Dolenj&Ki lisž GLASILO OSVOBODILNE FRONTE DOLENJSKIH OKRAJEV TEDNHC ZA POLITIČNA, GOSPODARSKA IN KULTURNA VPRAŠANJA LETO II. - ŠTEV. 46. I NOVO MESTO, 17. NOVEMBRA 1951 | ČETRTLETNA NAROČNINA 75 DIN_ IZHAJA VSAKO SOBOTO Izobrazba je najtrdnejše bogastvo Pričeli se bodo dolgi zimski večeri, ko človek ne ve, kaj bi pravzaprav počel. Kmečka dela bodo opravljena in ne bodo več terjala toliko moči kmečkega človeka. Ljudska prosveta je za ta čas preskrbela prav zanimive reči. Prav zdaj so pričela prosvetna društva in ostale množične organizacije delati načrte, kako bodo zaposlile ljudi, in sicer tako, da bodo imeli nekaj od tega. V mesecih, ki so pred nami, si človek lahko marsikaj koristnega pridobi. Kar poglejmo malo okrog sebe. Kmečka dekleta in žene si žele dobro gospodinjiti, pripraviti dobro jed z malimi stroški, rade bi kaj slišale o čiščenju obleke itd. Zraven vsega tega pa bi spoznale še kaj o našem gospodarstvu, prilikah, v st'etu in še marsikaj drugega. In bodimo odkriti, iz Šolskih let je marsikatera že precej pozabila; treba se bo spet spomniti in obnoviti znanje. Poglejmo naše vinograde in sadovnjake, poglejmo našo živinorejo in še kaj okrog kmečkega gospodarstva. Stari bi radi zvedeli, če je kaj novega, mladi pa bi se radi naučili, kar jim bo potrebno za kasnejše gospodarjenje. Kapar napada naše sadovnjake, živino nadlegujejo bolezni, na polju tudi ni vse dobro; v zimskem tečaju bi vse to premotrili in spoznali nove načine kmetovanja. Marsikje pa že vse to znajo, pa bi se radi naučili še kaj drugega. Mogoče pletenja, mogoče izdelovanja predmetov iz ličkanja ali vrbovih šibic. Vse bi šlo kasneje v denar od predpražnikov pa do lepih cekarčkov in copat. Vemo, da ste tudi o tem že velikokrat premišljevali',"pa stopite sedaj k učitelju ali učiteljici in ji povejte, da bi radi izkoristili zimski čas z učenjem raznih prepotrebnih reči. Skrb Partije za vsestranski razvoj Bele krajine V preteklem tednu se je novoizvoljeni plenum okrajnega komiteja KPS v Črnomlju ubral k prvemu posvetovanju in obravnaval vrsto važnih nalog za vse-eiraaiski razvoj, organizacijsko in ideološko krepitev Partije v Beli krajini. Krajevni komiteji in osnovne partijske organizacije bodo uresničevali sprejete sklepe in skrbeli za njihovo življenjsko izvajanje. Člani okrajnega komiteja so na prvem zasedanju plenuma razpravljali o organiziranju študijskih sestankov, prirejanju predavanj s področja političnih, gospodarskih in ostalih vprašanj, o večernih seminarjih, ljudskih univerzah, knjižnicah, razstavah in podobno. Pozimi bodo v raznih krajih prirejeni gospodinjski in podobni tečaji, na katerih bodo tudi predavanja o zadružništvu. Člani Partije se bodo z odgovornostjo pripravljali na zbo-re volivcev, delavni pa bodo tudi v svetih in komisijah državljanov. Vso sikrb je treba posvetiti pripravam za volitve novih frontnih odborov. Osnovne partijske organizacije se morajo skrbno izogibati slehernega sektaštva, pripravljale pa bodo v bodoče tudi odprte partijske sestanke predvsem v podjetjih in ustanovah. Ljudje naj spoznajo, da dela Partija le v korist napredka in vsestranskega razvoja okraja in posameznih krajev. V tovarnah in delavnicah morajo zaživeti delavski sveti svoje pravo življenje. Vso skrb je treba posvečati tudi demobilizi-rancem in jih vključevati v delo organizacij na terenu. —-rt— Kaj bodo delali čez zimo po raznih vaseh novomeškega okraja? Gospo-dinjske-kuharske tečaje bodo imele v Št. Jerneju, Orehovici, Smarjeti, Beli cerkvi, Skocjanu, Dol. Toplicah, Dvoru, Šmihelu pri Novem mestu in Malem Slatniku. Kar lepo število! Prav zato bodo na okrajnem odboru Ljudske Ena stvar pa pri vseh teh tečajih ne sme izostati in to je ozki film in skioptikon, kar bo vsekakor poživelo delo tečajev in dvignilo njihov uspeh. Oboje je preskrbel Okrajni odbor Ljudske prosvete in bo dal na razpolago. Preseneča pa dejstvo, da se prigla-šajo v tečaje po večini dekleta in žene, Kako boste Izkoristili dolce zimske večere? Tako kot tt, ki Jth vidite na oliki, ki »o ie organizirali večerni tečaj, kjer zvedo mnogo koristnega? Le tako ln »pomladi boste veseli, da ste se tako odločili. prosvete naredili poseben načrt, v katerem bo razporejena celotna snov tečaja. Splošno kmetijske tečaje bodo imeli v Šmihelu pri Novem mestu, Bršljinu, Poljanah skupno s Podhosto, Št. Petru, št. Jerneju in v Orehoutct. Tudi ti tečaji bodo imeli delne načrte. Izobraževalne tečaje pripravljajo v Drči in v Šmihelu pri Žužemberku. Večerne gimnazije bodo imeli v št. Jerneju, kjer se posebno zanimajo za to delavci novo ustanovljene tovarne »Upor« in zadružne mizarske delavnice, pa v Toplicah na Dolenjskem in v Žužemberku. Poleg teh tečajev pa bodo Se drugi, kakor to pač zahteva kraj in njegov gospodarski razvoj. kar nam daje le enostransko sliko. Kaj bi naj bilo temu vzrok? Vsekakor bi se dalo z večjim zanimanjem doseči večji uspeh. V tem oziru so Sentjernejčani najboljši, takoj za njimi pa Šmarješki sektor. Prav gotovo se bodo tem pametnim vasem priključile še druge, ker ne bodo hotele zaostajati. Ni še vse, da znamo delati z rokami, ampak prepo-trebno je posebno v današnjih časih, da znamo temeljito premisliti in pretehtati stvar, predno je pričnemo graditi. In še nekaj: čisto drugačen se nam bo zdel svet, če si bomo razširili obzorje in tudi naše novo življenje se nam bo dozdevalo lažje in uspešnejše. J. Z. Od tedna do tedna NAPADALNA POL TIKA SOVJETSKE ZVEZE PROTI JUGOSLAV JI neposredno ogroža svetovni mir Z ZASEDANJA GENERALNE SKUPŠČINE OZN V PARIZU V preteklem tednu se je začelo v Parizu šesto redno zasedanje Generalne skupščine OZN. Sedanje zasedanje je prav gotovo eno najomembnejših zasedanj, saj so poslale skoraj vse vlade tja svoje najboljše in najvidnejše diplomate. Jugoslovansko delegacijo vodi podpredsednik vlade in zunanji minister tovariš Edvard Kardelj, člani delegacije pa so med drugimi Milovan Djilas, Aleš Bebler, Vladimir Dedijer, Boris Ziherl, Milan Bartoš in drugi. Dnevni red VI. zasedanja Generalne skupščine vsebuje 72 točk, izmed katerih je 64 starih, o katerih so razpravljali že na prejšnjih zasedanjih. Na dnevni red je bila sprejeta tudi jugoslovanska pritožba proti >sovražnemu delovanju Sovjetske zveze, Bolgarije, Madžarske, Romunije. Češkoslovaške, Poljske in Albanije zoper Jugoslavijoc. Spomenico jugoslovanske delegacije in pismo tovariša Kardelja so v Združenih narodih sprejeli z velikim zanimanjem. Takoj po uradnem poročilu jugoslovanske delegacije ^o krogi v OZN izrazili svoje simpatije do Jugoslavije in poudarili, da lahko računa na vso podporo pri svojem pravičnem stališču. Ko govorijo Združeni narodi o jugoslovanski zahtevi,, naj pritožbo Jugo» slavije proti državam vzhodnega bloka obravnava ves svel, združen v Organizaciji Združenih narodov, poudarjajo načelo, da je mir nedeljiv in da torej napadalna politika Sovjetske zvezo proti Jugoslaviji neposredno ogroža svetovni mir. To zahteva od OZN, da se kar najbolj zavzema za odstranitev tega nevarnega položaja. Pretežna večina delegatov na VI. zasedanju Generalno skupščine — z izjemo moskovskih oblastnikov in njihovih poslušnih kimavcev seveda — je zato ocenila jugoslovansko zahtevo kot pomemben prispevek za mir. Pogledi vseh miroljubnih ljudi na, svetu so v teh dneh uprti v Pariz. Na svetovnem diplomatskem »bojišfiic so vst ostali dogodki dobili manjšo ceno in pomembnost. Jugoslovanska pritožba proti Sovjetski zvezi je znova učinkovito razkrinkala zlagano »miroljubnost« sovjetskih »golobov miru«, stališče naše delegacijo pa potrjuje človeštvu, da smo za nedeljiv mir, za pošteno sodelovanje z vsemi, ki sta jim napredek in enakopravnost velikih in malih narodov več kakor razni pakti velesil. Lep uspeh delovnega kolektiva okrajnega podjetja KREMEN Desetega novembra so spravili v pogon novo pralnico peska na Mokrem polju. Pralnico Je zgradilo okrajno podjetje Kremen las Novega mesta, katero na tem mestu le dalj časa Izkorišča bogata nahajališča prvovrstnega kremenčevega peska. Vsa stavba, stroji In dmee naprav« sn delo domačih podjetij In delavcev. Veliko dela pri postavljanju In urejevanju sn opravili sami člani kolektiva. Novi stroj ia. pranje In raz Inčanje peska so napravili po zamisli pred sedntka Sveta za Industrijo ln obrt tov Janka MlSlgoja. Mnogo zaslug, da je pralnica postavljena. Imata direktor podjetja tor. Lnkslč ln pomočnik tov. Kožar.' vsa dela pri postavljanju In opremi obrata pa so napravila podjetja: DES. mestno električno ln vodovodno podjetje Iz Novce« mesta. Novi stroji so preizkušnjo odlično prestali Produkcija se bo sedaj pri Istem številu delovne sile povečala najmanj za desetkrat. Prej so pri rot" m i-.ii Izpiranju peskn Sami si bodo zgradili novo tovarno Tkalnica v Novem mestu — eno najboljših podjetij lokalne industrije Če zavijete po cesti iz Smihela prodi šk naučeni, zaslišite v kleti večje stavbe na levi strani pota brnenje strojev. Nobenega napisa ni, ki bi povedal, kaj se tu dela; domačini pa vedo povedali, da teko tu stroji tkailnice Mestnega ljudskega odbora Novo mesto, ki je dobila v kleti več kot le skromne prostore. Bežen pogled v to — eno izmed številnih podjetij MLO pove marsikaj: na majhnem, neprimernem prostoru je natlačenih deset tkalskih strojev, ki teko že več kakor dve leti po šestnajst ur na dam. Strežejo jim vedno nasmejane tovarišice, ki z budnimi očmi spremljajo hitenje vsake nitke na strojih, samo da : bili izdelki čim boljši. >To je eden bi izmed naših najboljših delovnih kolektivov« pravi predsednik MLO tovariš Jož Udovič; to pa lahko ugotovi tudi vsak meščan, če obišče delavke podjetja ađi če govori z upravnikom podjetja, vedno nasmejanim in podjetnim tovarišem Ludvikom Pericem. >Tako sem se navadila na tkalske stroje, da brez njih ne bi več mogla Živeti I < v tekmovanju za dan nase vojske je dobila eno izmed prehodnih daril tudi TEKSTILNA TOVARNA V BRŠLJINU V četrtek 7. novembra sn priredile enote Protiletalske zaščite Tekstilne tovarne v BrSIJtnu kratko vajo pasivne obrambe proti zračnemu napadu, čeprav delavstvo na vajo nI bilo pripravljeno, je ta dobro uspeli Posamezne ekipe so ob znaku sirene zasedle določen« mesta, Izključile električni tok. paro In vodo, delavstvo pa Je odšlo v za klonlSča. Po končani vaji Je čakalo voditelje In celoten kolektiv prijetno presenečenje. Na tovarniškem dvorišču Je stala manjSa sku plna nenajavljenih opazovalcev, med kateri ml so blH tndl Član QQ Zveze borcev NOV Slovenije tov- Marjan PertonceH zastopnik republiškega odbora sindikata tekstilne Ind tov. Božo Glas ln predstavnik dnevnega tiska. TovarlS Marjan Bertoncelj jP pozdravil kolektiv, mu f>stit«l k uspeli vaj| ter jzr0. «11 prehodno darilo /veze borcev v šestmesečnem tekmovanju v počastitev H. obletnice ustanovitve JA — novo vojaSko puško. Poudaril je važnost gospodarskih uspehov pri izgradnji In ohramhl nove Jugoslavije ter nujnost temeljitega poznava MLADINSKI POZDRAV IZ BOSNE