadovnjaku so razni pridelki. Izkoristimo jih, sušimo jih ln napravljajmo iz njih razne shranke za zimo. SLOVENCI - BERITE onffsega toziftenta. 22. SEPTEMBER 1943—1944 DOKUMENT SEDANJOSTI! DOBI SE V VSEH KNJIGARNAH IN ZALOZBAH čim več marmelad® ali sadne mezge Bolj je znano ime marmelada, kakor izraz sadna mezga. V južnih krajih pravijo temu pekmez, na Češkem povidel. Pod besedo marmelada razumemo prav za prav. oslajeno sadno mezgo. Naravni sadni mezgi dodamo neko količino sladkorja z namenom, da jo izboljšamo K sadni mezgi (pek-mezu) v ožjem smislu besede se ne dodaja sladkor, ampak se ukuha sadje takšno, kakršno je. Na ta način uporabimo zelo koristno vsako sadje: jabolka, češplje in hruške, razen nekaterih moštnic, ki vsebujejo preveč trdih snovi (kamenčkov), ali pa če so predrobne. Preden začnemo razpravljati o napravi marmelade, je potrebno nekaj splošnih pojasnil. Različna so sredstva, s katerimi lahko ohranimo sadje v tej ali oni obliki pred pokvarje-njem. Najpreprostejši način je sušenje, gosto uku-havanje sadja, dodatek sladkorja, dalje uporaba raznih kemičnih sredstev, ki so bolj ali manj zdravju škodljiva, zato jih na splošno ne priporočamo. V novejšem času shranjujejo večja podjetja velike količine surovo predelanega sadja v posebnih posodah (tankih) v hladilnih prostorih, in to samo začasno za poznejšo predelavo. Za naše razmere pa kaže najbolj, da čim več sadja shranimo v svežem stanju, dalje da ga posušimo, ali da ga ukuhamo v sadno mezgo. Mogoče ne bo odveč, ako opišemo shranjevanje sadja v večjih posodah z žveplovo sokisllno. Zmleto in precejeno sadje (sadno kašo) shranjujemo v večjih posodah, katere zalijemo potem z vodo. Tej vodi prej primešajo na 10 litrov 3 decilitre 6% žveplove so kisline. Pri ukuhavanju se voda odlije in sadje se predela v mezgo. S tem se od-lije obenem žveplova sokislina; ona malenkost žvepla, ki ostane v sadju, Izpuhti pa pri ukuhavanju. Na ta način shranijo večja podjetja velike količine predelanega sadja v hladnih prostorih za poznejše ukuhavanje. Marmelade i— sadne mezge Za napravo marmelade so najboljše češplje. Iz 100 kg češpelj dobijno 25 do 30 kg mezge. Za ukuhavanje sadne mezge služijo kotli, ki so dovolj veliki. Najboljši so oni, ki so vzidani kje pod kako streho z lastno kurjavo in dimnikom. Zelo pripravni kotli za kuhanje marmelade so oni z vodno kopeljo, ki so bakreni (ne železni) in morajo biti tudi pokositrenl (pocinjeni) z vsebino najmanj 70 do 80 litrov. V takih kotlih mezge ni potrebno toliko mešati. V južnih krajih kuhajo pekmez blizu sušilnic, kar na prostem pod streho v navadnih velikih, plitvih kotlih z vsebino 200 do 400 litrov. Za ukuhavanje mezge so potrebne razne priprave: lesene kuhalnice (greblje), razna sita, str-gulje, brezove metlice, večje in manjše žlice, škafi ln kadi ter posoda za shranjevanje mezge. čim slajše je sadje, tem boljša je mezga Za napravo mezge uporabljamo le popolnoma zrelo sadje. Ako ukuhamo še kislo, nezrelo sadje, je samo po sebi umevno, da ostane tudi mezga kisla. Ker je pa sladkor drag ali ga sploh ni, moramo Izrabiti naravni sladkor; počakati treba torej, da sadje čimbolj'dozori, preden ga predelamo. Jabolka morajo popolnoma dozoreti, kakor pr avimo, zmediti, to je, da jih pustimo vsaj 5 do 6 dni na- kupu, da postanejo sladka in užitno zrela. Hruške morajo tudi dozoreti (ne zmehčati), pri češpljah se mora kožica okoli pecljev naguban-čiti. Torej, čim slajše je sadje, tem boljša je marmelada. V kraj'h, kjer je taka naprava mezge v navadi, ukuhavajo ~ sadje nepretrgoma noč in dan, da izrabijo čas in obvarujejo blago pred kvarjenjem. RAZVRSTITEV PREDAVANJ GOSPODINJSKIH POMOČNIC Za vse ljubljanske služkinje se z 9. in 10. oktobrom uvajajo redna 14dnevna protikomunistična predavanja po naslednjem redu: Začetna črka gospodinje A do G v ponedeljek v dvorani PDZ, Miklošičeva 22; od H do L v ponedeljek v dvorani ZSZ, Miklošičeva 20; od M do R v torek v dvorani PDZ, Miklošičeva 22; od S do 2 v torek v dvorani ZSZ, Miklošičeva 20. Vsaka udeleženka odda ob prihodu na predavanje kontrolni listek, ki ga prejme od svoje gospodinje, ta pa od Delavske protikomunistične akcije. Vsa predavanja so ob pol 16. uri. Predavanja, ki bi morala biti na praznik, odpadejo. Prvega \e — obnovite naročnino! Naprava mezge lz češpelj Popolnoma zrele, zdrave češplje (ne nagnite) napolnimo v čist in dobro osnažen kotel, kjer jih polagoma razkuhamo v kašo. Zraven'kotla postavimo dve primerni kadi. V eno kad Izpraznimo razkuhane češplje in prazen kotel ponovno napolnimo s svežimi češpljami. Med tem časom raz-kuhano brozgo pretlačimo (pasiramo) na primernem situ (odprtine sita so od 4 do 6 mm velike), da ostaneje na situ samo koščice. Ako uporab-. ljamo finejša sita, ostanejo v njej tudi kožice, to pa za navadne prilike ni potrebno. V večjih obratih uporabljajo za pretlačenje posebne priprave, v katerih gre delo hitreje izpod rok. Ko so se v kotlu češplje razkuhale, jih tudi pretlačimo. V prazen in očiščen kotel vlijemo potem pretlačeno mezgo. Najvažnejše delo potem je, da mezgo neprestano mešamo, da se ne pre-žge. Polagoma dodajemo k prvi mezgi še drugo, ki smo jo med tem časorp pretlačili. Tu je potrebna vztrajnost in potrpljenje. Ukuhavanje mezge traja približno 8 do 10 ur. Kuhar (-ica) se mora za to delo previdno pripraviti. Priporoča se,' da si delavec ovije roke s cunjami in pokrije deloma tudi obraz, da se zavaruje pred opeklinami. Mezgo ukuhavamo toliko časa, dokler ne dobi bleščeče temne barve in da postane tako gosta, da se delajo kar kepe, oziroma dokler ne stoji kuhalnica v mezgi pokonci, ako jo postavimo v njo. Ukuhano mezgo napolnimo še vročo v lonce ali tudi v večjo leseno posodo. Dišav navadno ne dajemo k mezgi. Napolnjeno posodo zavežemo s papirjem in hranimo na hladnem prostoru. Pred uporabo to sadno mezgo z vodo (ne preveč) razredčimo, da jo moremo namazati na kruh, testo in podobno. V nekaterih krajih vlivajo gospodinje mezgo tudi na cenejše krožnike in v sklede ali navadne lonce, ki jih potem postavijo v krušno peč, ko so spekle kruh. Marmelada se še bolj strdi in napravi na vrhu skorjo; taka mezga je potem še bolj stanovitna. Na podoben način ukuhavamo tudi jabolčno in i hruševo mezgo. Priporoča se pa, da se to sadje ; k češpljam meša (vsakega na polovico, ali kakor ] je). Paziti moramo tudi na lepo barvo mezge, i zlasti pri jabolkih. Marmelade barvamo v mirni dobi običajno z žganim sladkorjem (karamelom) ali pa z dodatkom soka od borovnic, bezgovih jagod. Drugih barvil (anilinskih barv) jii uporabljati, ker so zdravju škodljiva, zato prepovedana. Gospodarji! Skrbite za prehrano družine s tem, da določite čim več sadja za marmelado. Povedano velja posebno za češplje in tudi za ostalo sadje, ki naj se ga čim manj porabi za žganje. Vaše gospodinje, zlasti pa otroci vam bodo hvaležni! Blagor hiši, v kateri je dovolj posušenega in ultuhanega sadja za prehrano družine. X »Narod brez domovine«. Ustanovitelj in bivši voditelj katoliškega italijanskega časopisja Don Sturzo je izjavil, da je zelo zaskrbljen glede nadaljnjega razvoja razmer v zasedeni Italiji. Očita Angležem in Američanom, da so z zasužnjenjem Italije odprli vrata boljševizmu. Izginili so vsi upi, da bi stali Angloameričani ob stran! italijanskemu narodu. Kajti po enoletni zasedbi se i je položaj samo še poslabšal. Narod trpi lakoto in njegovo zaupanje v bodočnost je izplahnelo. j V deželi vlada močna inflacija. Dejstvo, da do-i življajo danes v Italiji boljševizem v njegovi skrajni obliki, je dokaz najbednejših življenjskih pogojev. — išvicarslti dnevnik »Berner Tagblatt« ugotavlja, da gladuje Italija v lastni hiši. Italija je postala senca same sebe. Neki britanski pod-■ častnik je Imenoval razgnane Italijanske begun-| ske gruča »narod brez domovine«. France Ločnar: V send planin Ljudska povest iz Bohinja Dokaj let je že od tiste dobe, ko se je godila naša povest. Nad vso obširno Bohinjsko dolino se je razprostirala gosta oktobrska megla, kakor da bi hotela zagrniti vse njene prebivalce v večni sen. Vsi vaščani so mirno spali, ker so bili utrujeni od napornega jesenskega dela, le odmev konjskih kopit je motil njihov mir. Kdaj pa kdaj se je konj ustavil, da bi se malo odpočil od dolge, naporne poti, toda njegov gospodar mu m dovolil počitka. Tolažil je malega črnega konjiča, da naj še malo vzdrži, in da bo potem počival, kolikor se mu bo ljubilo, ko prideta na cilj. Prijel je za bič in zavihtel z njim po zraku. Konjiček je povesil glavo, in zopet z enakomernim korakom potrpežljivo peljal svoje breme v temno noč. Tujec je zataknil bič na prejšnje mesto, snel z desnice usnjeno rokavico in si prižgal cigaro. Potipal je še vrvi, če dobro držijo njegova dva velika popotna kovčega, nato se je udobno naslonil v naslanjač kočije. Enakomerno je spuščal dim v sivo, hladno jesensko meglo. Kmalu je pozabil na cigaro in se globoko zamislil. Ni čutil hladne rose, ki mu je padala na golo roko, v kateri je držal smotko. šele tedaj,* ko se je konjiček spet ustavil, da bi se malo oddahnil, se je mož prebudil iz svoje zamišljenosti. Odvrgel je ugaslo smotko m si nataknil rokavico. Zapel si je površnik in potegnil klobuk s širokimi kraji močno na obraz, da bi ga ščitil pred roso. Za trenutek mu je bilo žal, da se ni ustavil v kateri koli vasi, ko se je pričelo mra-čiti, in bi naslednji dan nadaljeval pot. Toda samo za trenutek. »Čimprej do cilja,« si je dejal in takoj zopet pognal konja. Vzel je iz notranjosti žepa belež- ko. Nagnil se je k svetilki, pritrjeni h kočiji, irl čital: »Magdalena Rutarjeva, Srednja vas, Bohinj.« »Srednja vas, Srednja vas,« si je ponavljal. »Da bi jo že vendar enkrat dosegel.« Tujcu pač nihče ni povedal, kako strma ln slaba je pot skozi vasi: Bitnje, Jereka, Cešnjica, v Srednjo vas. Konjiček mu je vidno pešal. Voznik je sklenil, da bo pri prvi krčmi ustavil konja in poklical gospodarja. Vnovič si je prižgal cigaro, da bi mu pregnala zaspanec, toda cigara ga ni poživila. Še bolj ga je silil Zaspanec, kakor da je vzel uspavalno sredstvo. Konjiček se je vedno pogosteje ustavljal Da bi ne zaspal, je tujec stopil iz male kočije, šel je h konjiču in ga potrepljal po vratu: »Rabi, malce še potrpi; zdi se mi, da bova kmalu na cilju.« Tako je dejal svojemu ljubljencu, prijel za uzdo in šel peš poleg njega. »Kaj Rabi, ko bi nama vsaj mesec svetil na pot,« je govoril konjiču, da je slišal vs^j svoj glas. Ako bi vihrala burja, bi mu bilo laže pri srcu. Toda tihota, ki so jo motila edino Rabijeva kopita, mu je bila mučna. Iznenada se je Rabi ustavil. Nagnil je ušesa močno nazaj in prisluhnil. »No, tu so pa pogosto naseljene vasi,« si je mislil tujec in obstal. Rabi je veselo zarezgetal in kar prostovoljno začel hitreje stopati proti vasi. •»Glej, sva že v vasi; da bi bila to Srednja!« je rekel tujec in ustavil konja. Šel je po vasi in se oziral, kje bi bila krčma. Tisti trenutek sta stopila predenj dva krepka mladeniča. Na mah je ugotovil, da sta to dva vasovalca. Vprašal ju je: »Ali je tu Srednja vas?«. »Ne, tu je Cešnjica,« je odvrnil prvi. »Ali je še daleč do Srednje vasi?« je nadaljeval tujec. »V nekaj minutah boste tam, ker imate konja,« mu* je drugi odgovoril. Mislil je vprašati še po t krčmi, a si je premislil. Zahvalil se jima je za pojasnila in šel h konjiču. »Nekaj minut bova že še vzdržala,« si je mislil in se vsedel v kočijo. »No, potegni!« je velel konjiču, toda Rabi je odkimal. Ni mu bilo všeč, da bi šel še dalje. Voznik je moral zavihteti bič, da je konj potegnil. Le počasi, kakor megla, sta se bližala Srednji vasi. Tujec nl dolgo vzdržal v kočiji, ker se je bal, da bo zaspal. Tako močno je bil zaspan, da je spotoma kar mižal. Cesto so se mu zapletle noge. Že je sklenil, da bo kar s ceste zavozil in pogrnil po travniku odejo, da bi se malo naspal, ko je iznenada zazrl vas pred seboj. Na to veselje se je še mesec prikazal v vsej svoji veličini. »No, Rabi, mislim, da sva zdaj na mestu,« je vozn'k potolažil konjiča in ga ustavil pri prvi mali hišici. Snel si je rokavice in popravil klobuk. Mislil je pogledati na veliko zlato uro, a tisti mah je v zvonku farne cerkve ocfbilo dve. »Zgodnja ura je še, da bi budil ljudi — toda do jutra ml ne kaže čakati,« si je mislil in šel proti hiši. Narahlo je potrkal na počeno steklo in prisluhnil. N hče se mu ni odzval. Pričel je ogledovati leseno pritlično hišico. Streha je bila s slamo krita in vse preperela. Okvir okenci je bil z žico povezan, da se ni razsul. Tujec si je mislil: »V tej koči menda pač nihče ne prebiva.« Kljub temu je še enkrat potrkal. Na ponovno trkanje se mu je oglasil slaboten ženski glas: »Kdo je? Kdo mi ne da miru v tej zgodnji-uri?« »Tujec, popotnik, ki bi vam rad stavil nekaj vprašanj, če bi prišli k oknu!« Okno je močno zahreščalo, preden se je odprlo. Koščeni starkin obraz se je pokazal tujcu. Ta se je zdrznil ob pogledu na čudno suho ženico. C- Mesec je od strani obseval starkino obličje; kratki sivi lasje so ji viseli preko čela. Njene globoko udrte oči so se zazrle v tujca. »Kaj želite?« je vprašala z dokaj odločnim glasom in sc uprla s komolci na okno. »Mamica, al' sem prav prišel v Srednjo vas?« je vprašal z mehkim glasom. »Da, prav ste prišli. Kaj iščete tu — ponoči?« »Krčmo Iščem, mamica, krčmo, odpočil bi se rad — ali je v tej vasi?« Ali vas muči sklepni revmatizem? Ako se je v telesu nabralo toliko sečne kisline, da je ledvice ne morejo več izločati, se pojavi sklepni revmatizem ali putika. Kri se namreč brani sečne kisline, in telo jo odlaga na razna mesta, v največji meri na sklepe. In tako se javljajo tu bolečine, kl jih že vnaprej naznanja znojenje, krči v mečih, nerednosti v prebavi. Povzročitelj sklepnega revmatizma je torej preobilna sečna kislina. Pri tej bolezni je zelo važna pravilna prehrana, to je strogo dieta. Purin je glavna sestavina sečne kisline; zato treba uživati purina prosto hrano. Ako uživa bolnik jedi, ki vsebujeje dosti purina, s tem v izdatni meri pospešuje tvarjanje sečne kisline. V vojnem času je to seveda bolj težko. Skoraj brez purina so: mleko in vsi mlečni izdelki,, namreč: presno maslo, smetana ter posebno kravji sir. Dalje jajca, mlada zelenjava, pre-tlačeno korenje, tudi fižol, samo da mora biti pre-tlačen. Nadalje kava, čaj, čokolada in kakao, toda vse zelo razredčeno z mlekom. Sadja čim več. Kot zabelo je uporabljati presno maslo in olje. Izvrstno sredstvo proti putiki so sveže, neslane kumare. Nakrhljamo jih in-priredimo z oljem, li-monovim sokom ali nadomestkom in sesekljanim zelenim petršiljem; lahko pijemo tudi kumarov sok, toda biti mora neslan. — Dovoljene so vse močnate jedi s sladkorjem ali brez njega, a brez svinjske masti. Meso je škodljivo; zato naj ga bolnik uživa čim manj ali sploh ne, sicer pa.-samo meso odraslih živali, le kuhano in parjeno, ne pa naravno pečeno. Bolnik ne sme uživati čiste goveje juhe, alkoholnih pijač, živalske drobovine, teietine, jagnje- »Seveda je. Samo nekaj korakov se še potrudite — sredi vasi je,« je odvrnila starka in že zaprla okno. Tujec bi jo bil še rad kaj vprašal, toda je prehitro zaprla. Tudi s tem se je zadovoljil, da je slednjič le prispel na tako zaželeni cilj. Sel je h konju in ga zapeljal nazaj na cesto, ker je bil šel medtem muljit travo. Ako bi bila krčma oddaljena le še pol ure, tujec ne bi"prišel do nje; kajti tako močno je bil izčrpan. Opazil je velik grozd nad vrati. »Tu bo,« si je njisiil in ustavil konja. Nataknil mu je vrečico ovsa na glavo, toda konj se nI zmenil zanj, ker ga je. preveč žejalo. Vedel je njegov skrbni gospodar, zakaj ne je. . »Rabi, takoj dobiš vodč,« je dejal in stopil pred vrata. Dokaj močno je potrkal. Naslonil se je na vrata in čakal. Rabi je zavozil k njemu in mu lizal roko. 2e je tujec mislil drugič potrkati, ko so se odprla vrata. »Kaj želijo, gospod?