Enakrat pohvaljena in sedemkrat udarna mladinska delovna brigada Franca Rozmana-Staneta je poslala z mladinske proge Doboj-Banja Luka uredništvu Dolenjskega lista daljše pismo, v katerem opisuje svoje zmage in dosedanja visoka priznanja. Mladinci brigade pozdravljajo vse bralce Dolenjskega lista, prav posebno pa pozdravljajo vodstva okrajnih komitejev KPS v Črnomlju, Novem mestu in Trebnjem, mladinske okrajne komiteje in vse mladince. S svojim dosedanjim delom so že presegli obljube, ki so si Jih zadali na mladinski progi. n.1a vseh oblik aktivne ln pasivne obrambe zaledja zoper vsako vrsto napada. Pohvalil |n Podčrtal Je dosedanje nspehe delavstva ter nameščenstva tekstilne tovarne. — Popravei ln čestitke Je Izrekel nato tndl tov. Božo Glas. ki Je hkrati podčrtal, da se Je tre^a nenehno učiti ln ustvarjati nove dobrine, « katerimi bo ustvarjena takšna obrambna sila aktivne ln civilne vojske, da bo postal« nepremagljiv mejnik mira za očuvanje doseženih uspehov. Zahvalne besede predsednika sindikata tov. Božiča J« adušllo krepko ploskanje ugodno presenečenega ln navdušenega kolektiva, ki je s svojimi uspehi jasno dokazal svojo globoko državljansko zavest In neupogljivo voljo vseh graditeljev boljše bodočnosti. R. z. mladina v trebanjskem okraju na Čast dneva j a V oktobru so učni centri predvojaške vzgoje priredili desetdnevne zbore, ki so bili organizirani na dvanajstih krajih. Delo zborov se je v primeri s spomladanskimi zbori precej izboljšalo. Ze seminar z učnim kadrom je pred jesenskimi zbori pokazal veliko zanimanja za izvenarmadno delo. Vzgojitelji so se poglobili v vprašanja mla-dincev-obveznikov, ki so se zato lahko dobro pripravili na zbore. V napovedanem tekmovanju med posameznimi kraji v počastitev 22. decembra — Dneva Jugoslovanske armade, so se doslej najbolj izkazali mladinci iz St. Janža, Velikega Gabra, Čateža, Tržišča in Dobrniča. Vsak center se je boril za posest prehodne zastavice, pridobili pa so si jo z vztrajnim učenjem mladinci na zboru v Sv. Križu. Kako odkrita, pa hkrati polna izjava devetkratne udarnice in predsednice de-larvskega sveta, tovarišioe Marije Pogla-jenove! Kar hudo ji je, da trenutno ne more stati za stroji, pač pa opravlja drugo, nič manj važno delo. Poleg nje dela desetkratna udarnica Marta Svara, pa ostala dekleta, ki se počutijo v tkalnici kakor v veliki družini, h kateri Štejejo še upravnika, njegovega očeta in dva mlada fanta, ki skrbita, da so stroji vedno v redu. Blago za perilo — izdelek mestne tkalnice, dobro poznajo na trgu naših tekstilnih izdelkov, saj ga prodajajo skoraj po vsej Jugoslaviji. Stroji so pripravni tudi za tkanje flanele, e kalem bodo tudi kmalu začeli. Mesečne naloge izpolnjuje podjetje vedno pred rokom; čeprav nekaj časa niso imeli surovin, pa bodo tudi letos letno proizvodno nalogo presegli. >Le več strojev si Želimo in nove, večje prostore, potem pa bomo pokazale, kaj zmoremo!« Tako so mi vedro zatrjevale tovarišice naše tkalnice na obisku. Morda se jim bodo želje uresničile že v prihodnjem letu. Mali delovni kolektiv, ki Šteje komaj 23 ljudi, je sprejel namreč veliko obveznost: z lastnimi silami zgraditi nove prostore, pravzaprav: majhno tovarno! Kdor pozna ljudi v novomeški tfkalnlcl, bo moral vnaprej priznati, da bodo tudi to nalogo izpolnili. Načrt nove tovarne je že gotov in nikakor ni skromen. Samo dvorana bo dolga 42 in široka 16 merov! Razen tega še upravni prostori, kotlarna, skladišče in drugi prostori Potrebno gradivo je že pripravljeno — pripravili so si ga sami! Skoraj neverjetno se sliši, a je res: delavke so teden dni sekale les, gasile in pripravljale apno, kopale pesek in pod. Pri vsem tem pa proizvodnja v tkalnici ni prav nič trpela. Sedaj čakajo na odobrenje z« gradnjo — nato pa bodo dekleta drobne nitke za stroji zamenjale za krampe in lopate ter pričele zidati tovarno, ki bo poslala del njihovega življenja, njihove ustvarjalnosti in volje za napredkom. V novi tovarni mestne tkalnice bo seveda več strojev kakor jih imajo v sedanji kleti. Stroje so si že zagotovili. Nova tovarna bo imela tudi barvarno, katere sedaj nimajo in pošiljajo blago v barvanje v Kranj, kar seveda draži izdelke. Tudi »troj za škrobljenje so si že kupili in ga bodo kmalu pripeljali v Novo mesto. V Got ni vaisi je tkalnica postavila zasilno skladišče, kjer bo trenutno tudi pisarna in stanovanje. Tudi to leseno barako so postavile delavke tkalnice same s pomočjo upravnika, ki je, mimogrede povedano, tudi še uprav> nik opekarne v Prečni! Ob taki delovni zavesti, vnemi in disciplini ter Čutu odgovornosti do strojev se bo msetna tkalnica s sodelovanjem vsega kolektiva in sposobnega vodstva prav gotovo kmalu razvila v eno največjih in najdonosnejših podjetij lokalne industrije v Novem mestu. To, kar je pred desetletji preprečila novomeška meščanska buržoazija — prihod tekstilne industrije na Dolenjsko — se ustvarja danes, v pogojih nove socialistične družbe. P.R. proizvajali največ do sec. sedaj pa ga stroj 11 do '::'! ton. pri tem debelini na seden« vrst. 50 ton peska na nie-Izpere na osem ur od pa pesek rnzloča po TRGOVINA DRŽAVNIH POSLSTEV V KOČEVJU ŠE VEDNO BREZ SKLADIŠČA Trgovina državnih potfe>>iuv v Kocovju se že nad 2 meseca bori za sklnrl.nce, vendar je vse zaman, še danes nima skladišču za blago, ki ga je vsak duu vec za široko potrošnjo. Tako postaja ta problem' čedalje bolj pereč. Mnogi apeli uu krajevni in okrajni ljudski odbor niso dosednj so uio zalegli in vendar bi bilo v največjem info-rosu ljudstva, da se tako skladišče tej tr-goviri čimprej oskrbi.. Ali ne bi krajevni ljudski odbor še sam stremel za tem, da pride trgovina državnih posestev čimprej do primernega skladišča zlasti v toh mesecih, ko je treba vskladiščiti večje količino pridelkov, zlasti krompirja itd.T Prostora za tako skladišče je v Kočevju dovolj: treba je le na merodajnih forumih pokazati dovolj razumevanja, da se to vprašanje žo končno reši, ker bo sicer nadaljnje redno poslovanje te trgovine močno ovirano. Ljudje v trgovini vsak dan sprašujejo po krompirju, ki ga za kočevske pntrosnike »ni* (kljub temu. da le/i Kočevje sredi polj). Vodstvo trgovine je jeseni za svoje potrošnike in kočevske menze sicer že oskrbelo več vagonov krompirja - toda. ker ni bilo skladišča, je krompir romal drugam, kočevska trgovina državnih posestev pa je ostala brez krompirja za svoje potrošnike. V novembru in decembru bodo v Beli krajini volili nove odbore OF Izvršni odbor Okrajnega odbora OF v Črnomlju je sklenil, da bodo volitve v vaške odbore Fronte v novembru in decembru. Odbor je poleg tega sprejel več sklepov, s katerimi se bo zagotovilo uresničevanje bodočih nalog novih odborov OF po volitvah. Sedanji vaški odbori OF naj predvsem točno ugotovijo svoje dosedanje delo; na podlagi tako dobljenih zaključkov bodo novi odbori lahko odpravili napake in pomanjkljivosti v delu. Politično delo naj se v pripravah na volitve pokaže predvsem v razpravljanju o novih gospodarskih ukrepih, člani OF imajo marsikje še zelo nejasne pojme o novem finančnem listemu. Nasprotniki napredka se zato poslužujejo različnih lažnivih govoric o podržavljenju zadružne zemlje, o prehodu oz. vračanju v kapitalizem in pod. V času pripravljanja na volitve naj se ljudje seznanijo s številnimi zanimivimi vprašanji iz naše zunanje in notranje politike. Vaški odbori OF naj se seznanijo z delom vseh ostalih orga- nizacij In društev na njihovem področju ter naj sklenejo, kako jim bodo v prihodnje pomagali pri njihovem delu in vsesplošnem izobraževanju svojih članov. — Kjer je potrebno, naj se izvrši reorganizacija vaških odborov OF, poberejo naj se vsi zaostanki neplačane članarine. Volitve bodo na občnih zborih OF, ki bodo potekali tako kakor občni zbori ostalih društev in organizacij. Od priprav na volitve in od izbire dobrih kandidatov za nove odbore je v veliki meri odvisno življenje organizacije OF in uresničevanje sklepov, ki bodo sprejeti na občnih zborih OF. V vaške odbore OF naj bodo zato izvoljeni gospodarsko in politično najbolj razgledani ljudje, ki so spoštovani, delavoljni in sposobni, da bodo uveljavili vlogo Fronte v našem življenju. Volitve morajo biti demokratične in tajne. Iz sklepov seje Izvršnega odbera OF okraja Črnomelj Kratke vesti BEOGRAD — Kako daleč so padli bolgarski lizuni sovjetskih škornjev dokazuje nesramna razstava p>olijugo-slovanskih karikatur (slik z osmešu-jočo vsebino), ki so jo v oktobru odprli v Sofiji. Otvoritvi so prisostvovali člani bolgarske vlade. Z razstavo, ki je polna potvorb, ponarejenih izjav in izumetničenih >dokumenlov<, hočejo bolgarski oblastniki žalili jugoslovanske narode in njihovo zakonito vlado. — Naša vlada je izročila bolgarskemu veleposlaništvu ostro protestno noto. KOREJA — Obe delegaciji za sklenitev premirja na Koreji sta znova predložili nove predloge o demarkacijski črti in coni, ki naj bi biila demilLla-rizirana. PTTEN0S AIRES — Po prvih znanih rezultatih o volitvah v Argentini je razvidno, da so zmag:ili pristaši sedanjega predsednika vlade generala Perona. DUNAJ — Predsednik avstrijske vlade dr. Figi je poslal 11. novembra velesilam poziv, naj rešijo vprašanje avstrijske mirovne pogodbe V pozivu pravi, da zahteva Avstrija svobodo in prenehanje zasedbe, ki jo mora prenašati Že 6 let. TRST — Slovenci in Italijani na Svobodnem tržaškem ozemlju proleslirajo vedno odločneje proti nesramnemu procesu proti bivšim partizanom, ki teže v mestu Lucchi. Proces je dobil izrazilo protijugoslova tiski' značaj. — Protestno resolucijo proti priganjam ju protifašističnih borcev v Italiji so sprejeli tudi slovenski pravniki. LJUBLJANA — Urad za cene pri Svetu za blagovni promet vlade LRS je določil s 13. novembrom naslednje maloprodajne cene: kristalni sladkor 155 din za kg, sladkor v kockah 1R0 din za kg, svinjska mast 200 din za kg, margarina 170 din za ker, pralno milo 160 din za kg, olje 200 din za kg in jajca v prahu 300 din za kg, Stran 2 Stev. 46. ] Našim vinogradnikom Česte napake in bolezni mladih vin V mladem vinu se vršijo razne prirodne spremembe, pri površnem kle-tarjenju pa opazimo često nezaželjene in za vino kvarljlve spremembe. Mlada vina so zelo občutljiva in podvržena raznim napakam in boleznim. Pojavljajo se vedno takrat, kadar pridelek ni bil dobro spravljen oziroma vkleten. Zelo pogoste napake dolenjskih vin so: duh po plesni, po žveplu, rjavenje ter črnenje vina in kamovost vina. Duh na plesen je lahko dvojnega izvora. V vino je lahko prišel s plesnivim grozdjem, lahko pa je ples-niva vinska posoda. V obeh primerih pa je tako vino zelo neprijetno, zato skušajmo duh odstraniti. Če izvira duh po plesni od plesnivega grozdja, ga odstranimo z večkratnim pretakanjem. S tem pride vino v dotik z zrakom in počasi izgublja duh po plesni. Ako pa je mošt dobil duh po plesnivi posodi, ga moramo pri čim večjem zračenju pretočiti v zdrav sod. Razen tega pa moramo takemu vinu dodati