« je vprašal bosonogi krčmar. »Prosim vas, da bi mi čim prej pripravili lonček gorkega mleka ln posteljo — seveda, če imate katero odveč?« »Tisto pa, tisto; dve postelji imam vedno odveč.« . »Sreča,« ee je oddahnil tujec. »Vstopite!« je povabil krčmar in prižgal svečo, ki jo je imel v veži vedno pripravljeno. Tujec je težavno prestopil prag; kar vse je zastalo v njem. j|Krčmar, bodite tako dobri in spravite še mojo prtljago, in konjiču dajte vode — za nobeno rabo nisem več.« »Gospod, vse bo takoj urejeno.« »Prosim. že kar stoj<5 dremam,« je komaj slišno rekel tujec ln se sesedel na dolgo hrastovo klop. Ko je krčmar šel v kuhinjo, se je tujec takoj naslonil na mizo ln zamižal. »Se to vprašam krčmarja, ali Magdalena Se Sivi,« si je mislil, »potem grem pa takoj v po-ateljo.« tine, mladih piščancev in druge mlade perutnine-ter mlade svinjine. Manj purina vsebuje govedina, divjačina ln dorasla perutnina. Varovati se je treba soli, treba je jesti vse neslano. Namesto soli lahko uporabljamo domače začimbe: petršilj, zeleno, pehtran, krebuljlce, ^bulo in podobno. Vsa kri, in sploh vsa notranjost telesa se mora popolnoma prenoviti, zato mora bolnik živeti popolnoma drugače kakor je živel pred boleznijo. Natančno dieto pa naj določi zdravnik. Poleg svežih kumar je zelo priporočljiv čaj iz • krompirjevih olupkov, ki ga priredimo takole: 2 debela, večkrat v vodi oprana ln s krtačko očiščena krompirja debelo olupimo. Olupke zmelje-mo v stroju ali jih drobno sesekljamo ln jih s pol litra mrzle vode pristavimo k ognju. Kuhamo jih tako dolgo, da se voda povre približno za četrt litra in ostane čaja polno skodelico. Odcedi-mo ga in damo bolniku brez soli in brez sladkorja; ali ga osladimo z naravnim sladkorjem. Tak čaj naj uživa bolnik vsaj enkrat dnevno. Zelo ugodno vplivata tudi korenjev in paradižnikov sok,, vsak zase ali pomešana. Dalje vsi sveži zelenjavni in sadni sokovi. Krompir naj bo vsak dan na mizi, prirejen na najraznovrstnejše načine na olju ali na presnem maslu, a sevč brez soli. Koristne so solate vseh vrst, posebno radič, vse zabeljeno z oljem in limonovim sokom ali nadomestkom ter namesto soli začinjeno z zelenim pe-teršiljem, drobnjakom, čebulo, česnom, zčleno. Pripravljanje hrane za bolnika zahteva "velike skrbnosti, pozornosti in domišljije, še zlasti v današnjih časih. Wi Hlll—IHIIIIII—l ■ £*aSE5 I II ll»'l i m n m II ■! 111 Krčmar se je kmalu vrnil in vprašal gosta: j »Gospod, pa ne da bi že spali?« Tujec nI niti glave dvignil na krčmarjevo vprašanje, le nekaj nerazumljivega je zamrmral. Kljub temu je krčmar nadaljeval: »Konjiča sem že napojil in ga spravil pod streho; vašo popotno robo sem tudi že zanesel v sobo, mleko sem že pristavil — gospod, kaj vam pa je?« je vprašal presenečeni krčmar, ker mu tujec ni odgovoril. Tujec zadnjih besed nI več slišal. Trdno je za- j spal od dolgega in duševno napornega potovanja. Sicer sta počivala z Rabijem po nekaj uric vsar ko noč, toda tuječ ni mogel zaspati; kajti vedno se je izpraševal, kakšna je Magdalena. Na V3ak način jo je hotel spoznat! in to čimprej. Noč :n dan je mislil samo na ujo in že neka; noči nI mogel zaspati. Prva njegova skrb je bila, da je nakrmil konja in ga odpočil, a zase se nI brigal. Vedno si je ponavljal, da ga mora le Rabi pripeljati do Magdalene iu Jerneja, ln res ga je pri- ; peljal. Ker je tujec vedno, kadar je moral brez- j skrbno spati, čital neko dolgo pismo, so bili nje- j govi živci že močno izčrpani. Zdaj šele, ko je j prispel v tako zaželeni kraj, v Srednjo vas, je bil docela premagan. Krčmar je gorko mleko postavil preden. »Tako, gospod, mleko sem vam prinesel!« je naglas:!, a tujec ga ni čul. Krčmar je še glasneje povedal, da se bo mleko shladilo, toda tujec se ni zmenil. Prestrašil se je krčmar, ker je bil popotnik videti tako bled. Prijel ga je za roko in mu jo močno stresel. Se enkrat je naglasil, da je mleko na mizi, toda njegovo pripovedovanje je bilo zaman. Pričel je ogledovati tujca. »Da bi bil tako zaspan, je domala izključeno,« si je mislil. »Vinjen tudi ni bil, ko je vstopil-- zastrupljen je!« je ugotovil krčmar in šel hitro klicat ženo Uršo. Drug za drugim sta pritekla in obstala pred tujcem. Urša je prihitela kar v sami srajci iz hodničnega platna, vsa' razkuštrana je krilila z rokami in kar v eni sapi ugotovila: »Umrl bo! JežeS, sveta nebesa! Jože, daj mu zrcalo pred usta, potem bova šele videla, kaj bova ukrenila.« Krčmar je stekel po veliko okroglo ne bodo razpasle preveč nevarno. V Nišu se je zaradi vojne Število ppeirtvalstva najmanj potrojilo, saj so se tja poleg vlade preselile vse osrednje oblasti ln velik det beograjskega prebivalstva, tam so bila pa tudi največja taborišča ujetnikov. Ko v tem prenapolnjenem metu še nikdo ni mislil na pomanjkanje in draginjo, je že prvo zimo začel v Nišu razsajati pegavec. Sanitarne oblasti so proti nevarni kužni bolezni nastopile z izredno odločnostma m strogostjo. Vse gostilne in kavarne so bfle zaprte kmalu po božiču. Zaradi najnujnejše prehrane sta smeli biti odprti v vsem Nišu samo dre največji restavraciji od 11. do 14. ure in od 17. do 19. ure. Po živahnem Nišu so se po tek restavracijah prej med gosti gnetli prodajalci tretja >n slaščic, sedaj pa otroci z vrečicami naftalina. In v restavracijo so gostje prihajali po pokrivali h ln ramenih kakor pobeljeni s snegom. Posuti so bili z naftalinom." Ko si je Človek v gneči priboril krožnik, je posegel v žep po tfeklemčico gorilnega špirita, ga nalil na krožnik ta zažgal, nato pa je s tako razkuženim krožnikom potrpežljivo čakal na juho. Termometer je padel od 20 stopinj do 30 stopinj pod ničlo. Bolnišnice so bile prenapolnjene, stanovanja nabita In na hodnike glavnih cest so nanosih slame. V dolgih vrstah so na tako nastlanih hodnikih v tem mrazu ležali pegavi bolniki, se valjali, nekateri pa v delirij* trgali raz sebe obleko, dirjali nagi okrog ter si hladiti ogenj v snegu. Dantejeva nesmrtna fantazija ■> videla tako groznih prizorov v peklu. Dolge vrste voz so ponoči vozile iz ansta trupla žrtev. Grobovi so bili dolgi kako* o*ive. V megleni noči je prebivalstvo samo mata zapazilo žar s pokopališča, ko je gorela grmada trupel. Ves promet po nesrečni deželi je bil popolnoma ustavljen. Tudi vojaški transporti so t** prepovedani. Edino en sanitetni vlak je vsak 4 gomolja rumene podzemeljske ko-elrabe, 114 kg čebule, 6 glavic česna, 30 srednje-velikih paradižnikov, 3 luke in srednjeveliko glavo ohrovta. Kar se ne da mleti, zreži na tanke in kratke rezance. Vse dobro zmešaj s% kg soli in napolni s to mešanico polliterske ali še manjše kozarce; povrhu nalij za pol prsta visoko raztopljenega loja. Ko se strdi, zavezi kozarce še s celo-fantnim papirjem in Jih hrani na hladnem, suhem mestu. Mešano začimbo si pripravimo za zimo in pomlad; nadomešča vse druge pridatke, ki jih sicer devljemo v juho. Ena žlica začimbe zadošča za juho petčlanski rodbini. Juhe ne solimo, kvečjemu nazadnje po potrebi dodamo še malo soli. Dozorevanje jabolk v shrambi. Rastlinoslovec Salisbury je dokazal, da dozorevajoča jabolka Izločujejo znatne količine plina etilena. Ta plin potem pospešuje dozorevanje še nezrelih plodov. Če torej v shrambi zrela jabolka odstranjujemo, se bodo dlje držali ostali plodovi. Tudi to je torej važen razlog, zakaj se mora jabolčna klet dobro zračiti. Z druge strani pa lahko spet drugi plin, in sicer ogljikov dvokis, zadržuje dozorevanje jabolk v shrambi. V deset odstotkih tega plina se lahko jabolka in nekateri drugi sadeži lepo ohranijo še dolgo po normalni zrelosti. Cvetko Golar: Kako Je Mapec pobegnil vragu Stara pravljica V tisti vasi pod hribom je bil hlapec, kl se mu je reklo Miklavž. Bil je prebrisan dečko, česar se je lotil, to je tudi izpeljal. Takrat je vstopil pri nekem kmetu v službo. Bila je slaba letina, žito ni zraslo in tudi sočivje se ni obneslo. Kmet je premišljal, kako bi se rešil skrbi in nadlog in od kod bi dobil denar, da bi si lahko kaj privoščil. Pa mu reče hlapec Miklavž: »Nikar ne bodite žalostni, oče, bo že kako!« In Miklavž gre k mlinu lovit ribe. »Mogoče ujamem kako ribo, ki jo prodam za dober denar,« si je mislil. »Ali vrvice nimam, da bi privezal trnek. Ha, jo že Imam!« Mlinarja poprosi, naj mu da malo lanu, sede na breg in si začne zvijati vrvico. Suče jo in plete, kar poskoči lz vode majhen pobič v črni suknjiči in rdeči kapici. »Striček, kaj pa delaš? vpraša hlapca. »Ali ne vidiš, da si zvijam vrvico?« »čemu ti bo?« »I, čemu, v tolmun jo bom spustil ln vas, vrage, drugega za drugim Izvlekel lz vode.« »Kaj takšnega! Počakaj me trenutek! Jaz grem in povem svojemu staremu očetu.« Vrag skoči na glavo v vodo in Miklavž gre zopet na delo. Pri tem si misli: »Le počakaj me, vam jo že zagodem, da mi ]boste še radi dali vaše zlato ln srebro!« In Miklavž začne kopati jamo, globoko jamo, nanjo pa položi svoj klobuk, kl mu je manjkala streha. Kar pomoli vragec glavo iz tolmuna in zakliče: »Miklavž, stari oče mi Je dejal, da bi se s teboj poravnali. Koliko zahtevaš, da nas ne potegneš iz vode?« »Ta klobuk tukaj napolnite z zlatom in srebrom!« »Stari oče pravi, naj se prej s teboj poskusim, kdo je bolj močan.« »Z menoj bi se rad poskusil, ti pedenj-človek ? Pojdi, pojdi, ti se ne moreš iti metat niti z mojim mlajšim bratom Binetom!« »Kje pa je tvoj brat Bine?« »Lej ga; tam spi v goščavi.« »In kako naj ga pokličem?« »Pojdi k njemu in ga udari po hrbtu, pa bo takoj vstal.« Vragec se splazi v goščavo, najde medveda ln ga lopne z gorjačo po hrbtu. Bine kosmatine se vzdigne na zadnje noge in objame ubogega vraga s tako močjo, da so mu pokale vse kosti. Z veliko težavo se izvije vrag lz medvedovih šap ln teče k staremu vragu. Prestrašeno zakriči: »Joj, stari oče, hlapec Miklavž Ima mlajšega brata Bineta, z njim sem se hotel poskusiti. Pa me je zagrabil, da so mi vse kosti pokale po telesu. Kaj bi se šele zgodilo z menoj, da sem se šel z Miklavžem!« »No, pa pojdi in poskusi z Miklavžem teči za stavo.« In pobič z rdečo kapico priteče zopet k Miklavžu. Pove mu, kaj je stari oče naročil. Hlapec pa mu odgovori r »Kaj ti ne pade v glavo! Z menoj hočeš teči za stavo? Moj najmlajši brat Krivonog te pusti daleč za seboj!« »Kje pa je tvoj brat?« »Poglej, tam leži v travi In počiva. Pojdi k nJemu in ga vščipni v uho, gotovo bo rad tekel s teboj za stavo.« Vragec steče k zajcu in ga vščipne v uho. Kakor bi trenil poskoči zajec in zbeži, vragec pa za njim. »Stoj, stoj stoj! Počakaj, da se prej postaviva! Na, ga že nI!« Vragec se vrne v peklo ln pove staremu očetu: »Huda reč je to! Tako sem tekel, kar sem mokrenja, toda običajno je krivda staršev mnogo manjša kakor si domišljajo. Pač pa lahko postanejo grešniki na svojem otroku, ako se nasproti njemu, ki zaradi svoje napake itak hudo trpi, ne ponašajo dovolj hladnokrvno in mirno. Njihova naloga je, da podvzamejo, najbolje sporazumno z dobrim zdravnikom, vse, kar bi mu utegnilo pomagati in ga rešiti njegovega težkega bremena. Ker je v borbi proti otroškim napakam vedno važno, da poznamo njih možne vzroke, naštejemo tudi tu nekatere najobičajnejše. Dostikrat ne obvlada kak otrok izpraznjena vode, ker so starši premalo vežbali njegovo voljo za obvladanje telesnih funkcij ali pa ker nastopijo nekateri ote-žujočl pogoji. To je takrat, ako je mehur prepoln, ako otrok mnogo pije ah zauživa zelo vodene jedi tik pred počitkom, ako nima v bližini nočne posode ali kake druge možnosti iepraznje-nja, ako ima zelo globoko spanje, ako ga med spanjem zebe in ako je v splošnem nervozno razdražljiv. Včasih povzročijo mokrenje pri otroku, ki se je že navadil obvladati izpraznjenje, izvestne, zlasti nalezljive bolezni. Starši naj pri mokrilcih podvzamejo vse, kar odpravlja neštete vzroke. Taki otroci naj čim manj pijejo, a zlasti po 6. uri zvečer naj sploh ne pijejo in ne zauži-vajo zelo vodenih jedi. Potrebno pa je, da otrok na to prostovoljno pristane, ker sicer prepoved lahko obide. Po možnosti naj se pred počitkom izprazni črevo, da ne pritiska na mehur, škodljive so mehke pernice, ki se naj umaknejo trdnim, z morsko travo ali žimo polnjenim žimnicam. Otrok naj ne spi na hrbtu, temveč na (desni) strani, zglavje bodi nizko, spodnje telo po možnosti dvignjeno. (To dosežemo, ako potisnemo blazino namesto pod glavo pod noge.) Otrok naj ne lega k počitku preutrujen, da se tako Izogne preglobokemu spanju, ki pospešuje mokrenje. Za končni uspeh, da namreč ponočno mokrenje za vedno odpravimo, je odločilnega potneea trdna vera vanj. Verovati pa morajo vsi: otrok, vzgojitelj in morebitni zdravnik. Ta vera je tudi docela upravičena, saj uči Izkustvo, da je trajno in neozdravljivo ponočno mokrenje Izredno redko. Večinoma poneha samo po sebi v dobi spolrfega zorenja, zlasti pri deklicah, a tudi pri dečkih. Poleg trdne vere v končni uspeh so potrebne že poprej omenjene lastnosti, mir, hladnokrvnost in potrpežljivost, potrebno pa je tudi neprestano opogumljanje prizadetega otroka. Zmerjanje, pretepanje in jadikovanje^ne pomaga, temveč stvafc. poslabša ter pomeni napram trpečemu in osramočenemu otroku neodpustno krutost. Kjer je Ie mogoče, je priporočljivo, da pritegnejo starši k zdravljenju dobrega zdravnika kl mora Imeti za vzgojni in zdravstveni uspeh nujno potrebne lastnosti. mogel, pa ni nič pomagalo. Nisem ga mogel ustaviti, ne prehiteti. Pa še Miklavž m bil, temveč njegov najmlajši brat.« Stari vrag mrmra in gode in grbančl čelo. Pa reče: »Teci k Miklavžu in ee skušaj z njim, kdo močneje žvižga!« Vragec priteče k hlapcu: »Hej, stari oče mi je naročil, naj se skušam s teboj, kdo glasneje žvižga!« Vragec zažvižga tako močno, da se Je hlapec komaj obdržal na nogah in z drevja se Je kar listje usipalo na zemljo. Hlapec reče: »Ne žvižgaš slabo, seveda proti meni nI to nič. Ako jaz zažvižgam, te poderem na tla (n ušesa ti kar raztrgam. Lezi z obrazom na tla in si zamaši s prsti ušesa!« Vragec leže z obrazom na tla in st zamaši ušesa, hlapec pa vzame gorjačo in mahne z vso močjo vragca za tilnik, da Je zažvižgalo. Vrageo skoči pokonci, plane naravnost v pekel in zavpije z milim glasom: »Jojmene, stari očka, strahovito je Miklavž zažvižgal! Kar iskre so mi skočile iz oči ln komaj sem mogel vstati, za tilnikom pa me je tako zabolelo, kakor bi ml vse kosti razbili.« »Joj, moj mali, posebno močan nisi,« pravi' stari vrag. »Pojdi, vzemi moj železni kij tam v kotu ln se poskusi z njim, kdo ga vrže bolj vN soko v zrak.« Vragec vzame kij čez rame ln gre k hlapcu. Reče mu: »Miklavž, stari oče mi je naročil, naj 8e enkrat poskusiva, kdo je močnejši! Tale železni kij-morava zagnati v zrak, da vidiva, kdo ga vrže više.