Čistilo. Najprimernejše čistilo je Eponit (prečiščen prah lesnega oglja) ali pa Spodium (kostno oglje). Pri rdečem vinu odvzamejo ta čistila poleg duha tudi barvo. Zato smemo dati na 100 litrov vina le 30 do 35 dkg teh čistil. Iz soda vzamemo manjšo količino vtna, v katerem dobro premešamo čistilo, nato pa to mešanico vlijemo v som, potem pa premešamo še celotno vsebino soda, da pride čistilo čimbolj v dotiko z vinom. Po približno treh tednih vino pretočimo. Druga pogosta napaka je, da Ima vino duh po žveplu. Tudi tukaj sta mogoča dva primera. AH je žveplo prišlo v sod z grozdjem, ki je bilo Žveplano proti plesni, pa ni bilo od padavin dovolj izprano, ali pa je žveplo ostalo v sodu od prejšnjega žveplanja soda, ki potem ni bil dovolj izpran. Vino, ki ima duh po žveplu, oziroma na žveple-ni vodik, zdravimo le z nekajkratnim pretakanjem preko razpršilnika, da pride vino čim bolj v dotiko z zrakom. Pri površnem predelovanju grozdja vino večkrat rjavi. Rjavenje povzročajo razni delci grozdja, ki so bili dalj časa v dotiku z zrakom. To je navadno takrat, če trop stoji dalj časa v kadi, ne da bi klobuk od časa do časa z prebili co potopili. V takem primeru se razni sestavni deli grozdja — predvsem kožica — povežejo s kisikom iz zraka (oksidirajo) ter povzročajo poznejše rjavenje vina. To napako odpravimo z žveplanjem vina ali pa z dodajanjem kalijevega ali natrijevega metabisulfita. Ako porjavelo vino žveplamo, sežigamo 1 kg žvepla na 1001, metabisulfita pa dodamo na 100 litrov 3—4 grame. Tudi črnenje vina je napaka, ki jo pri mlađih vinih večkrat najdemo. Tudi tukaj je krivda na nepravilnem kletarjenju, ker se ni dovolj pazilo na to, da mošt ne bi prišel v dotiko z železom. Z železom pride mošt v dotiko običajno preko lopate pri prelaganju brozge, ker lopata ni bila pre-pleskana z emallno barvo. Isto velja tudi za grozdni mlin, stiskalnico itd. Kisline mošta najedajo železne dele in na ta način pride v mošt železo. Železo se v moštu veže v železni oksidel, ta pa na zraku v železni tonut (črnilo), kar povzroča črnenje vina, kakor hitro pride na zrak. V sodu ne črni, ker ves kisik porabijo kipelne kvasnice za sebe. Vina, ki so nagnjena k črnenju, pretakamo preko razpršilnika, da pride čim več v đotiko z zrakom. V nedostatku razpršilnika lahko vstavimo v pipo brezovo metlico, da teče vino preko nje v drobnih curkih in se s tem čimbolj prezrači. To ima namen, da počrni vse, kar počrneti mora, počrnele snovi se vsedejo na dnu soda, vino pa ostane po takem postopku tudi na zraku čisto. Končno moramo omeniti še k a - Pred vojno danes IIIS prodajalni kruha.. Manj gostiln, pa več pekari j! O vprašanja peke In prodajanja kruha t Novem mestu smo že pisali v Dolenjskem listu, vendar pa se stvari od takrat niso zasukale na boljše. Nasprotno — sprostitev prodaje kruha je ponovno pokazala vso odgovornost za hitro rešitev tega za mesto nadvse važnega vprašanja. Medtem ko na poverjenlštvu za trgovino na okraj, ljudskem odboru ponovno trdijo, da leži vsa krivda za slabo prodajo kruha v mestu na nekaterih tovariših Mestnega ljudskega odbora, ki bi radi imeli povsod samo dobiček, pa se ti tovariši sklicujejo na to, da Še nI primernih prostorov za nove prodajalne kruha oz. da Je »stvar v teku« in da bo kmalu urejena. Resnica pa je taka, da so ljudje — posebno ob tržnih dnevih — dre-njajo v edini novomeški prodajalni kruha, tako kakor da bt živeli v strašnih časih lakote in pomanjkanja. Moke In pekarn v mestu ne manjka — gre le za počasno reševanje tega nadvse važnega prehrambenega vprašanja. Kaj mislijo prehtvalrl mesta o Kaj bomo izvažali v tujino Na nedavno zaključenem zagrebškem velesejmu so naša podjetja sklenilla Vrsto novih pogodb za izvoz različnega blaga*. Tako bo n. pr. Švica kupovala od nas največ lesa in zdravilnih rastlin, Nemčija pa kaustično sodo. sirkovo slamo, goske in zajce. Nizozemska je nabavila večje količine amonijakove sode. Trst pa vino in bizmut. Amerika bo kupovala naše vino, Egipt pa večje količine stolov iz upognjenega lesa. Italija je sklenila največ pogodb za nabavo lesnih izdelkov, bizmuta, salam in zajcev. Avstrija kupuje predvsem prehrambene predmete: suhe slive, orehe, marmelado, mak in papriko, pa tudi zdravilne rastline, sirkovo slamo in izdelke narodne obrli. Grčija se zanima za rezanj les, Izrael pa za sirkovo slamo. Precej je bilo zanimanja tudi za izdelke usnjene galanterije, za likerje, polivinil, sodo in podobno. zadevi, naj pove naslednji dopis našega novomeškega bralca, ki pravi takole: Manj gostiln, pa več pekarljt Uredba o prostem trgovanju Je sprostila tudi prosto prodajo kruha. Ta sprostitev pa je rodila hude borbe za nakup kruha. V edini novomeški prodajalni kruha nastane od časa do časa »vojska«, ki ie kar sllčl na »sedem suhih let«. Nič čudnega! Pekarlja dostikrat ne more napečl toliko kruha, kot h| ga- bilo treba, zlasti ob tržnih dneh, ko pritisnejo v mesto ie kmetje, ki pokupijo zelo velike količine kruha ln po največ belega. Zamerimo tistim kmetom, ki Imajo dovolj svojega žitnega pridelka In bi jim ne bilo treba v mestu kupovati »ta belega«, ker bi takega aH še boljšega lahko prinesti a seli'i.1. Vsem takim »potrebnim« kruho-jedcem se pridružijo še okoliški elganl, ki odnašajo Iz pekarne cele malhe kruha In spet najraje »ta belega«. Tudi tem. jasno, ne moremo nakupa kruha braniti. Pred vojno amo Imeli v Novem mestu 7 pekarn In ena od teh je bila parna, ki je proizvajala skoraj toliko kruha sama kot vseh ostalih 6 in je zalagala z nJim tudi bližnjo okolico mesta. Mesto samo je tedaj štelo komaj nekaj okrog 4000 prebivalcev. Danes pa, ko živ! v mestn blizu 6000 ljudi, In ko hočejo kruha v mestu še okoličani In kmetje, pa posluje samo ena prodajalna kruha, ki Jo je dolgo zalagala tudi samo ena pekama. V zadnjem času šele so odprti še eno, ki pa je komaj začela delati, ln torej še ne moremo zahtevati od nje kaj posebnega. Delavstvo v novomeški pekarni dela danes stalno 10 do 12 In če treba tudi več ur dnevno. Da je tako stanje nevzdržno, je več kot Jasno, saj se niti pošteno nnspatl ne morejo, kako naj potem z uspehom delajo. V tej pekarni ne pečejo le kruh za prodajo, marveč tudi drobno pecivo ln kruh za stranke, kar vzame mnogo časa. AH bi ne bilo mogoče urediti v Novem mestu, kjer stojita prazni še dve pekarni, posebno pekarno za peko kruha stranknm. da hI se tako razbremenila glavna pekarna? AH Je n. pr. v KastellčevI hlšl na Ljubljanski restl bolj potrebna gostilna, ko je tam točno nasproti ceste tudi gostilna, kakor pa takale potrebna pekarna? Zdi se. da imamo v Novem mestu za enkrat kar dovolj, če ne preveč gostiln, saj Jih je v centra trenutno 10. Ce črtamo eno in osnii- Jemo tam raje pekarno In prodajalno kruha, m imelo prebivalstvo mesta precej več koristi, kot pa jo Ima od gostilne. m o v o s t. Ta bolezen se pojavlja največ pri vinih z malo kisline in malo alkohola. Ker potrebujejo glivice, ki povzročajo kamovost vina za svoje uspevanje zrak, se pojavlja ta bolezen le v nepolnih sodih. Bolezen se pojavi tako, da se na površini stvarja bela sluzava kožica, ki sčasoma postaja debelejša. Ta koža, Imenovana tudi »klobuk«, predstavlja skupino neštevilno glivic. Te glivice razkrajajo v vinu alkohol, kisline in druge sestavne dele vina. Če njihovo delovanje pravočasno ne preprečimo, se vino spremeni v neužitno brozgo. Kakor hitro opazimo kamovost, moramo vino takoj ločiti od bele kožice, moramo ga pretočiti. Pretočimo ga s pomočjo čreva — gumijeve cevi v manjši sod in ta mora biti, ko vse pretočimo, poln. Pred pretakanjem sod zažveplamo. Pretakanje naj poteka tako, da ostane klobuk nedotaknjen. To storimo na ta način, da ga z gumijevo cevko previdno prebodemo, cev potisnemo skoraj do dna, tako da se pri pretakanju klobuk nalahko vseda in končno ostane na dno soda. Vina, ki so bila kamova ali pa so nagnjena h kamovosti, je priporočljivo rezati z ostrejšimi vini, ki imajo več kisline in tanina. K. V. Ne jejmo usnja I >Saj ga nek bo odgovoril marsikateri bralec — pa vendar je stvar veliko resnejša kakor kaže na prvi pogled. Vsako leto zakoljemo v naših okrajih na desettisoče prašičev. Za klobase, želodec«, kislo >župco<, p« za šunke in slanino gredo kosi mesa v dim ali pa jih potopimo v mast. Prav je tako — ni pa prav, da po zakolu Ščetincev ne odere-mol Svinjska koža nima prav nobene hranilne vrednosti — navzlic vsemu zatrjevanju starih strokovnjakov in vseh onih, ki Še vedno radi potožijo: >Tako so delali naš oče, pa bomo tudi mi! Kaj bi z novotarijamik Če pojemo kožo v juhi ali kasneje, odrezano s šunke, prekuhano v ričetu — prav nič ne koristi telesni Kakor neustrojeno usnje gre skozi želodec — brez haska za nas, celo v škodo našega Žepa. Za kilogram prvovrstne, nepoškodovane svinjske kože izplača vsaka zbiralnica >Koteksa< v vašem okraju 200 din. Povprečno tehta svinjska koža dopitane-ga prašiča 7—8 kg; najtežje kožo je lani prevzela novomeška poslovalnica >Ko-teksa* — kar 20 kg je tehtala. Za 1400 dinarjev, ki jih dobimo za 7 kg težko svinjsko kožo, lanko kupimo danes najmanj 8 do 10 kg mesa ali pa primerno količino spodnjega ali gornjega usnja za čevlje v prosti prodaji. Šunka ali slanina v dimu pa ne bo prav nič slabša, če jo prekadimo v »slečenU obleki t Le navajeni smo, da obdaja meso in slanino še koža. Če ne verjamete, se prepričajte pri kmetih, ki v zadnjih letih tudi na Dolenjskem radi odirajo prašiče. 