« »No, pa ga ti vrzi prvi, da te vidim,« pravi hlapec. Vragec vrže drog v višino, visoko, visoko ja letel, da nI bilo videti drugega kot črno piko. Komaj sta pričakala, da je padel zopet na zen*-ljo. Nato pa vzame hlapec drog, kl Je bil težak na vse pretege. Postavi ga k nogam, se nasloni nanj in strmi v nebo. Vrage« ga vpraša: Prevara V samotni večerni uri stopajo človeku pred ogledalo ^pomina dogodki preteklosti in opazuje jih z različnimi občutki. Nekaterih se-veseli in se rad pomudi pri njih, drugi mu vzbujajo nevoljo ali celo srd in jih skuša za vedno izbrisati iz knjige spominov. Kako je že bilo? Ko je preteklo nekaj tednov, pa se mu zdi vse nekam neverjetno, morda je le sanjal? Ne, ni sanjal, resnično se je zgodilo. Naneslo je tako, da sta se nekaj tednov do-malega vsak dan videla in govorila, vsakdanjosti seveda, o čem drugem b! govoril človek, ako ga zanese naključje v tujo družbo? Skrivaj jo je opazoval in zdelo se mu je, da ni šS videl'lepše, prikupnejše. ženske. Ne samo to; vsaka njena poteza, vsaka njena kretnja tako fina in privlačna — niti najmanj odbijajočega ni našel na njej. Tam nekje v skritem kotičku srca mu je oživela iskrica, zadušiti jo je hotel izpočetka, pa se ni dala zadušiti, vedno večji je bil njen žar, dokler ni gorel s plamenom. Začel je premišljati, kako bi jI odkril srce, pa se je takoj ustrašil te misli, preveč drzna se mu je zdela. Videl je, kako so se sukal! večkrat ka-valirji okrog nje, kako bi mogel vendar on tekmovati z njimi ? <.Pa mu ni bilo treba odkrivati svoje ljubezni, njeno bistro oko je kaj hitro opazilo srčno razpoloženje novega znanca. Čutila je njegovo živčnost in njegov nemir, kadar je bil v njeni bližini, ln tudi on je v svoje veliko veselje spoznal, da je zelo, zelo prijazna z njim. Začela je napeljevati pogovor na bolj zaupne reči in rad ji je povedal mnogo več kakor je vprašala. Postala sta kaj hitro dobra znanca ln ko se je bližal dan ločitve, ni mislil Joško na nič drugega več kot na neizmerno ljubezen do lepe ln ljubeznive gospodične Mire. Bil je prepričan, da tudi ona ve za njegovo ljubav, saj ji je to že pri več prilikah dovolj jasno pokazal. »Zelo mi je bilo drago... nikoli ne pozabim zabavnih uric v vaši druščini,« je gostolela, ko se je poslavljal. »Ob priliki se menda spet vidimo, saj pridete večkrat v Ljubljano, ali ne? Da, da, živo veverico ste ml obljubili; kdaj jo dobim? Ah, tako se je že veselim!« Kako je bil Joško vesel, ko je gospodična Mira sama skrbela za to, da se ne prekine njuno znan-stvo, ampak da se čim prej spet snideta! Takoj sla se dogovorila za prvi sestanek v Ljubljani. V sodnem parku sta se sešla ln tisti večer je bil velik praznik ljubezni. Jošku se je zdelo, da plava kakor riba v brezbrežnem morju ljubavl, in če bi Izginilo še kdaj to morje, potem bi ostal on kakor riba brez vode, ne mogel bi več živeti Ob slovesu, kl je trajalo najmanj uro, sta določila prihodnji sestanek v Lattermannovem drevoredu. Tam je čez teden dni čakal Joško lepega večera, toda Mire kljub čakanju nI bilo od nikoder. Oditi je moral, ne da bi jo videl vsaj trenutek, da bi ji vsaj mogel seči v mehko ročico. Pretrpel je silne bolesti, celo zbolel je in moral je ostati nekaj dni v svoji sobici. Prejel je drobno pisemce: nič ni huda in vse mu odpušča, ker ga je zaman čakala v Lattermannovem drevoredu ... Tako mu je pisala. Joško si nI mogel razložiti čudne zagonetke. Saj je vendar čakal Istotam več ko uro, kako bi jo bil mogel zgrešiti? Morda pa je vendarle on zakrivil kako nesporazumljenje ? Ni mu dalo drugače ko da se je odpeljal v Ljubljano ln jo po- »Zakaj pa ne vržeš, zakaj čakaš?« »Čakam, da pride tisti oblak bliže. Drog bom nanj vrgel, gori sedi moj brat, kl je kovač, njemu bo železo prav prišlo.« »Nikar, nikar ne vrzi droga gor, moj stari oče bo hud!« In vragec zgrabi hitro drog in steče k staremu očetu. Ko ta sliši, da je bil hlapec vrgel drog skoraj na oblak, ga prešine strah in groza. Na mestu za pove, naj potegnejo zlato in srebro iz _ globokega rova in ga dajo hlapcu, da jih bo pustil pri miru. Vragec je vlačil in vlačil zlato in srebro, ali klobuk ni hotel biti poln. Zato leti vragec zopet v peklo in reče: »Joj, stari oče, Miklavž ima čuden klobuk. Vse zlato, kar sem ga mogel dobiti, sem mu stresel v klobuk, pa še nI poln. Ostala je samo še zadnja skrinja zlata.« »Hitro mu ga zanesi tja! Ali hlapec še vedno navija svojo vrvico?« »Seveja, stari očka!« »Torej le brž!« In tako so morali dati Miklavžu zadnjo skrinjo zlata, kl jo je vsul vragec v njegov klobuk, kl je bil nazadnje le poln. Miklavž pa je živel v veselju in obilnosti ln je tudi mene" povabil na medico in pivo, pa nisem šel k njemu. Pravijo, da je bila medica kisla, pivo pa grenko. setil. Oba sta se držala nekaj časa rezervirano, ko da se čutiti drug od drugega varana. Zavila sta proti Tivoliju in tu je Mira pokazala Jošku v Trubarjevem parku mesto, kjer je oni večer čakala nanj. Tedaj je Jošku postalo naenkrat vse jasno. Kaj more on zato, če je zamenjala Lattermannov drevored in Trubarjev park! Svetel žarek sreče mu je spet razjasnil obraz in prosil jo je odpuščanja, kakor da je on kriv neljubega dogodka. Potolažil jo je s tem ln spet sta si bila dobra, spet je užll neks^, svetlih uric v bližini ljubljenega bitja Pripovedovala mu je med drugim o svoji mami, ki jo je zadnjič obiskala. Ko ji je povedala, da se je seznanila z njim, je bila mama zelo vesela ln bi ga želela poznati, vsaj njegovo sliko bi rada videla. Jošku je bilo to prav všeč ln je rekel, da se bo dal ob prvi priliki nanovo slikati, pa tudi od nje si želi slike. Ker je tudi Mira rekla, da nima nič primernega, sta se domenila, da se pojdeta oba fotografirat in sicer kar skupno. Prihodnjo nedeljo jo bo čakal kar v ateljeju. Nestrpno je čakal nedelje in še pred določeno uro je vstopil pri fotografu. Na prijazno vprašanje je odgovoril, da počaka nekaj minut na gospodično, ker se bo dal skupno ž njo slikati. Sedel je v čakalnici, fotograf je prišel zdaj pa zdaj pogledat, toda gospodične ni in ni bilo. Jošku se je začelo dozdevati, da se mu fotograf že posmehuje, ker čaka tako potrpežljivo že celo po svetu i H^iHUMMfMlM«! triimilUMW.il X Poslanik von Killinger ubit v Bukarešti. Pri napadu rumunskih vojakov na poslopje nemškega poslaništva v Bukarešti, izveclnem v namenu, da bi protipravno odvlekli člane nemškega poslaništva in jih Izročili boljševikom, je padel pri vdanem izvrševanju svojih dolžnosti nemški poslanik v Bukarešti Manfred von Killinger. X Ugrabljen poslanik. Angloameričani so zagrešili novo kršitev mednarodno pravnih določb. V pričetlcu junija je neki član angloameriških za- sedbenih čet po zapustitvi nemške posadke aretiral poslaniškega svetnika nemškega poslanika pri Vatikanu Wemmerja. Neki ameriški častnik je vdrl v poslanlkovo stanovanje ter ga je s kršitvijo diplomatske Imunitete prisilil, da je odšel na poveljstvo zasedbenlh oblastev. Od tu so prepeljali kasneje Wemmerja v neki hotel in ga tamkaj držali pod nadzorstvom. Na nemško zahtevo je Vatikan protestiral proti tej kršitvi mednarodnopravnih običajev, ki so jo angloame-riške zasedbene oblasti zagrešile nad diplomatom, ki je bil akreditiran pri Vatikanu. Kljub vatikanski inteiVenciji pa Wemmer nI bil 'izpuščen. Angloameričani ugovorov Vatikana sploh niso upoštevali. Ko so slednjič po odločnem pritisku pristali na Wemmerjevo izpustitev, tega niso izvršili. Sredi julija so prepeljali VVemmerja v Taormino na Siciliji. Novi vatikanski protesti glede izpustitve Wemmerja in ostalih članov nemškega poslaništva pri Vatikanu, ki so prav tako bili v Taormini, niso imeli nikakega uspeha. X Porkkalo so Izpraznili. Posebni dopisnik švedskega dnevnika »Stockholms Tidnlngena« prikazuje Izpraznitev porkkalskega ozemlja, ki je bila predvidena v premirju s Sovjeti. Tu gre za starodavne švedske kraje v jugovzhodni Finski, katerih prebivalstvo mora sedaj zapustiti domove, ki so bili po tri do štiri stoletja v lasti njihovih rodbin. Tudi švedski poslanik na Finskem Beck-Friis ima v tej okolici posestvo, kl ga mora sedaj zapustiti. Porkkala je bila važno oskrbovalno središče za Helsinke ln središče Izdelovanja ribiških konzerv v južni Finski. Sedaj se selijo prebivalci z živino in pohištvom ter s pridelki, ki so' jih za silo rešili. X Rumunski begunci lz Temešvara poročajo, da je prišlo tamkaj zaradT strahovlade sovjetskih komisarjev do krvavih spopadov med domačim prebivalstvom in boljševiki. Prebivalstvo objokuje precej mrtvili. X Morate priti in London nanovo zgraditi!'« je zaklical angleški delovni minster Bevin na nekem potovanju v New York tamkajšnjim gradbenim delavcem. »Zdravje Londončanov je v vaši roki. Londonu groze nevarne kužne bolezni v zimi. Vaša pomoč je v interesu vojevanja.« X Boljševiški teror v južni Franciji. Po vesteh lz južne Francije tamkaj vedno bolj narašča boljševiški teror. Krajevna degaullistična obla-stva ne morejo pa tudi nočejo ustaviti divjanja teroristov, kl se kaže v najhujših izrodklh. Vsako uro prihajajo nova poročila o aretacijah. Število ustrelltev in usmrtitev stalno narašča. Posebno v južnofrancoskih departementlh med Pireneji In uro. Poslovil se je z jezo in žalostjo v srcu, češ da se nista z gospodično sporazumela, najbrž glede ure. Sam pri sebi pa je začel že sumiti, da Mira delo tako morda namenoma Taval je po mestu brez cilja. Bolelo ga je, kakor z razbeljenim obročem mu je stiskalo in žgalo srce. Nobene misli ni mogel najti, ki bi ga umirila, začel se je tolažiti z besedami apostola Pavla: »Ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva... ne Išče svojega, se ne da razdražiti, ne misli hudega... vse prizanese, vse veruje, vse upa, vse pretrpi. Ljubezen nikoli ne mine.« Zvečer, ko je čakal vlaka na kolodvoru, da se odpelje domov, je videl Miro, ki se je pripeljala z notranjskim vlakom v družbi mladega kavalir-ja, vsa vesela ln razposajena Prav mimo njega sta šla proti izhodu in takrat je čul nekaj besed, ki so mu vse pojasnile. Opazila ga ni. Jošku se je zdelo, da se mu rušijo tla pod nogami. Cez nekaj dni je prejel pisemce: »Ljubljeni Joško! Ves dan sem čakala v svoji sobici, da začujem Tvoje korake. Zakaj si izbral ravno mene, da me mučiš na način, ki nosi najstrašnejše bolečine ? Bodi Ti odpuščeno, da se hočeš naslajati nad mojo bolestjo. Pretrpela bom, saj... ljubezen je potrpežljiva in dobrotljiva, ne Išče svojega, se ne da razdražiti, vse veruje...« Joško ni m^gel čitali do konca Vrgel Je pismo na tla ln ga poteptal. V. L. Carono je boljševiški teror izredno hud. Boljševiki so uvedli preka sodišča ter uganjajo tu svoje nasilno sodstvo. Angloameričani pa na vse to mirno gledajo. Posebno hudi so bili izbruhi drhall v Perpignanu ln Pauju. X Avstralski general svari pred Japonci- V radijskem nagovoru je vrhovni poveljnik avstralskih sil Blamey svaril Avstralce pred mnenjem, da bo vojska proti Japonski hitro in lahko minila. Ravno avstralski vojaki vedo, kako se Japonci borijo in da rajši umro ko da bi se vdali. Na Novi Gvineji ln na Salomonih so obšli Japonce, toda oni se kljub temu nadalje zagrizeno bore. X Italijanska mladina mora v Sovjetijo. Kakor javlja brzojavna agencija Unlversale, pripravlja italijanska komunistična stranka transport 900 mladeničev v starosti od 7 do 12 let v Sovjetsko zvezo. Italijanski mladeniči naj bi v SovjetsM zvezi uživali setfjetsko »vzgojo«. TI mladeniči naj bi ostali v Sovjetski zvezi nekaj let. X Polikratov prstan v Novarl. Čudno presenečenje je doživel neki ribič v Novarl. Lovil je ribe in imel je srečo. Iz vode je potegnil veliko ščuko in sklenil je, privoščiti si izdaten obed. Ko je doma ribi prerezal trebuh, je našel v njem prstan z velikim briljantom. Lahko si mislimo njegovo presenečenje. Prvi hip mu je kar sapo zaprlo. Mož si niti misliti ni upal, da bi bil kamen ves pravi dragulj. Zato je odnesel prstan k ju-vejjrju, da bi ga ocenil. Tam je izvedel, da je vreden z briljantom najmanj 200.000 Ur. Kako je prišel dragoceni prstan v ribji trebuh, ni znano. X Mož je imel tri žene. Na neki cesti v Riu de Janeiro je padel pod avtomobil neki »častnik« Armade spada. Nesrečneža, kl so o njem dognali, da se imenuje Pedro Alvarez, so prepeljali težko poškodovanega v bolnišnico in kakor se dogaja v takšnih primerih, je policija po radiu in listih pozvala njegove svojce, naj se javijo. V bolnišnici pa so se nemalo začudili, ko so prispele skoraj istočasno tri ženske, ki so vse trdile, da so poročene s ponesrečencem. Preiskava je dognala, da je to res, a ker mnogoženstvo seveda n! dovoljeno, je prišel Alvarez, ko je ozdravel, pred sodnika, ld ga je obsodil na poldrugo leto ječe. X Slon v copatah. V nekem turškem pristanišču so videli ljudje pozimi kaj čuden prizor. Iz Afrike*'je bil prispel transport eksotičnih bivali, med katerimi je bil tudi slon. Tistega .lutra je bila v pristanišču poledica ln prevozniki so se bali, da bi utegnilo slonu spodrsniti, 'teto so mu v naglici pripravili klobučevinaste copate, opremljene z nekakšnimi derezami. Da bi se pa slon med potjo do kolodvora v mrazu ne prehladil, so mu postregli še s kuhanim vinom, ki so mu ga dali kar štiri litre, človeku bi pomagala taka »injekcija« še preveč ln bi najbrže celo po peščenih tleh ne mogel hoditi, kaj šele po poledeiRiih, slonu se pa nI dosti poznalo, da ;e popil štiri litre kuhanega vina. Vino 'n copate so storile S7oje — brez najmanjše nezgode je prišel slon na kolodvor, od koder so ga odpeljali v živslski vrt. X Najboljši bencin iz kavčuka. Malajski družbi za kavčuk se je posrečilo celo na tri načine pridobiti iz kavčuka bencin. Na podlagi enega teh treh načinov, pravijo, je mogoče v večjih množinah pridobivati iz kavčuka najboljši bencin, pa tudi razne vrste olja za mažo ter mazilo, ki človeka varuje pred malarijo. V bližini Kualalum-pura so zgradili Japonci tovarno, v kateri lahko naredijo na leto do 30.000 sodov umetnega bencina lz kavčuka. ZLATOM In razumeli so. Vprega pred njimi jim je s svojim korakom raz-tolmačila pojem. Vneto so se oprli in potegnili so, a brez uspeha. Vlekli so namreč tako neenakomerno, da se vozilo s na tla pri mrzlim i saninci ni premaknilo. Torej še enkrat: muš, m-u-uuš!« Sedaj je že bolje šlo. Videli so, da morajo mirno, a z vso močjo potegniti; a dasi jim je pomagal Esher, ki je zadaj poprijel za sani in jih odtrgal od tal, to še ni bilo dovolj. Drugi in tretji pes nista ustrezala; puščala sta delo in napor tovarišem. To seveda ne gre. No, pa še tretjič: ,Muš! Mu-u-u-š!' Sedaj je švrknil tudi bič po obeh lenuhih in ju poučil, da se breme ne bo odlagalo na druge. Grozeče renčanje Kenlovo, ki je takoj razumel poslanstvo vodje, jima je bilo še posebno svarilo. Sani so se premaknile. Esher je stekel naprej, prijel za krmilo in se pognal potem pred pse, ki so se že znašli in so vlekli vozilo v lepem diru, da sta morala voznik in Eileen dobro teči, če sta hotela ostati vštric. Cez nekoliko minut že sta zavila na pravo stezo, ki vodi prek Lynnovega kanala. Naša družba ni bila edina, ki je bila šla ono jutro na pot. Pred njo in za njo je bilo videti na snegu sani s konji in psi in pa dobro zavite ljudi. Na gladki stezi je bilo za pse lahko, zato je posadil Esher Eileeno, ko se je s hojo ogrela, na sani, zgled, ki ga je mrs. Patersonova seveda tako posnela. Potem pa je šla vožnja lepo naprej. Proti desetim se je sonce dvignilo nekoliko nad južno obzorje in bleda svetloba je pronicala skozi gosto ozračje. Do poldneva sta morali ženski večkrat zlezti z vozila, da bi se nekoliko razhodili in ogreli, potem pa se je družba ustavila na mestu, kjer je rob gozda pričal, da je obrežje. Sedaj se je tudi že začela delitev dela, ki bo morala taka ostati vse te tedne, če hoče družba sploh priti do cilja. Esher je vzel sekiro in stopil v gozd po drva, Paterson pa