6000 kož so 'lani oddali naši gospodarji — lahko pa bi jih v dolenjskih okrajih vsaj 20.000! Zakaj toliko besed o svinjskih kožah? Zato, ker so kože slovenskih prašičev prav posebno cenjene v naših velikih, novih usnjarnah! Ustrojene gredo v obliki torbic, kovčkov in drugih drobnih predmetov po vsem svetu! Na vseh mednarodnih veleseimih se tuji kupci naravnost stepejo ta izdelke naše usnjarske industrije. Tovarna kovčkov v Domžalah vam o tem lahko pove kaj več! Pa še malo računice za >neverne Tomaže*: »a ustrojeno in predelano svinjsko kožo dobimo v tujini lahko 45 kilogramov masti. Ze 20.000 oddanih kož bi naši dolenjski kmetje lahko v eni zimi dobili od zbiralnic >Koteksa< 22 milijonov in 400.000 dinarjev, za 20.000 predelanih in izvoženih kož pa lahko država uvozi 900.000 kg masti ali deset in deset tisoče kilogramov usnja za čevlje, ki nam ga doma še vedno primanjkuje! Preračunajte — in se odločite: >us-nja< v obliki neprebavljive svinjske kože nam res ne kaže uživati! Raje prašiče odirajmo in njihove kože oddajajmo za lep denar zbiralnicam. Koristili bomo sebi in skupnosti! BELSADU manjka belokranjskega sadu Na obisku v prvi belokranjski tovarni Sredi gozdička med Kanlžarlco In Črnomljem stoji veliko poslopje. Vse je v zelenju, tako da bi tujec na prvi pogled mislil, da so tu skladišča ali pa gospodarska poslopja. Velik dimnik v ozadju te pouči, da stojiš pred »Kelsadom« — tovarno sadnih sokov, prvo belokranjsko tovarno, zgrajeno po osvoboditvi. V upravni klsarnl me je prav prijazno sprejel pomočnik direktorja tovariš Martin Paplč. Rad ml je postregel fl podatki o delu tovarne. Začela sva — a težavami. »Belsadn* primanjkuje sadja . . . Morda se čudno sliši, pa Je žal resnica. Bela krajina nima toliko sad.ia za predelavo, kolikor bi ga domača tovarna lahko predelala. O tem, da so v Bell krajini dani vst pogoji za močan razmah sadjarstva, jo bilo povedanega ln napisanega skoraj že za jezerce črnila — pa nI«. NI videti pravega zanimanja, vse je obstalo pri starem. Letos so v tovarno dobili lz okolice komaj 20 vagonov Jabolk. Uvoz jabolk lz drugih republik zahteva izredno visoke prevozne stroške. Iz Srbije so dobili 50 vagonov jabolk. Iz Bosne pa 18 vagonov sliv. Vse to pa Je še vedno zelo, zelo malo. Tovarna bi potrehovala za nemoteno celoletno obratovanje vsaj 150 vagonov sadja. Nakup v domačih okrajih je ničel; le v letu 1!M9. ko Je bila Izredno dobra letina, so nakupili v okraju 25 vagonov sadja.. . Začuden se vprašuješ, č e belokranjski kmet v resnici ne potrebuje denarja — »Belsad« mu ga za vsakovrstno sadje naravnost ponuja... »Zato o planu skoraj ne moremo govoriti,« ml Je pojasnjeval tovariš Paplč. »Letos smo planirali precej več kot je zdaj narejenega. Od aprila do avgusta nismo Imeli kaj predelovati — posledice lanske suše. SIcer nismo bili brez dela. Pridno smo pomagali na ekonomiji, kjer pridelujemo med drugim tudi paradižnike, kumarice, paprike In drnsil-vanec« in >rolandec< iz Zavrča ter hrvaški >traminec«. Ze v prvih dneh razstave je naša skupina razstavi jalcev prodala 300 zabojev vina v steklenicah, sklonila pa je več pogodb za izvoz naših vin. V Novem mestu bodo volitve v terenske odbore Osvobodilne fronte zaključili do 29. novembra Na seji Mestnega odbora OP Je bil 3. novembra Izvoljen za predsednika tovariš Jože TJdnvIč. za sekretarja pa tovariš Bogdan Vrančlč. Prejšnil predsednik tovariš Janez Potočar Je odšel v politično šolo. sekretarja pa dosedanji odbor sploh še nI Imel. Na seji Je odbor razpravljal o volitvah novih terenskih odborov OP, o delu na restl ln o proslavah za 89. november ln 22. december. Volitve novih terenskih odborov OP bodo zaključene v mestu do 29. novem hra. Volitve bodo na občnih zborih terenov, kateri pa morajo biti temeljito pripravljeni. Dolžnost članov OP je. da se občnih zborov svoje organizacije zanesljivo udeležijo. Dela na cesti se ne premakneio naprej Razen raznih pomanjkljivosti ln oblektlvnth težkoč lezi velik del krivde za sedanji zastoj v premajhni pomoči frontovrev pri delu, pa tudi v nerazumevanju nekaterih delovnih kolektivov iz mesta. Mestni odbor OP Je te dni Imel sestanek z direktorji In upravniki vseh podjetij zaradi ustanovitve stalne brlsrade, ki bi pomagala pri delih na cesti, tako da bo ta tlakovana do zime vsaj do Vrat. Največ raznmevanja je pokazala spet tovarna Igrač ln kmetijska šola na Ormu. Iz tovarne larrač bo vsak teden delalo na cesti 30 do 35 Hudi po trt nre. z Orma pa bosta na cesti stalno po dva delavca poleg ostale prostovoljne pomoči. Dolžnost vseh terenskih odborov pa Je. da se za delo na cest! bolj pozanimajo ln ne kritizirajo samo »Izza plota« Pri delu naj se postavijo vsi za to sposobni prebivalci mesta. Za proslavo Dneva rennbllke (29. novembra! In Dneva JA (22 decemhra) ie sestavljen pri MO OP poseben odbor, kt ho skrbel, da bosta proslavi čim svečanejšl. Na predvečer praznikov bodo prirejene slavnostne akademije z bogatim kulturnim sporedom. Pr. RUDNIK RJAVEGA PREMOGA KOČEVJE CnrAllMA m_ #JaIa Predvsern nekvalificiranih, za delo 9|JlvJITIC lia UČIM v jami in na površinskem kopu. — Alfa #JolAtf#*OU prednos' 'majo godbeniki, ki bi ■H/ uCIflVUCf sodelovali pri kočevski rudarski godbi, in delavci, ki bi sodelovali tudi v kulturno-prosvetnem delu Naše gospodarstvo, ki ga gradimo v največjem zaletu, potrebuje neprestano in vedno v večji meri dobre in strokovne delavce. Ena izmed valnih vej gospodarstva je tudi obrtništvo, ki bo dobivalo v našem gospodarstvu vedno večjo veljavnost in pomen. Prav zato mislim, da bi bilo dobro, da se pogovorimo tudi o učencih v gospodarstvu, kajti ti so nov kader strokovnih delavcev, ki bodo sprejeli našo dediščino in gradili naprej naše gospodarstvo. Ker stoji pred njimi tako težka in odgovorna naloga, je potrebno, da se pogovorimo o njihovi strokovni in splošni izobrazbi. Dolžnost, ki nam jo nalaga zakon o vajencih in zakon o obrtništvu: vzgojiti nov strokovni kader v strokovnem in teoretičnem pogledu, ni lahka. Mogoče bi vam bilo ustreženo, če bi vam povedal, da imamo v novomeškem šolskem okolišu 236 učencev v gospodarstvu, v celem novomeškem okraju pa preko 500. Marsikdo si pravi pri tej številki: >Prav lepa armada novih obrtnikov in strokovnih delavcev. Prav! Saj jih potrebujemo in še bolj jih bomo potre-bovali.c In s tem je opravljeno vse. Jasno, opravljeno je za tistega človeka, ki misli samo na to„ da so potrebni dobri in lepi čevlji in obleka, da mu je potreben dober vodovod, ključavnica na vratih, žlebovi na strehi itd. Le malo pa jih je, ki premišljujejo, kako priti do takih predmetov, do takega udobja, do takega okusa, skratka: do višje življenjske ravni delovnega človeka. Le malokaterim pride na misel, da je treba vzgojiti in izučiti Naše gospodarstvo polrrbuic dobre strokovne delavce 1 mlad kader izučenih delavcev in obrtnih pomočnikov, ki bodo zasedli delovna mesta ostarelih pomočnikov, mojstrov in izučenih delavcev-specialistov, O vprašanju vzgoje in izobrazbe teh ljudi je treba razpravljati javno, z vso razsodnostjo in daljnovidnostjo. Če imamio dolžnost učence v gospodarstvu vzgojiti in izučiti, si moramo najprej odgovoriti na temeljno vprašanje, kaj pravzaprav hočemo narediti iz učencev v gospodarstvu. Učenec v gospodarstvu mora postati po učni dobi dveh ali treh let dober strokoven delavec, ki bo moral s spričevalom o izučenem delavcu že samostojno izdelovati razne izdelke. Poleg tega pa bo moral biti dovolj razgledan po svetu, poznati mora naš razvoj in biti zmožen sodelovati v graditvi in upravljanju gospodarstva in ljudske oblasti. Pred učenci v gospodarstvu stoji torej trojna naloga: postati dober delavec, umen gospodaT in gospodarsko-političen voditelj. Naloga je velika in je zato res važno, kako jo bodo izvršili in na kakšen način jim moramo pomagati. V vprašanju vzgoje novega strokovnega kadra prihajamo največkrat do dveh skrajnosti. Ena skrajnost je, da mora dobiti učenec v gospodarstvu izrecno le ročno spretnost, druga je pa, da je glavno teoretična izobrazba, iz katere izhaja šele ročna spretnost. Prav obe skrajnosti sta škodljivi učenčevi učni dobi. JOŽE ZAMLJEN-DREJCE Poglejmo v stvarnost in videli bomo, da je to, kar sem pravkar napisal, pravilno. Mizarski učenec se nauči povsem odlično voditi skobci ni k, zna pravilno lepiti razne dele pohištva, zna tudi dobro sestavljati dele lesa, na splošno bi dejal, da je ta obrtnik izvrsten delavec. Ko ga pa vprašamo, za kaj bo vzeli za tako in tako izdelavo tak in tak les, koliko ga bo potreboval in kako vrsto pohištva ali mizarsko stavbnega predmeta, kaj je potrebno za tak in tak les, da se nam ne bo prehitro ali obrabil ali pokvaril, koliko časa bo potreboval za tako in tako delo, nam ne bo znal pravilno odgovoriti. Kaj šele, da bi naim znal svetovati o okusu in vseh ostalih zadevah? Pa poglejmo takozvanega strokovnjaka, ki bo samo teoretično strokovno usposobljeni Napovedal vam bo vse mogoče, dela pa ne bo znal opraviti nikakega. Prav zaradi tega je potrebno, da pridemo do odločitve, kaj je pravzaprav potrebno našemu sodobnemu strokovnemu delavcu za pravilno izobrazbo. To zadnje nam jasno dokazuje, da morata šola in delavnica, oziroma mojster ali delodajalec in učitelj tesno sodelovati in pomagati drug drugemu. Prvo in najvažnejše sodelovanje je v tem, da nihče od teh dveh vzgojnih faktorjev ne podcenjuje drugega in da nihče ne precenjuje sebe in svojega dela. Mnenja sem, da je ročno delo veliko uspešnejše, če je podprto z dobrim teoretičnim znanjem.; zato je potrebno za dobrega delavca poleg strokovne usposobljenosti tudi teoretično znanje. Drugo, kar bo privedlo do izboljšanja učnih uspehov je, da izvirajo vsi predmeti splošnega znanja in splošno strokovnega usposabljanja iz praktičnega detla, ki ga opravlja učenec v gospodarstvu v svoji delavnici, pri svojem mojstru. To se pravi, da je poglavitno šolsko delo podkrepiti s teoretičnim znanjem praktično usposobljenost. Kako naj izvedemo ta pogoj? Prvo: mojster mora imeti pred seboj točno sestavljen program dela, ki ga mora učenec v gospodarstvu v tri ali dveletni učni dobi izvršiti. Drugo: ta točen program mora imeti tudi učitelj, da se opira nanj pri splošnih ali splošno^strokovnih pred-I metih. Se pravi, da mora biti računstvo j povezano z učnim programom v delav-j niči, in da ne bi šola obravnavala tiste i snovi, ki učencu ne koristi pri njegovem delu. Prav tako je pri drugih predmetih. Tretje: vsak učenec naj ima v delavnici svoj delavniški dnevnik, v katerega vpi-suje in vrisuje svoje delo S tem bo Učitelju mnogo pomagano, da bo svoj predmet navezal na dogajanja in izvajanja v delavnici. Ali ne bo na ta način učenec veliko raje in z večjim zanimanjem sledil pouku v šoli in na drugi strani z zanimanjem sledil pouku svojega mojstra? Na ta način bo Šola res postala strokovna in ne samo splošno izobraževalna, kakor je bila dosedaj. §e nekaj je, kaT bo zbližalo Šolo in delavnico in omogočalo Še večji uspeh pri dokončni vzgoji vajenca: vajencu pustimo, da se bo tudi doma učil, kes je v šoli slišal. Kaj se to pravi? Učencu je treba tisti dan, ko je v šoli, pustiti prost in ga ne zaposljevati niti v delavnici niti kje drugje. V šoli se ne more učenec vsega naučiti, ampak mora snov, ki so jo predelali v šoli. doma ponavljati in narediti še nekaj novih vaj. da si snov osvoji. Le na ta način bo delo v šoli uspešno in smotrno. Kako urediti šolo, da bo dosegla uspeh in bo tudi tesno povezana z delavnico? Do sedaj imamo tri načine organizacijo šolanja. Prvi način, ki ga imamo uvedenega pri nas, je celoleten. To se pravi, da hodi učenec v šolo vse leto vsak drugi dan. Učenec mora pri takem šolanju neprestano menjati način dela. Iz delavnice prihaja v šolo in iz te zopet v delavnico. Hitra sprememba načina dela silno vpliva na razvoj mladega učenca. Zelo težko se je mlademu človeku v kratkem času preusmeriti iz ročnega delavca v umskega in narobe. Pri takem hitrem menjavanju dela pada njegova intenzivnost. Mnenja, sem. da je mojster kakor tudi učitelj opazil pri tnkem menjavanju, da |e precej časa trajalo, preden ee je učenec preusmeril v ročno delo, ko je prišel iz šole in prav tako. ko je iz delavnice prišel v Šolo. V šoli smo opazili, da so bile prve ure skoraj brez uspeha, ker se ni mogle učenec tako hitro preusmeriti lz ročnega dela v umsko delo. Povezava delavnice e Šolo pa je bila odlična in delavniški dnevnik je imel veljavo. iDaije prihodnja.) 