prijel za lopato in napravil iz snega v polkrogu precej visok branik, da bi jim veter ne pogasil ognja. Eileen je privlekla posodo in česar je za obed treba; danes bo pčena slanina in čaj s kruhom. Gospa Patersonova pa je bila kakor po navadi za samo nadlego in je venomer tožila o strašnem naporu svojega tekanja, ki ga ni prav nič vajena. Psi so ostali vpreženi in polegli so v snegu. Svojo krmo dobijo šele zvečer. Esher se je.kmalu vrnil s polnim naročjem drv; imel je tudi nekoliko brezovega lubja. Ker je tako lubje tudi mokro dobro za podnetek, je takoj zaplapolal pod kotlom za čaj plamen, in skromna jed je bila takoj pripravljena. čez pol ure so zopet b^dro nadaljevali svojo pot. Ob dveh je bilo sonce že zopet za obzorjem, a šele* ob šestih se je Esher, ki je kar sam po sebi postal vodja skupine, ustavil, da bi kje prenočili. Sodil je, da so napravili trideset angleških milj, vsekakor lepa storitev, s katero bi morali biti zadovoljni prvi dan. Omogočila je ta uspeh seveda dobra steza. Esher je takoj zopet stopil v gozd, ravno zavoljo bližine gozda se je bil tukaj ustavil, Paterson pa je izpregel pse in jih priklenil k drevju. Tega je bilo treba, da bi ne ušli ali se stepli in grdo ranili. Vzrokov za sovraštvo je bilo dovolj, kajti dogajalo se je, da je kateri hudo ugriznil rvojega prednika v nogo, če je leta vože preveč popustil, da je opletalo. Kljub utrujenosti bi se tovariš maščeval; renčanje in rezanje je .dovolj jasno govorilo o zatajenem srdu. Sedaj so dobili psi za funt zmrzlega mesa, ki si ga je vsak zrinil pod telo, da bi ga od talil, ker drugače ni mogel vanj zagrizti. Ko so tako čakali, da bi se meso odtalilo, so si preganjalf čas s tem, da so si glodali izmed krempljev kepice ledu. Pozneje jih bo še čakala debela kaša zmletega graha in loja; vsak dobi za dobro pest debelo kepo. Samo ne preveč krmiti psov na trailu! Ko je potem Paterson še odkidal sneg na mestu, kjer bosta stala oba šotora, eden bo namreč za ženski, in obložil prostor s snegom, se je vrnil Esher z drvmi in nekaterimi vilastimi vejami. Veje je zataknil v sneg in na rogovile položil drogove, na katerih bo visela nad ognji posoda. Z lubjem, ki ga je bil prihranil, se je že zopet razvnel nov ogenj. « Medtem ko se je spravila Eileen h kuhi, mrs. Patersonova pa usedla v pršič in trdila, da od iznemoglosti res ne more niti z mezincem migniti, kar je bilo menda res, ker je proti svoji navadi v čudno molčala, sta se lotila moška postavljanja šotorov. To je šlo brez posebnega truda; treba je namreč bilo^samo razpeti vrv med dvema drevesoma in preko nje vreči primerno prirežan kos jadro-vine, ter to pri tleh nategniti, h količem privezati in na koncih zadrgniti. Ko sta to opravila, je bila že tudi jed gotova. Jedli so skoraj brez besede, saj so vsi čutili napore dneva, ki jih niso bili vajeni. A dneva še ni bilo konec. Moža sta morala prinesti iz gozda še jelovih vejic za lož. Na vejice so potem razgrnili vreče za spanje; gospa Patersonova je že komaj čakala, da bi izginila v šotor. Esher je hotel poslati Eileeno za njo, kajti dasi sta se ženski zavoljo lepo izhojene steze večinoma vozili, sta vendar tudi morali precej hoditi, da bi ne zmrznili na saneh. A dekle se je branilo iti spat in je hotelo moškima pri delu pomagati. Opravka je bilo res dovolj. Paterson je šel, da bi še prinesel drv za jutri, ko bo treba zgodaj odriniti. Esher pa je s sekiro izsekal iz ledu na vodi kosov in napolnil z njimi kotel, v katerem se je bila kuhala za pse kaša, ki so jo že vse požrli. Treba je bilo sedaj pripraviti zajtrk in obed za jutri in pojutrišnjem. To se mora storiti vedno zvečer za naprej, ker v jutru in opoldne ni bilo časa za to. Ko se je sneg raztopil, je vsula Eileen v kotel boba in soli, in dodala pozneje, ko je to začelo brbotati in vreti, nekoliko koščkov slanine. Polovico gotove jedi je spravil Esher v tesen usnjat meh za moko, ostanek pa pustil v kotlu za prihodnji zajtrk in obed. Eileen je potem še imela opravka s hrano, Esher pa je šel po pasjo opravo in potem pri ognju z golimi rokami popravil male okvare. Seveda so mu oči večkrat od dela zablodile k dekletu, ki je bilo kljub okorni debeli obleki še kaj mične postave. Občudoval je njeno spretnost pri delu, ki ga je opravljala brez nepotrebnih posegov in tako naravno, kakor da ga je že davno vajena. . Včasi mu je pogled ušel tudi po stezi, ki so jo naprej in nazaj -označevali ognji drugih skupin. Njih plamen je rdeče žarel v sivi nočni zrak, kajti dolga zimska noč v teh širinah ni nikoli popolnoma temna. Na nebu se je zasvetlikala zvezda za zvezdo. Ostro in mrzlo so se iskrile, severna zarja pa je širila po nebu redčo, žolto in modrozeleno luč kakor medel žaromet. V ozračju so rahlo prasketale električne struje; posledica trenja suhih slojev zraka, iz katerih je zima izmrazila vsak atom vlage, da so padali v obliki drobcenega ledenega praška na tla. Ko je Eileen končala svoje delo pri kuhi in je bil tudi Esher s popravili gotov, jo je poslal v njen šotor k počitku, a priporočil ji je, da bi vrgla ven svoje in Patersonkine mokasine, ki se kljub suhemu snegu zavoljo dolgotrajne hoje vendarle ovlažijo. da bi se ob ognju osušili. Po teh besedah je tudi že zabijal v zmrzla tla kole, da bi nanje obesil obutev. Eileen ni več ugovarjala. Hrabro se je bila borila z utrujenostjo, hotela je doprinesti svoje, da bi ne bila moškima samo v bieme Sedaj pa je bilo delo končano in utrujena mladost ima svojo pravico. S prijaznim pogledom živahnih oči in tovariškim voščilom .lahko noč'' ravno hotela oditi v šotor, a je neodločno obstala ir. pogledala za Kenloom, !u je tam ob robu gozda vlačil za verigo in cvilil, d\>nim so njegovi tovariši že davno nehali renčati in se re*»c«, ter fo sedaj •fgloboko v snegu v klobčič zviti in si gobec in šape pokrivali » košatim volčjim repom. »Kenioa eineva mirno odkleniti,« Je renla. »Vidim, da hoče biti pri meni in pred šotorom stražitL mu porečem, bo mimo ležal in se ne bo grizel z drugimi, naj vse razume.« »To pa ne gre,« je uguvarjal Esher. »Oni drugi ne bi jutri na stezi storili niti koraka. Polegli bi in se dfcll ubiti, če b) Xenloa k; ko od'.kovali ^ega ne pif r.esejo. Enako ravnanje za vse. Tudi za vodnika. Sicei pa še n.sc j riznali Kenloa za vodjo. Posebno Slashcr. to je tisti, ki ima skoraj vedno krvavo obrobljene lokave oči, in pred katerim bi vsa še posebej posvaril, ;.irav gotovo ni zadovoljen s Kenloovim vodstvom, ln zlobno tuhta, že neke krati sem ga moral na trailu^ trdo prijeti. Preveč tepsti p(a ga tudi ne smem, ker bi si to tolmačil kakor da se zavzemam za Kneloa; s tem bi ga pa menda za vedno pokvaril. Da bi potolažil njegovo časti* hlepnost. sem ga napravil za vvheeldoga*. Nemara se zadovolji s tem in podvrže usodi, ker sicer bi mogli še kaj doživeti preden bi prišli do Dawsona ali tudi samo do Forta Selkirka. Vsekakor b^m moral lepo paziti, da mi ne naščuva še drugih proti Kenlou. Sedaj so menda še popolnoma nepristranski, kar pa bi se nehalo, če bi mu začeli zavidati. Ne smete pozabiti, da so volčja ki, in volčja kri polje v njih do desetega in dvajsetega kolena. Mislil sem že, -da je edini razloček med njimi in pravimi volkovi samo v tem, da znajo lajati, česar volkovi ne zmorejo.« »Ali right,« je rekla Eileen in se vdala. »Lezi, Kenlo!« Pes je obupano mežiknil, a se je le zleknil v sneg in se zvil V. klobčič; vendar pa je, zavoljo tega povelja nevoljen, rahlo zacvilil..