70 Štev. 46. DOLENJSKI LIST Stran $ 12 HA$ IH KfcAJfiV dolenjske toplice Kmetje Iz okolice Dolenjskih Toplic se ■talno pritožujejo zaradi slabega električnega toka. I?adt bi brali Dolenjski list In druge časopise ob večernih urah. ker čez dan nimajo rasa. Zvečer pa Je luč tako alaba. da niti pri 40-svečnl žarnici nI mogoče brati. To se dogaja, odkar so zamenjali žice. Ker pa imajo kmetje delo tudi zvečer In ker zlasti sedaj oh dolgih večerih tako radi berejo, bi želeli, du hI bil tok toliko močan, du bi mogli pri luči brati In opravljati tudi druga dela. D. G. Se nekaj drobtin izpod gorjancev... Zakaj tak naslov? Zato, ker bomo povedali samo nekaj odlomkov, da hoste vedeli, kako je pri nas in se vprašali, če Je tudi drugod tako. Poslušajte! Naši otroci hodijo radi v šolo in jo redno obiskujejo, razen takrat, kadar jih ataršl pridržijo doma za delo, kar se zlasti v jeseni večkrat ponavlja. Tudi žlahtna trtica Jih je zvabila k sebi, da so se do sitega najedli sladkega grozdja, ki Je letos bogato obrodilo. To naj bi še bilo. Pa je prišla pozna Jesen. V gori se Je obrll bogat strlček. Otroci so ga morali obiskati. AH ste že uganili, kdo Je to? Pa ne, da bi kdo mislil, da Je spet prišel strlček s paketi z onstran luže? ... 0 ne, tokrat so bili zadovoljni z darovi, ki nam jih ponuja n.iK;i prelepa zemljica. Otroci so 511 kostanj brat. Radi ga jedo. kot ml vsi, pa naj gredo. Seveda — kdo Jim to brani. V svoji navdušenosti pa so šil predaleč. Kostanj je najbolj vabil takrat, ko Je bilo treba Iti v šolo. Marsikateri sedež v razredu je ostal prazen. Otroci so otroci. Silili so v goro. pa so Jim starši dovolili, ponekod pa so jih celo silili, češ: »Šola bo še, kostanj pa ho minil.« Ali pa: »Otroci Imajo hosto. pa ne smejo pogledati vanjo,« češ da jim to šola hrani. To pa ne drži, saj je za to še veliko prilike. Čudni so nekateri starši, ki ne razumejo potrebe šolskega pouka. Pripetilo se je celo, da Je nekdo rekel: »Kaj je treba šoli globusa, na repo naj se učijo!« Prav tako jim ne gre v glavo osemletno šolanje, češ: »Tako vetlklm dekletom fanta, ne pa v fiolo.« Čudno pojmovanje-Čim Je otrok star štirinajst let, je že dovolj star in zrel, že vse zna in mn nI tre ha nobenega pouka več- Ko Ima 14 let, odneha ln ne glede na to, če je tudi na polovici šolskega leta. Kako bi bilo na primer, Če bi kmet »oral njivo samo do polovice? Še bolj obsojanja vredni pa so starši, ki svoje otroke sploh ne pošiljajo v šolo. Tako jim kradejo priliko, da hI se sicer nadarjeni otroci izoblikovali v človeški družbi koristnega člana. Kako se bo opravičil odraRlemu otroku oče, ki je kriv, da mora otrok štiri leta sedeti v prvem raz-redu? Marsikateri učenec se v poznejših letih kesa, da je v času Šolanja zamudil ugodno priliko, ker nI hodil redno v fiolo ln se nI učil, potem pa poskuša to popraviti, pa se več ne da. Pregovor pravi: »Ura Izgubjjena — ne vrne se nobena.« Tako. za danes samo toliko, ko pa se bo v šolski torbi spet kaj nabralo, pa še kaj. čl Črnomelj Razsvetljava v belokranjski prestolnici je nekaj svojevrstnega. Na Glavnem trgu In nad glavno cesto Imajo precej ohločnle. žarnic pa nohenih. Ponoči Je taka tema. da se ljudje zaletavajo drug v drugega, marsikdo pa je tudi že obležal na cesti, ki Je še vedno razkopana. Po vnem mestu nI luči —-»... ena lučka sveti« pa vendarle v kapelici na Glavnem trgu. črnomcljcani prosijo merodajne (če že nI odgovornih!) ljudi, da hI vsaj v kapelico namestili močnejšo žarnico, da bo vsaj najbližja okolica trga razsvetljena. Nov most, dolg blizu 20 metrov, gradijo na mestu, kjer se stekata Lahlnja ln Dohllčanka. Ro Iz železobetona, pri delih pa najbolj pomagajo prostovoljci, člani sindikata na OLO. Važno razmejlšče cest v Črnomelj, Grlblje ln AdlešlČe ho z novim mostom veliko pridobilo, ker je stari zasilni most v povojnih letih dotrajal. novo mesto Znano proizvodno podjetje obutve »Kombinat Borovo« bo kmalu odprlo v mestu svojo poslovalnico za prodajo čevljev In gumijastih izdelkov. Prostor za poslovalnico je že pripravljen. Trgovina bo stalno dobro založena s čevlji najnovejših vzorcev in z ostalimi potrebščinami. mokronog Mokronoška mladina Je v času tekmo-vanja za proslavitev obletnice ustanovitve SKOJ-evske organizacije dosegla nove lepe uspehe. Sprejela Je v svoje vrste več novih članov, ustanovljen Je nov aktiv LMS v Invalidskem podjetju, pripravili pa so tudi dobro proslavo za obletnico. Praktična pomoč mladine se Jo dobro poznala tudi pr! Kmečki delovni zadrugi, kjer so mladinci sodelovali pri pospravljanju pridelkov. — Za proslavo obletnice RKOJ je mladina okrasila ln razsvetlila Mokronog. Slavnostl so se udeležili mnogi prebivalci Mokronoga, ki so obudili spomin na padle sinove In hčerke. Marjan Hočevar je podal pregled razvoja SKOJ, Sušterfilč pa je gojvorll o delu Skojevcev v Mokronogu. Od 29 članov SKOJ je padlo za svobodo 21 članov. Mln-dlna Mokronoga nadaljnje z delom za uresničitev velikih ciljev, za katere so padli najboljši mladinci. Ze sedal pripravlja darilo, katerega bodo najboljši mladinci ponesli 22. decembra maršalu Titu. Angelca ZaletelJ metlika Pred kratkim Je bil v Metliki prvi občni zbor nove sindikalne podrnžnlce nameščencev In uslužbencev. Na občnem zboru je bil navzoč tudi zastopnik republiškega odbora ZSS Pavel Jančar, ki jo poudaril pomen sindikata drž. nameščencev. Izvoljen je bil odbor podružnice, ki mu predseduje Jože Janežič. tajnica pa je Karla Jaklič; Izvoljen Je bil tudi nadzorni odbor. — člani podružnice so na občnem zboru sklenili, da bodo povezali v organizacijo vse namešfence In uslužbence mesta In okolice. Vključili se hodo v kulturno umetniško društvo v Metliki, pomagali bodo mladini v prcdvojaškl vzgoji, organizaciji ZB pa s predavani!. Sodelovali hodo tudi v flzkol-tnrnem življenju Metlike, ki ga Je treba poživiti. Napovedali so vsem ostalim slnd. podružnicam v Metlikt tekmovanje na čast 10. obletnice ustanovitve JA. smarjeta Krajevni ljudski odbor Smarjeta. ki Je bil izvoljen letos poleti, je krepko prijel za delo. Odbor Ima redne seje in posveča veliko pažnjo zlasti komunalnim zadevam kraja. Med sklepi zadnjih sej so: Popravilo pokopališča, ureditev trga v Smarjetl. popravilo vaških potov In cest. Na eni zadnjih sej so razpravljali tndl o popravilu vodovoda. Sklenili so nvestl za vsa ta dela krajevni samoprispevek, še poprej pa se bodo o tem pogovoril! na zboru volivcev, katere bodo sedal rodno sklicevali. Sklenili so tudi. da je treba poživiti delo svetov in komisij državljanov. TOVARNA SADNIH IZDELKOV ČRNOMELJ BELSAD izdeluje in prodaja najrazličnejše marmelade, jabolčno in slivovo žganje, mošt, vino in brezalkoholne sadne sokove Z našimi izdelki dvigamo življenjsko raven delovnega ljudstva! Kino Novo mesto predvaja: > Od 16. do 19. novembra: italijanski film »Sciuscia«. Predfilm: Veliki izvori. — Za mladino pod 16 let vstop prepovedan. Od 20. do 22. novembra: ameriški film »Ljubavna pesem*. Predfilm: Filmske novosti 89. Od 23. do 26. novembra: angleški film »Obala-. — Predfilm: Kulturno življenje KRM._ Ureja urednički odbor — Odgovorni urednik Tone Gošnik — Naslov uredništva in upravo: Novo mesto. Ljubljanska cesta 25, telefon fit. 127 — Poštni predal 33 — Tekoči račun pri Komunalni banki v Novem mestu štev. 616-1-90322-1 — Četrtletna narnčoina 75 din. polletna 150 din. celoletna 300 din - Naročnina se plačuje vnaprej - Tiska tiskarna Ljudske pravice v Ljubl.ia.nl KMETIJSKE ZADRUGE V OKRAJU TREBNJE V trebanjskem okraju so doslej ukinili 7 manjših kmetijskih zadrug, v kratkem pa bodo ukinili še Štiri, ki so bodo priključite gospodarsko močnejšim kmetijskim zadrugam v Trebnjem, St. Rupertu. Velikem Gabru Ln Trebelnem. Zmanjševanje števila manjših oziroma utrjevanje močnejših zadrug bo prineslo splošnim kmetijskim zadrugam trebanjskega okraja boljšo pogoje za uspešnejše trgovanje, boljšo postrežbo kupcem in večjo Izbiro blaga. K. Qg.ia6t VEČJE ŠTEVILO DOBRIH ČEVLJAR SKIH POMOČNIKOV sprejme takoj Industrija čevljev MLO Novo mesto. Plača po uredbi. — Za samce bi se stanovanje po dogovoru eventuelno dobilo tudi pri podjetju. — 97 — smihel pri novem mestu Pred kratkim so se vrnile v Ameriko slovenske žene, ki so obiskale Slovenijo po dolgih letih ločitve od stare domovine. Tudi v Smlhelu sta nas obiskali dve, ki sta nam prinesli pozdrave In darila sorodnikov. Gospa Angela Rozman je predsednica progresivnih žena, gospa Helena Kostlgar pa je članica »Sloge«. Obe sta delavni In skrbni ženi. ki nista pozabili na naš okraj. Govorile smo o ženskih organizacijah v Ameriki. Povedali sta, da dajo tam slovenske žene Vsem učencem na Dolenjskem! TOVARNA UČIL V ČRNOMLJU vam je pripravljena nuditi razna učila v zameno za stare, čiste krpe, ki jih nujno potrebujemo pri proizvodnji učil. —- Pogovorite se o tem in zbirajte krpe! Z učili si boste olajšali pouk. O nabranem materialu nas obvestite, da se dogovorimo zaradi prevoza in plačila vsak mesec po 25 centov v svojo organizacijo, da pogosto prirejajo mitinge In druge prireditve, da veliko šivajo, pletejo In zbirajo darila za vojne sirote v stari domovini. Na sestankih prebirajo prošnje In zahvale za prejete dobrote. Tudi v Smlhel, Vavto vas in drugam so poslale na osnovne šole več paketov. Spoznale so pa na svojem obisku, da nekateri niso potrebni v toliki meri, kot navajajo v pismih. Vrnile so se na svoje nove domove. Le s težkim srcem so zapustile lepe domače kraje ln svoje drage, želimo jim srečno pot preko morja. PREZEK Lani 2. decembra 3« »Dolenjski list« objavil obširen ftlanek pod naslovom »Ne pustimo, da bi razpadel epomenik«. Pisec K. B. Je obdelal vprašanje razpadanja kulturnega spomenika — gradu Prežek. Skoraj po enem letu je vprašanje še vedno na mrtvi točki. Obnovilo se ni nič, baje pa je bil že odobren nekak kredit za obnovitvena dela. Potrebno bi bilo vsekakor grad zaščititi in ga obnoviti, za prvo silo pa naj se ga vsaj — prekrije. Krasne kleti, ka; Krenih nima vsa šentjernejska okolica, bi lahko služile za razne shrambe. Ali bomo ix leta v leto ponavljali »klice vpijočega v puščavi«? A. Z. Izpred sodišča 7 tisočakov na mesec je bilo slaščičarskemu pomočniku Josipu Palkoviču iz Novega mesta premalo. Rad bi se preselil v »boljše razmere«, kjer se da več zaslužiti. Dogovoril se je s svojim bivšim stanovalcem GoliČem na Reki, da mu bi za nagrado 59 tisočakov preskrbel vodiča, ki naj bi ga spravil čez mejo. Na dogovorjeni sestanek pa vodiča ni bilo. Palkovič je ostal brez 59 tisočakov, okrajno sodišče v Novem mestu pa ga je zaradi nezakonitega poizkusa prekoračenje državne meje obsodilo na leto dni zapora. * Zaradi neoddanega iita se je zagovarjala pred sodniki okrajnega sodišča pretekli teden Lili Zalokar iz vrha pri St. Jerneju. Od 820 kg predpisa je oddala le 56 kg soržice. Po njenem mnenju so se pri izterjavi žita »dogajale nezaslišane krivice«. Zato je tudi sama preprečila izterjevalcem administrativno izterjavo, pri čemer ji je pomagal tudi sin. Obsojena je bila na 10.000 din denarne kazni in mesec dni zapora, pogojno za dve leti. * S koso v roki je hotel preprečiti izterjavo 115 kg neoddanega zaostanka žita posestnik Franc Skof iz Gor. Vrhpolja pri Št. Jerneju. Zato je bil obsojen na Sest mesecev zapora in plačilo 100 din pov-prečnine. • ZA ENO NIČLO IN PET ČRK - 15 MESECEV ZAPORA Dasi stara komaj 28 let, je Alojzija Žužek iz Zagrada pri Škocjana po svoje izredno bistroumna. S tem, da je napisala ono ničlo ln pet črk. je najprej zaslužila 45.000 din, kar na lepem pa se ji je ta zaslužek spremenil v petnajst mesecev zapora. 2užkova je bila v letu 1949 tajnica krajevnega odbora Zagrad. Zahotelo se ji je Škorenj in kolesa. To in še marsikaj drugega si je tudi lahko nabavila, potem ko jo popravila priznanico za plačani d«vek; iz zneska 5.965 je napravila 50.965 din. Na mesto pike je napisala ničlo in pri izpisu z besedami prav tako napisala na mesto pet petdeset. Oboje je ponaredila tako spretno, da Je ostalo skoraj dve leti prikrito. Ker pa vsaka stvar pride enkrat na dan. je tudi njeno goljufijo letos odkril uslužbenec finančnega poverjeništva iz Novega mesta. Pred senatom okrajnega sodišča se je Zužkova zagovarjala, da je porabila samo 15.000 din. dočim ji Je'nekdo ukradel 30.000 din. Ker tatvine ni nikdar prijavila, ji tega nI mogoče verjeti, posebno ker je priznala ponarejanje uradnega potrdila in se je zaradi tega dejanja, že dalj časa izmikala pred organi ljudske oblasti. Obsojena je bila na 15 mesecev zapora. * Najbolju« je poštenje. Posestnik Martin Košele iz Vel. Brusnic Št. 65 je 8. septembra letos prodal mestni mesariji v Novem mestu živinče. Pri izplačilu denarja mu je poslovodja pomotoma preveč izplačal 25 tisočakov, čeprav je Košele to takoj opazil, ni vrnil neupravičeno prejetega denarja, ampak ga je mislil obdržati. Sele na zahtevo organov LM je po treh tednih vrnil 21500 din. Zaradi poizkusa utaje pomotoma prejetega denarja je bi] Košele pred senatom okrajnega sodišča obsojen na štiri mesece zapora. Gibanic prebivalstva V okraju Trebnje V mesecu oktobru 1951 se je v trebanjskem okraju rodilo 84 otrok, od teh 15 dečkov in 19 deklic Umrlo je 21 oseb, porok pa je bilo 18. Poročili so se: Sin posestnika Pungerčar Frano iz Mirne vasi in Hočevar Marija, hči posestnika is Mirne vasi. Kmet Medved Frano iz Sela-Sumberka in kmečka delavka Kastelie Marija iz Sela-ftumberka. Kmet Golob Franc iz Vel. Loke in kmečka delavka Novak Marija iz St. LovreDca. Sin posestnika Sotlar Lovrenc iz Čateža in hči posestnika Koralo Alojzija iz Vel. Loke. Kmet Sirek Frane iz Doberniča in hči kmeta Legan Ljudmila iz Žužemberka. Miličnik Kastelie Henrik iz Dobrniča in kmečka delavka Zupančič Stanislava is Mirne. Kmečki delavec Božič Anton Iz Trebnjega in kmetovalka Muren Marija iz Doberniča. čevljar Koželj Anton iz fiela-Šumherka in hči posestnika Trlep fizkultura-ISpor^Tah^ Š. K. Triglav (Kočevje) : Garnizon Ribnica 6:2 (3:0) V nedeljo sta odigrali v Kočevju prijateljsko nogometno tekmo moštvi 8. K. »Trf-glav« Kočevje in enajstorica ribniškega garnizona. Domači ao na razmočenem terenu dobro zaigrali ter je zmaga zaslužena, poleg tega je bilo pa še veliko ugodnih prilik neizkoriščenih. Gole za domačine so dali Bižal 2, Klun 2, Andlovio 1 in 1 autogol, katerega je izsilil Bartolome. Tudi gostje so igrali dobro in živo. Videlo se pa je, da moštvo ni Še uigrano. V moštvu je bilo mnogo novih igralcev, katere smo videli prvič igrati. Pravilno je, da gledalci vzpodbujajo v igri eno ali drugo moštvo, toda tudi pri izražanju čustev je treba biti športnik. Pri navijanju jo čuti vse preveč kletvic vseh mogočih narodov, kar nikakor ne daje povoljno sliko srčne kulture gledalcev. * Za preizkušnjo svojih članov je keglja-fika sekcija Š. K. »Triglav« v nedeljo priredila tekmo na svojem lepo urejenem kegljišču. Udeležba je hila zadovoljiva. Določeno je bilo za posameznika 10 metov. Prvo mesto je dosegel Klun Frano z 26 keglji, drugo Peter Vovk z 23 keglji In tretji kapetan Zegarac Spiro z 17 keglji. * Telovadno društvo je pričelo z redno telovadbo vseh oddelkov. Za tekmovanje v počnstitov 10. obletnice ustanovitve JA se pripravljajo oddelki za akademijo. Društvena uprava poziva vse, ki imajo veselje do telesne vzgoje, predvsem pa mladino, da se vključijo v društvo. —ko. Šahovski dan v Trebnjem 4. novembra je mlado šahovsko društvo v Trebnjem organizirnlo moštveni brzoturnir, katerega se je udoiežilo 8 moštev iz Dolenjske in Ljubljane. Zmagalo je moštvo Krima (Ljubljana! z 20,5 točkami (od 85 možnih). Druga je bila ekipa LUSK Ljubljana z 24.5 točkami, ki je edina ostala neporažena. Tretje mesto je dosegel organizator tekmovanja SD Trebnje z 22,5 točkami, ki je hkrati postalo brzotumtrski prvak Dolenjske. Slede DOZ (Ljubljana) z 50.5 t., Kočevje 15. Rlhniea 14.5. sekcija Trebnje TI. % 9 in Trebnje TTT s štirim! točkami. V osebnih nartHnb sta zmaf^a Tzvekov (DOZ) in Makse (LuSk). Popoldne so udeleženci tekmovanja odigrali posamezne brzotnrnirie. Tzmed 24 Igralcev je zmagal Tvan Zabnkovoc iz Trebnlnga pred Zrili^m. flandarjem. Košnrjem. Novakom In Var-Skom — Hkrati le Tzvekov odigral 24 partij s pionirji ter dobil vse Igre. Za dobro organizacijo turnirja imajo največ zaslug dr. Eavhner, Tlo in Pavle Miklič. Za večji razmah letalstva na Dolenjskem Delo novomeškega Aerokiuba od usta uovnve dalje ni potekalo tako kot bi bilo treba. Prejšnje uprave kluba razen redkih posameznih izjem aiso bile delavne, da bi se ta pomembna veja Ljudske tehnike kar najbolj razširila. V upravah so bili ljudje, ki niso imeli ugleda med ljudmi in zato seveda tudi niso mogli vzbuditi med članstvom zanimanja za cilje letalstva. Leta so potekala, Aeroklub pa se ni ganil z mrtve točke, ni se organizaoijsko krepil, □iti se ni pomaknil naprej Razmah so ovirali tudi objektivne težave. Stalno manjka primernih prostorov za delo organizacije. Modelarji, naši bodoči piloti, že ves čas svojega obstoja zaman iščejo prostora, kjer bi lahko v primernem okolju izdelovali modele. Sedanji prostori v vlažni, zdravju škodljivi kleti, nikakor niso primerni za mlade modelarje. Morda bi se navzlio vsej stanovanjski krizi le naše) prostor, kjer bi ljubitelji letalstva lahko našli prostor za svoje izživljanje! Jadralno letalstvo ni zadevalo na nič manjše težave. Pomembna pridobitev za nadaljnji razvoj jadralnega letalstva in napredek Aerokiuba je zgraditev velikega hangarja v Prečni pri Novem mestu. Tam bodo pripravljeni vsi prostori za jadralno fiolo, pisarne, garaže, delavnice, skladišča in stanovanja za tečajnike. Hangar je zgrajen v surovem stanju, po dograditvi pa bo postal resnični center jadralstva na Dolenjskem. V oktobru je dosedanje vodstvo Aerokiuba zamenjal nov odbor, v katerem so pravi ljubitelji jadralstva V tem novem, Čeprav še začasnem odboru, Je predsednik Dušan Mulej, setfkretar pa Janko Slabe. Štirje odseki — propagandni, tehnični, gospodarski in finančni — bodo skrbeli za vsestransko delavnost odbora, uprava pa ima tudi referenta za privna vprašanja, ki mu nacelju.ie dr Dušan Smodej. Načelnika za jadranski in modelarski odsek skrbita za redno delo jadralcev in modelarjev. Nova uprava si je postavila obširen In dober načrt dela Najprej bodo uredili In dogradili hangar v Prečni, v bližnji bodočnosti pa začeli z jadralno šolo. članstvo kluba bodo razširili, dvignili zanimanje za letalstvo med mladino ln odraslimi. — Letalstvo na Dolenjskem pa se bo ugodno razvijajo le ob sodelovanju vseh orrranizaeij in prebivalstva v naših okrajih Teden ljudske tehnike nas je k temu vzpodbudil, zato vse sile za razvoj Aerokiuba. O. K. Angela iz Se|a- Suiuberka. Železniški upokojenec Laharnar Alojz in Lamovšek Jožefa, gospodinjska pomočnica iz Vel. Lirni ka. Tovarniški delaveo Petrič Sebastijan iz Rateč in hči posestnika Marolt Majda iz Bistrice. Mesar Anton, mizar iz Radeč, in hči posestnika Bregar Jožefa iz St. Jania. Delaveo Mrhar Anton iz Sv. Križa in hči posestnica Smuc Alojzija Zofija iz Sv. Križa Delavec Pavlin Stanislav iz Sv. Križa in gospodinja Pevo roj. Kolar Angela iz Sv. Križa. Čestitamo I Umrli so: Miklavčio Rozalija, upokojenka, 88 let. Sv. Križ; Ojstršek Marta, dojenček, 5 mesecev, Trebnje; dvojčka Udovič Cirila in Metod, dojenčka, 3 mesece, Trebuje; Majzelj Franc, kmet, 78 let, Trebnje; Hlebec Alojzij, železniški upokojenec, 79 let. Dol. Nemška vas; kmet Zakrajšek Ignacij. 73 let. Št. Rupert; Oven Marija, gospodinja, 78 let, Sv. Križ; Rappl Anton, upokojenec, 76 let, Sv. Križ; Kozlevčar Karolina, gospodinja, 51 let, Čatež; Perpar Ivana, gospodinja, 74 let, Dobernič; Tomšič Frančiška, gospodinja, 65 let, Dobrnič; Kostanjevec Andrej, kmet, 79 let, Bistrica, Draksler Rudolf, višji gozdni tehnik, 48 ]et, Bistrica; Jeraj Ignacij, sin kmeta, 10 ur, Vel. Gaher; Zoro Marija, užitkarica, 78 let, Vel. Gaber; Bregar Marija, gospodinja, 68 let. Vel. Gaber; Ambrož Jurij, užitkar, 73 let, Primskovo; Dolinar Janez, užitkar, 88 let. Tržišče; Kocjančič Mihael, sin kmeta, 19 dni, Sela-Sumherk; Strmec Anton, sin kmeta, 8 let, Sela-Sumberk. V okraju Črnomelj V oktobru je bilo v Beli krajini rojenih 33 otrok, od teh 11 deklio in 22 dečkov. Umrld je 19 oseb: Petrio Marija, poljedelka iz Lokvice, stara 68 |et; Pozek Danica, otrok iz Metlike, stara 14 dni; Kabur Sandur, poljedelec iz Metlike, star 65 let; Rezek Bara, poljedelka iz Radovice, stara 67 let; Jurjevič Martin, otrok iz Radovice, star 8 mesece; Sutej Peter, kmetovalec iz Predgrađa, star 84 let; Lukanič roj. Lavrenčič Frančiška, kmetovalka, stara 65 let, Sinji vrh; Jerman Janez, posestnik iz Talčjega vrha, star 78 let; Ilenlč roj. Matkovič Frančiška, kmetovalka iz Doblič, stara 60 let; Bukovec Janez, posestnik iz Doblič, star 79 let; Bruuskole Antonija, otrok, star 1 meseo, iz Doblič; Starina Franc, posestnik iz Črnomlja, star 51 let; Klemene roj. Gregoric Katarina, užit-karca iz Črnomlja, stara 82 let; Rogina roj. Klobučar Ana, užitkarica ii DragaluSa, stara 79 let; Dražumerič Janez, posestnik iz Dragatuša, star 69 let; Jankovič Mihael, kmetovalec Iz Dragatuša, Btar 79 let; Der-ganc roj. Plut Katarina, užitkarica iz Se-raiča, stara 82 let; Mantelj roj, Kambič Marija, užitkarica iz Semiča, stara 85 let; Stravs roj. Jakofčič Marija, kmetovalka, iz Gribelj. stara 83 let. Poročilo se je v mesecu novembru 9 parov, in sicer: Stipetid Albin, nameščeneo is Črnomlja, iu Janžekovič Olga, nameščenka is Radovice. Jaklič Anton, krojaški pomočnik iz Rosalnlo, in Dragovan Ana, kmetovalka iz Rosalnio. Mesaric Frano, čevljarski pomočnik iz Murske Sobote, in Zugelj Martinu, trgovska pomočnica is Rosalnio. Makoveo Kolamen, gozdni delaveo iz Murske Sobote, in Fugina Danica, kmečka delavka iz Predgrađa. Juršinič Franc, posestnik iz Vinice, in Balkoveo roj Mržljak Marija, kmetica iz Vinice. Cvetoš Friderik, mlinar iz Zilj, in čadonič Marija, gospodinja iz Zilj. Jakša Anton, kmečki delavec iz Vinjega vrha, in Seruga Marta, gospodinjska pomočnica