« da se bo vedelo. Njegova gospodarica ga je še ošinila z zadnjim pogledom, potem pa se zmuznila v svoj šotor. Sedaj se je vrnil tudi Paterson z bremenom drv, ki jih bo dovolj za ogenj vse do jutra; saj več česa kakor malo žerjavice ni treba. Moška sta še nekoliko posedela, pušila iz pip ter včasi obrnila ženske in svoje mokasine, ki sta jih tudi sezula. Največ sta se menila o lastnostih psov. Paterson se zavoljo svojih živali ni smel pritoževati. Bile so rea že stare in preko viška zmogljivosti, a za stezo so bile dobre in vztrajne. | smeSnice /LATA SKEDNJA TOT . Zaročenka pripoveduje svoji mamici: — VeS, saj sem tnu rekla, naj me poljubi na Obe lici. — Na, ln kaj je storil? — Oh, mamica, kako si nedomiseina! Izbral Je zlato sredino * VSEENO ■ Prodajalka: — Kaj bl pa rad, fantek? < Fantek: — Atek me je poslov, de kupim za eno lilo eigalet. Prodajalka: — Cigaret pa nimamo pri nas. Tu Se prodaja le kruh. Fantek: — No, mi pa dejte en kos kluha! S TRAMVAJA Gospod Prepeluh je zelo slabe volje. Prvič ima nahod, drugič na tramvaju vleče, tretjič je ostal brez sedeža. Razen tega pridirja na neki postaji v zadnjem trenutku mlad gospod s psom na vrvici, skoči na stopnišče in pusti lepo psa teči ob tramvaju. - • Gospod Prepeluh ae je zdaj pošteno ujezil. Grdo je pogledal in zamrmral: »Mučenje živali... « In še marsikaj. Pa se ne da zapisati. Mladi gospod je nekaj časa molčal. Ko pa mu je bilo naposled že preveč, je dejal ravnodušno: »Le nikar se preveč ne razburjajte. Saj se tudi vi peljete, vaš nos pa teče.« UMESTEN PREDLOG Pred trgovino se sprehajata dva študenta. Zagledata za današnje čase kar izredno lepo pašteto. — Oha, takšnole pašteto bl trt pa spet enkrat rad privoščil, če bi mi žep dopustil! pravi prvi. — Tudi jaz bi jo poželel, toda ml želodec ne dopušča, reče drugI. — Nu, potem je pa vse'v redu. Kar pojdiva Jo kupiti! Jaz jo bom pojedel, ti pa jo plačaš. MALI RADOVEDNEŽ * 4 — Mamica, ali je res, da večje ribe žro manjše? — Seveda, sinko. — Tudi takšne sardine, kakršne so v škatli? — Da, sinko. — Kako so pa potem lahko v škatli, mama? DEKLE Z DEŽELE Maličevi so dobili novo gospodinjsko pomočnico, ki je prišla naravnost z dežele in še nikoli ni videla mesta. Gospa jI je razkazala stanovanje, nakar jo je vprašala: — Katra, ali pa boste tudi v stanju, da vsak dan pospravite naše sobe? — Kaj ne bi! Doma sem vsak dan kidala hlev, tam Jč bil še vse drugačen smrad kakor pri vas! ZIMSKA SUKNJA Prosjak je potrkal na vrata: — Oprostite, gospod, ali morda Imate kakšno staro zimsko suknjo? — Da, ljubi prijatelj, — je odgovoril gospod, — Staro imam, nove pa na žalost nimam. EDINA REŠITEV — Marko, zakaj pa ti v spanju vedno govoriš?, — Lepo te prosim, žena, ko pa podnevi pri tebi sploh ne pridem do besede! MODA To je samo še spomin iz časov pred sedanja vojno. Žena je vprašala moža, kl je prebiral časopiset »Ali kaj poročajo o najnovejši modi?« Mož je odgovoril: »Pišejo. Toda to te ne bo zanimalo, ker so listi že dva dni stari.« LASKANJE IN ZBADLJIVOST Na nemškega filozofa Kfistnerja, ki je bil znan po svojih naglih in lahkih odgovorih, se je nekoč v družbi obrnila neka gospa, ki ga je hotela spraviti v zadrego s tem, da ga je prosila, naj takoj izreče sodbo, ki bi vsebovala obenem laskanje in zbadljivost do nežnega spola. Kastner je premišljal nekaj trenutkov, nato pa zadovoljil gospejino željo s tem odgovorom: — Vse ženske imajo zame Ie gostoto zraka. Toda brez zraka ne morem živeti. DOBER ZDRAVNIK Slovitega berlinskega dr. Heima, kl je bil prijatelj dobre kapljice, so poklicali nekega večera k otroku, ki so ga mučili krči. Zdravnik je potl-pal otrokovo žilo, potem svojo lastno, zmajal je z glavo, naposled je menil: »Otrok je pijan, kajti njegova žila bije kakor moja!« Kakor se je pozneje pokazalo, je imel stari gospod prav: neprevidna dojilja je bila pred dojenjem popila steklenico vina... Križanka šf. ffi Besede pomenijo: Vodoravao: 1. samica domače živali, 5. beseda enakega ali zelo sorodnega pomena, 11. del noge, 17. podzemeljske naprave, 18. kraj in postaja na Krasu, 19. Alričan 20. del prostora, 21. sorodnik, 22. rodilnik oziralnega zaimka, 24. uboge, pomilovanja vredne, 25. del otroške obleke, 26. bodeča rastrna, 28. italijanski spolnik, 29 pisemska kratica, 30. .pesem, 32. žensko ime, 33. zver, 34. se preživlja s tujim blagom. 36. vrsta voza. 38. enote naše bivše denarne veljave, 40 večja dvorana, Veža, 42. del kolesa, 43. zabojček, lesena škatla, 45. grška muza, 47. znak za kemično prvino, 48. začetek krokanja, 49. vas pri Rihemberku na Primorskem, 50. turški fevdalec, 52. kvartaški izraz. 53. pri Egipčanih sveta žival, 55. svetilno sredstvo, 3fl. začetek Afrike, 57. v vojni ugrabljeno blago, 38. preučevalec človeškega telesa, 60. vas V bližnji okolici Celja, 61. mesto ob Dravi, 63. ptičji glas, 64. dišava, 66. kontakti, odnosi, 68. predlog, 69. oblika latinskega pomožnika, 70. žen-Bko ime, 72. 9tara vezniška oblika, 73. v Nevi, 74. počastitev pokojnega, 77. podredni veznik, 78. glej 52. vodoravno, 79. slovit, dobro znan, veljaven, 82. podredni veznik, 83. listnato drevo, 85. kazalni zaimek, 87. glej 56. vodoravno, 88. Je spremljevalka revnega popotnika, 90. opreme ne-Vest, 91. vrtnina, 93. vrsta ptič; 95. grška črka, »7. industrijski delavec, 100. domača žival, 101. predlog, 102.. moštvo, posadka, 103. moč, jakost. Navpične: 1. namizna potrebščina, 2. soglasen, vzajemen, 3. žensko Ime, 4. pol cime, 5. vas pri Velikovco na Koroškem, 6. rimska številka, 7. . principi, vodilna pravila, 8. čutni organ, 9. besedo nasloviti aa koga, 10. francoski revolucionar, 11. podredni veznik, 12. domača žival, 13. trate, pašniki, 14. nedoločni zaimek, 15. nikalnica, 16. red, Ugotovitev vrednosti, 18. boginja starih Rimljanov, 21. požel jen je, strast, 23. Igralna karta, 27. časovni prislov, 29. postaja na progi Ljubljana-Maribor, 30. uslužbenec kinematografskega podjetja, 31. predplačilo, 35. pri nas neznani silni Viharji, 37. pripadnice majhnega plemena, ki je v starem veku živelo v južni Italiji, 39. državni proračuni, 41. dva enaka soglasnika, 44. osebno povratni zaln.ek, 46. svarila, opozorila, 48. spremljajo jeao, »azočaranje, 51. tuje moško ime, 54. nazivi, 55. pridevnik iz besede, ki pomeni del telesa, 59. srbsko moško ime, 61. izvabljati glasove na nek pihalni Instrument. 62. smola prednotop- ulh igličevcev, 65. kraj na Primorskem, 67. podredni veznik, 71. vremenski pojav, 75. osebni zaimek, 76. bog vetrov (s tujo končnico), 80. svetopisemsko mesto (v Mali Aziji), 84. krajevni prislov, 84. naravne merske enote, 86. žuželka, 89. zdravilo (srb.), 91. dva enaka soglasnika, 92. igralna' karta, 93. druga in prva črka besede pod 88. vodoravno, 94. podredni veznik, 96. v sapi, 98. znak za kemično prvino, 99. eg'pčanski sončni bog. # REŠITEV KRIŽANKE ŠT. 39 Vodoravno: 1. potica, 6. slanlk, 10. purist, 15. eter, 16. juta, 18. Zora, 20. Ural,.21. polet, 23. Pl, 24. vo, 26. za, 27. opeka, 28. ekonom, 29. ha-zena, 32. Grinlč, 33. hej, 35. leče, 37. oje, 38. Iz, 40. Er, 41. atek, 42. op, 44. mn, 45. IV, 47. dlan, 49. in, 50. klen, 52. do, 53. zdravilen, 54. krokodil, 55. ah, 56. edin, 57. bv, 59. Tver, 60. ro, 61. Or, 63. an, 64. kres, 66. ol, 68. ha, 70. sem, 72. Reza, 73 lok, 75. Erivan, 77. paziti, 79. košava, 81. go-rek, 82. do, 83. ar, 84. rl, 86. talar, 87. obod, 88. baza, 90. jeza, 92. tuba, 93. Nevada, 94. Arabec, 95. Pripet. Navpično: 1. pepeli," 2. otok, 3. teloh, 4. IreneJ, 5. aj, 6. stih, 7. la, 8. iz, 9. koza, 10. pa, 11. ru-pija, 12. Irene, 13. saki, 14. tlačan, 17. up, 19. Ra 22. TOJ, 24. vzeti, 25. večen, 27. Oro, 30. Ala, 31. nek, 34. praline, 36. kolovoz, 39. zidar, 40. Elida, 43. Pekel, 44. Moloft, 46. vrh, 47. dve, 48. Nen, 50. krt, 51. nor, 52. dir, 57. breza, 58. vezir, 61. Oregon, 62. seveda, 64. kra, 65. sat, 67. košati, 69. aparat, 70. sirov, 71. mak, 73. Lot, 74. kalup, 76. robe, 77. poza, 78. Irec, 80. vabe, 82. da, 85. ir, 88. Ba, 89. ar, 90. je, 91. ap.