z Vinjega vrha Stare Franjo, mehanik iz Bosanskega Brnda, in Planine Marija, šivilja iz Rvibnika. Zupet Franc, gradbeni de lovodja Iz črnomljn, in Vrščaj Marija, zobna instrninenlarka iz O.tovca. čestitamo! NovomeMane in vse, ki so bodisi po službenih ali zasebnih poteh v zadnjih tednih bili v Novem mestu, \ so nagomilani kupi zemlje, kamenja in blata na Ljubljanski cesti spravljali skoraj v obup; jesensko deževje Je začelo »namakati* že tako razko-pano cesto ter jo spreminjati v neprehodno lužo umazanije in lepljive Drozge, ki Je pod čevlji obetala: »cmok — vso zimo — cmok« in tako naprej. Uredništvo Dolenjskega lista je dobilo ponovna ustmena ln pismena vprašanja Številnih novomeških bralcev: »Kaj bo vendar z novomeško cesto! Ali bomo ostali v sedanjem raz-ritem ljubljanskem kanalu, ali so vsa dela odpovedana, ali ni denarja, ali se spet dajejo arhitekti s projektanti ali kaj za vraga vendar je posredi, no gradnjo na cesti takoj, ko bo lahko Bralci sprašujejo, predsednik MLO odgovarja... poslalo v Novo mesto odvisne delavce iz gradbišč ključnih objektov, bodisi ker bodo ta zaključena ali pa bodo gradnje tam zaradi snega onemogočene, ker so nekatera gradilišča kot n. pr. hlevi za živino itd. v planinah. Predvidoma bo začelo SGP PIONIR z deli na cesti spet okoli 15. novembra. Kakor pa vidimo, je bilo to v teku zadnjih dni deloma tudi že storjeno. Brigada delavcev iz novomeških podjetij je bila v teku prejšnjega meseca že postavljena in je začela delati, vendar pa so podjetja kmalu popustila in že več kakor 10 dni ne pošiljajo delavcev tako, kakor so se sama obvezala. Vzrok za to moramo iskati v dejstvu, da nekatera podjetja najbrž sploh niso poslala nikogar na delo, nekatera pa so se na vse mogoče in nemogoče načine izgovarjala, da delavcev v podjetjih ne morejo pogrešiti. Izvršni odbor MLO je skupno z Mestnim odborom OF v zadnjem času poživil organizacijo brigade in upam, da bomo uspeli. Bojazen, da bi ostali čez zimo pri razkopani cesti, je odveč. Pokrenjeno je vse, kar je bilo mogoče in kaže, da bo cesta do stavbe starega sodišča tlakovana ali pa vsaj pripravljena za tlakovanje s kockami. Tudi v primeru, če kock ne bi položili, bo cesta v tem delu odprta za reden promet.« Kako je s cestiščem »Na Vratih«? »Zaradi širine ceste v odseku »Na Vratih« bi rad pojasnil tole: Prof. ing. Marjan Mušič je dal pismeno izjavo, da se ne strinja s projektantom, ki predvideva gradnjo ceste v tem odseku v polni širini, to je 7 m za cestišče ter vsakostranska hodnika po 1.50 m. Svoj predlog, da naj bi bila cesta široka 5.50 m, enostranski hodnik pa 1.50 m, opira prof. ing. Marjan Mušič na sledeče: Mesto že sedaj nujno potrebuje obvozno tranzitno cesto, ki naj bi usmerjala promet izven mesta ter tako razbremenila glavno prometno žilo, ki vodi sedaj čez najbolj strnjeno naselje. Ta obvozna tranzitka je nujno potrebna in se bo v bližnji bodočnosti morala zgraditi. Nadalje: Na sedanji Ljubljanski cesti se že nahajata dve ožini, ki ne dopuščata vožnje s polno brzino. Ti ožini sta pri Goležu in na Kandijskem mostu ter ne bi bilo razloga,' čemu ne bi obstajala še ena ožina, to je na Vratih. Tretja zapreka pa naj bi bila stavba starega sodišča sama, ki bi s temeljitim rezanjem zelo spremenila svojo dosedanjo obliko.« Predsednik MLO se strinja s projektantom »Moje osebno gledhnje na to zadevo pa je, da naj se stavba starega sodišča odreže toliko, kakor predvideva to projektant. Ožina na Vratih je mnogo bolj nevarna kot ostali dve, ki sta bolj pregledni kot ožina na Vratih. Gradnja obvozne ceste — tranzitke — je za Novo mesto vsekakor nujno potrebna, vendar pa še vrsto let po mojem mnenju ne bodo dani pogoji za njeno zgraditev. V Novem mestu bomo morali reševati kopico drugih važnejših problemov, kot so n. pr. gradnja stanovanj, vodovoda, tovarn itd Itd. Če odrežemo od stavbe starega sodišča zdaj le minimalno mero za razmerje ožje ceste, se bo čez nekaj let pokazalo, da je bilo to delo polovičarsko, odnosno negospodarsko in bi bilo potrebno ponovno rušenje hiše in razširjanje ceste. Zaradi takega stališča prof, ing. Mušica še do danes ni bil potrjen projekt, dasiravno smo dobili pristanek Ing. Marjana Tepine, da revizijska komisija lahko izda odločbo navzlic temu, da »Slovenlja-projekt« ni imel gotovega vsega elaborata za odsek ceste Golež-Vrata. Zdaj je končan celoten elaborat, in poslan na revizijski pregled. Upam, da bo v najkrajšem času potrjen tako, kot to predvideva projektant.« Krivda za zastoj pa trenutno nI v načrtih, temveč v pomanjkanju prostovoljcev za temeljna dela »Dela na cesti pa niso zaostala v zadnjem času zaradi načrtov, kot je bil to primer na Glavnem trgu, temveč zaradi delovne sile, ki je ni dovolj na razpolago. Vsako sklicevanje na zastoj zaradi načrtov je neutemeljeno in je le izgovor. Gradnja do sedanje sporne točke sploh še ni prišla. MLO v resnici še ni mogel skleniti s PIONIRJEM pogodbe in je imel zato že celo vrsto nepotrebnih potov in stroškov. MLO je imel nepotrebna pota ln stroške tudi zaradi investicij na cesti, za klavnico in stanovanjsko stavbo, ker so bili letos krediti že večkrat blokirani. Gradnje nove stanovanjske stavbe nam navzlic vsem investicijam ni bilo mogoče spraviti v plan, dasiravno je dogotovltev te in gradnja novih stanovanjskih hiš ena najnujnejših potreb Novega mesta. Važno je pripomniti še tole: v zadnjih mesecih so prostovoljci popolnoma odpovedali. Izgovor, da na cesti ni strokovnega vodstva, je neosnovan. Delovodja SGP PIONIR se nahaja na gradbišču vsako popoldne samo zaradi tega, da razporeja prostovoljce. Krivda, da prostovoljev na cesto ni, pa bo najbrž v tem, da vodstva sindikalnih podružnic in Fronte ne znajo zainteresirati svojih članov, oz. da so ta vodstva v organizaciji dela zadnje čase popolnoma popustila v svoji prejšnji vnemi. Nujno potrebno bi bilo, da izkoristimo še zadnje lepe popoldneve ter skupno s podjetjem PIONIR pohitimo z gradnjo oz. modernizacijo ceste, tako da bo drugi odsek ceste gotov v letošnjem letu.« Stran 4 DOLENJSKI LIST novotairiji<. Kljub temu so kmalu spoznali korist cepiva in je sam vsako leto cepil od 1500 do 2000 prašičev. Potovanje po okraju takrat ni bilo taiko lahko kot daines. Edino prometno sredstvo je bil voz in pa lastne noge. Naporna potovanja in redno življenje sta edina >recepta« — kot sam zatrjuje —-, da je doživel tako lopo starost. Med nemško okupacijo so ga belogardisti zaprli, Nemci pa so ga po treh dneh izpustili. Devetdesetletnika Skaileta šteje med svoje dopisnike tudi Dolenjski list, za katerega je napisal že več zgodovinskih stvari iz Novega mesta. Prav gotovo je tovariš Skale najstarejši dopisnik v Sloveniji, če ne v celi državi. Željam številnih prijateljev in znancev, ki si jih je tovariš Skale pridobil v svojem plodnem življenju, pridružuje tudi uredništvo Dolenjskega tista iskrene čestitke: Še na mnoga leta! Uvozili bomo precej potrošniških predmetov Zvezna vlada je dodelila podjetju >Jugotehna< v Beogradu poseben kredit za uvoz različnega blaga za široko potrošnjo iz sredstev centralnega deviznega fonda. >.Iugotehna« je že kupila v tujini večje količine nujno potrebnega potrošnoga blaga, ki ga naše tovairne alj še ne izdelujejo ali pa ga imamo navzlic domači proizvodnji premalo. Med drugim je podjetje že uvozilo 8 milijonov kosov bridvic za brivske aparate in 3 milijone svinčnikov vseh vrst, v kratkem pa bo še POZNATE NOVO KNJIGO O POLJSKIH RASTLINAH? Pel stoletja jo že minulo, odkar je izčla knjiga, ki je obravnavala vse na£e poljske raatine (Rohrman: »Posebno poljedelstvo"). Po vojni so iizšle tri knjige, ki opisujejo posamezne kulture (ing. Sadar: »Naše žito« in »Stročnice«, ing. Repanšek: »Krompir«), najnovejša knjiga ing. Sadarja pa obravnava vae ostale poljske rastline na naših tleh, kakor jih označuje naslov. V prijetnem slogu nam opisuje avtor knjige »Oljnice, korenovke, predivuice in hmelj* vsako posamezno rastlino od tovora do uporabnosti ln daje nasvete za njeno pridelovanje. Odličen svetovalec bo knjiga tistim, ki bi radi pridelovali rastline, kadorih doslej niso (repico, lan, konopljo, tobak itd.), hvaležno branje pa bo ta vsakogar, ki se ukvarja s kmetijstvom ali ga to vsa i zanima. Se posebej bo knjiga zaradi svoje strokovne dognanosti primerna za študij . . . L" ''"' " Nepotrebni stroški »Ze spet opomin!« se jeze nekateri zamudniki, ko dobivajo ponovne opomine za Še neporavnane zaostanke naročnine za »Dolenjski list«. Poleg zneska, ki ga dolgujejo na naročnini, jim moramo seveda prištevati tudi opominske ln ostale zamudne stroške, ki so zdaj še posebno občutni zaradi povišanja poštne tarife. Kdor plačuje list pravočasno vnaprej, teh stroškov nima. Ne čakajte zato ponovnih opominov, temveč takoj nakažite zaostalo naročnino do konca decembra 1951, če želite tednik nemoteno prejemati. Zamudnike bomo ponovno opominjali; vsi opominski, ostali in odvetniški stroški pa bodo šli izključno v breme nerednih plačnikov. Uprava Dolenjskega lista uvozilo 25 milijonov britvic in 1 milijon svinčnikov. Podjetje je poleg tega uvozilo 8 milijonov ročnih igel za šivanje in 200.000 ščetk za zobe; do konca teta 1951 pa bo uvozilo še 42 milijonov ročnih igel za šivanje, 120.000 igel za pletenje in 2 milijona igel za šivalne stroje. Poleg tega bo >Jugotehua< uvozila Še 40.000 škarij za obrezovanje sadmega drevja, 30,000 kosov raznega orodja za obdelavo lesa, 3000 specialnih klešč za električarje, 8000 kombiniranih klešč, 10.000 francoskih ključev in 10.000 zavijačev za vijake. Za široko potrošnjo pa bo v novembru in decembru 1951 uvoženih še 71.000 brivskih aparatov, 1000 strojčkov za brušenje britvic, 54.000 škarij za gospodinjstvo, trgovine in krojače, 17.500 strojev za striženje las in 34.000 nožev za britje (britev). Novomeška Ljudska univerza v letu 1951/52 Po prvem predavanju dr. Mirka Rupla ob 400-letnici slovenske knjige je preteklo sredo predaval v dvorani Doma ljudske pro-svete v Novem mestu predsednik odbora Ljudske univerze prof. inž. Ivo Zobeo o zanimivem vprašanju »Tehnika — velesila«. Tehtno predavanje je spremljalo tudi nekaj slik s skioptikonom, žal pa ni Ljudska tehnika utegnila preskrbeti obljubljenega filma. Predavanje je poslušalo blizu 90 odraslih ln nad 180 dijakov gimnazije, učiteljišča in ekonomskega tehnikuma. Obiskovalci so govornika nagradili s prisrčnim aplavzom. Ljudska univerza obeta letos spet vrsto zanimivih predavanj. Sodelovali bodo zdravniki, politični delavci, gospodarski strokovnjaki, znanstveniki, prosvetni delavci in podobno, kar jamči za kakovostna in privlačna predavanja. Ob začetku predavanj pa je treba sindikatom v Novem mestu položiti na srce staro resnico, da brez znanja ni napredka! Na predavanju »Tehnika —■ velesila« je bilo izmed 90 odraslih poslušnl-oev morda osem ali devet delavcev. Mar ni bilo zanimivo predavanje namenjeno v prvi vrsti mladini, nato pa delavcem in nameščencem naših tovarn, podjetij, ustanov in raznih delavnici Prav teh pa lani in letos na predavanjih ne vidimo. Sindikalne podružnice naših podjetij in ustanov naj zato posvetijo že takoj v začetku Bezone vso pozornost predavanjem Ljudsko univerze. Sindikati naj javijo vodstvu Ljudske univerze, kakšnih predavanj si želijo; posvetujejo naj se na sestankih s svojim članstvom, kakšne oblike naj imajo večeri Ljudske univerze. Izobrazba je namenjena delovnemu človeku, ki nekoč ni imel prelike za izobraževanje, danes pa delo in napredek terjata od njega vedno več. Samo razgledan, izobražen človek pa bo kos nalogom, ki jih današnji čas postavlja pred njega. V četrtek, 8. novemura, je tudi Častitljiva Metlika priredila proslavo 400 letnice slovenske knjige in pokazala, da se zaveda pomena te naše velike kulturne in narodnostne obletnice. Proslavo sta pripravila KUD >Engel-bert Gangel« in Ljudska univerza bil jo združila z literarnim večerom. Na lepo okrašenem odru s Trubarjevo podobo je najprej spregovoril ravnatelj gimnazije Nada Gostič ter v krajšem pa jedrnatem govoru orisala Trubarjevo delo in pomen reformacijske književnosti za slovensko kulturno rast. Nato so nastopili trije književniki z recitacijami svojih del. Prvi je bral svoje pesmi pesnik in prevajalec Severin Šali, sledila sta mu pripovednika Jože Dular in Lojze Zupane. Dular je bral dva odlomka: Pomladni utrinki, košček življenja iz okupirane Ljubljane, in pa letopisno črtico o velikem požaru v Metliki (odlomek iz zgodovinskega romana o Metliki). Lojze Zupane se je predstavil občinstvu s krepko pisano zgodbo iz vojnih let v Beli krajini: Krvava stena. Poslušalci so književnike bogato nagradili z aplavzom. Med recitacijami je igral orkester KUD, ki kaže vedno lepši razvoj, in tako pripravil temu spominskemu večeru še slavnostnejše razpoloženje. Poslušalcev se je bilo nabralo kar lepo število; vmes sta bila tudi sekretar Okrajnega komiteja KPS in predsednik 01L0 Črnomelj (tov. ZuniČ in Košir) ten zastopniki Jugoslovanske armade. K lepo uspelemu večeru za proslavo 400 letnice slovenske knjige Metličanom lahko čestitamo! —in PEDAGOŠKI AKTIV PROSVETNIH DELAVCEV NOVOMEŠKEGA OKRAJA Na pobudo Sveta za prosveto in kulturo pri OLO Novo mesto so se sestali prosvetni delavci — profesorji in učitelji da požive delo. ki se je pred leti z ustanovitvijo pedagoškega sveta že začelo. Delo pedagoškega sveta ni bilo brezplodno. Izvedena je bila anketa, o kateri je obširno poročal Dolenjski Ust. Profesor Andoljšek je s sodelovanjem učiteljstva osnovnih šol izvedel šludijo o zmožnosti opazovanja slik po otrokih na različnih učnih stopnjah. Z že začetim delom naj bi zdaj pedagoški aktiv, ki je bil s tem obnovljen, nadaljeval in poglahljal delo z reševanjem problemov iz dnevne prakse prosvetnih delavcev. Problematika, ki bo na tak način obdelana, bo priobčena, v primeru potrebe pa bodo njeni obdelovalci svoja dognanja tudi zagovarjali. Med prvimi nalogami je pedagoški aktiv sklenil obdelati: vprašanje nižje organizira-nih Sol (eno- in dvorazrednic), vprašanja nižjih gimnazij, vprašanje šole učencev v gospodarstvu in odnos šole do delavnice. Posebej bo obdelano tudi vprašanje vključevanja mladine v razno organizacije. Določeni so bili člani aktiva, ki bodo nakazana vprašanja reševali do konca meseca marca. V pedagoški aktiv so bili Izvoljeni: tov. prof. Tvo Andoljšek za predsednika, tova-rišiea Onrlnikova za tajnika, in tovariš Ivan Orašič za blagajnika. D. Gr. Ob deveti obletnici smrti Toneta Gregorčiča Domovina je posejana s grobovi padlih partizanov, talcev in irtev, ki sta jih domače izdajstvo ali nusJl-nost okupatorjev spravila v prezgodnji grob. Neizmerno je morje gorja, ki so ga italijanski fašisti zapustili v svojem neslavnem »razširjevanju rimske kulture*, na naših tleh od leta 1941 do 1943. Ropanje, požigi, posilstva, umori, streljanje nedolžnih ljudi, starcev, mladine, mož in žena — tak je obračun rimskih »nadljudi*, ki so s križem na prsih in z bajonetom v roki prinašali »civilizacijo* barbarskim pastirjem na Slovenskem . .. Grobovi jih obtožujejo. Zaman rohnijo danes stari in novopečeni fašisti na najvišjih mestih v Italiji o »svetih pravicah* na krivično potegnjenih mejah. Žrtve, solze sorodnikov, sveže preraščene gomile in naš krik po pravici, odločnosti in vztrajnosti, da ne bomo nikdar nikomur dali tega, kar je naše — vse to jih obdolžuje pred našim narodom in pred narodi vsega . sveta. »Ljubil si domovino, delat si za njeno osvoboditev, bil si za njo žrtvovan. Pošten si bil, zato si veroval v poštenost drugih. Prav to pa je bilo zate usodno. Našel se je človek, ki je v svojem težkem položaju prodal Tvoje življenje za svojega — izdal Te je. Izdajalčeve izjave so lahko našle pritrditev. Brez vsake podlage so te sodili tujci — fašisti. Sodil je človek z »globoko vero«, a brez srca. Ni imel srca za Konferenca Ljudske prosvete v Dol. Toplicah Okrajni odbor Ljudske profvete v Novem mestu je 4. novembra sklical v Dolenjskih Toplicah konferenco Ljudske prosvete. Povabilu so se odzvali zaslop-niki kulturno-umetniških društev Dol. Toplice, Vavta vas in Poljane, izostali pa so zastopniki iz Gor, Sušič in Soteske. Razgovor je tekel o splošni problematiki Ljudske prosvete, o tečajih, ki naj bi bili praktičnega značaja in privlačni, vmes pa naj bi bila tudi politična Zadružni dom t Dolenjskih Toplicah predavanja in razna dnevna vprašanja. Dalje o ljudskih univerzah, knjižnicah in čitalnicah, ki naj bi bile prj vseh KUD. Okrajni odibor Ljudske prosvete je pridobil že več predavaiteljev-stirokovnja- kov raznih strok, ki so obljubili, da bodo predavali na podeželju. V novembru morajo imeti vsa KUD občne zbore in proslave 400 letnice slovenske knjige. Najprimernejša proslava bi bile dobro urejene knjižnice in čitalnice. Zastopniki KUD so poročati o dosedanjem delu in sklenili, da se v drugi polovici prične e prosvetnim delom. V Dol. Toplicah, kjer je dobro urejen zadružni dom, so že sestaviti načrt dela. Imeli bodo kuharski ter prikro^evalni tečaj in prosvetno šolo. Tudi Ljudska univerza, ki deluje že več let, bo te dni pričela z rednimi predavanji. Knjižnica redno posluje v zadružnem domu. Igralska družina se pripravlja na vaje za razne nastope. V zadružnem domu imajo tudi kino, ki trikrat na teden predvaja filme. D. G. Varujmo se nezgod pri kmetijskem delu To je naslov knjig", ki je izšla to dni v založbi »Kmečke knjige«. Napisal jo je znani pisec podobnih razprav Tone Rantan. Knjiga je poljudno napisana in pregledno urejena. V njej bo našel kmetovalec naBve-te, kako naj ravna z različnim orodjem, od motike in lestve do pluga, s kmetijskimi stroji in električnimi napravami, kako naj oskrbuje živino ter potuje, kaj naj ukrene, če se je pripetila nesreča. Besedilo v knjigi ponazornje mnogo slik. Delo obsega 92 strani, izšlo je v nakladi 4000 izvodov, stane pa 89 dinarjev. Tone Gregorčič med Italijanskim oficirjem In domačim Izdajalcem v trenutku, ko ga peljejo iz cerkve v St. Petru na streljanje (Kdor bi poznal ali se spomnil imena domačega izdajalca na desni strani slike, naj sporoči njegovo ime uredništvu Dolenjskega lista.) Tvoja komaj rojena sinčka-dvojčka in ljubečo Te ženo, Se manj za ostarelo in obupano mater in edino sestro. Nihče izmed ubijalcev ni hotel misliti na njihovo gorje; tudi na vdovo-svakinjo, kateri si obljubil očetovsko skrb za njene številne otročičke, če preživiš vojno uih.ro, se niso ozirali. Zaman so bile prošjuje pri domačih veljakih, zaman solze pred tujet-ubijalci.., Tvoji tovariši iz zapora vedo povedati, da si bil vesel, ko si zvedel, kdo je poklican na zaslišanje zaradi Tebe, vertdar — varal si se. Sramotno Te je sodil človek, v katerega poštenje si veroval, kot si veroval v pravičnost vseh, ki pa so le hlepeli po Tvoji krvi. Vendar, brat Tone, Tvoja kri ni tekla zaman. Zmagala je pravica, ki nam je dala svobodo. Nadvse trda in krvava je bila borba za njo, zato nam je dragocena nadvse na svetu. Ohranili jo bomo za vsako ceno. Obljubo, ki sem jo dala vam, trem bratom, na VelikonoČ leta 1941, ko smo se zadnjikrat zbrali doma pri materi, sem do danes vestno izpolnjevala in jo bom do konca mojih dni, čeprav sem ostala sama na svetu. Ob spominih na preteklost mi je delo za rast in moč svobodne domovine lahko. Tvoja sestra Marija.* DOLENJSKI FANTJE POŠILJAJO POZDRAVE Z otoka Visa v Dalmiciji pošiljajo vsem naročnikom in bralcem Dolenjskega lista prav lepe pozdrarve fantje Cirili Suštaršič z Vrha, Alojz Znidaršič is šmatčje vasi, Albin Staniša in Miha Ka-strevc iz Regrče vasi, Anton Stanič iz Dol in Martin Šinkovec iz Tetč. Vsake številke Dolenjskega lista se razveselijo kakor doma Bega pisma — tako pravijo med drugim v pismu, v katerem nam pišejo o svojem življenju in hrepenenju po domaČih krajih in znancih. Kaj pa vaš sin, brat ali sorodnik pri vojakih? Ste mu Dolenjski list Že naročili? še ne? Hvaležen vam bo, če bo vsak teden prejemal novice iz domačih krajev, partizanske spomine, pa vesti O raznih dogodkih iz naših dolenjskih okrajev, še danes mu ga naročite pri upravi Dolenjskega liste v Novem mestu, poštni predal 33! Kupujem o vse vrste gozdnih sorti mentov: drva, celulozo, jamski les, hlodovino mehkih in trdih listavcev, tesan les, vse vrste rezanega lesa po novih prostih cenah — postavljeno na naše skladišče Kočevje, tranko nakladalna postaja ali pa franko kamionska cesta LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE KOČEVJE >o Sindikalno gledališče v Novem mesni stopa v novo seiono Ocenjevaflec, ki tehta delo novomeškega sindikalnega gledališča v pretekli sezoni, ne more biti povsem zadovoljen z doseženimi uspehi, niti ne prehudo razočaran. Ni povsem zadovoljen, ker bi bilo gledališče lahko dalo vsaj še eno delo na oder, Učene žene pa ne pomaknilo že skoraj v poletje. Ni prehudo razočaran (če pozna težave z odrom v Novem mestu), saj smo vendar videli tri premiere: Lažnica (Goldoni), Globoke so korenine (Gow — D'Usso) in Učene žene (Moliore). K temu je treba prišteti še nekaj obrobnih stvari (Gorjanska bajka, Rtleča kapica, Vafičani, Kovačev študent, kakor tudi ponovitev Desetega brata. Morda malce preskromen repertoar za mesto, ki hoče biti dolenjska metropola in nosili tudi >zastavo< kulture; 6icer je pa tudi odnos mesta do svojega gledališča bolj skromne nairave — to vidimo iz neizpolnjenih želja glede dvorane in odra, kakor tudi podpor: odbor SKUD >Dušan Jereb< zaman prosi in trka na m prodajna srca. ko se krči v primežu finančnih težav. Še slabši je pa odnos sindikatov. Sindikalno gledališče je lepo ime, toda sindikati so povezani z njim rahle je kot s pajčevino, tako da je pravzaprav: nomen et ornem! Ta ali oni sindikat bi bit kdaj lahko ustregel e kakim prevoznim sredstvom, da bi šla gledališka družina kam gostovat (tako delajo sindikati drugod), pa amo naleteli na gluha ušesa, Neki sin- dikat je SKUD celo tožit, ker je bit v zaostanku plačila za prevoz! Zato se nikakor ni čuditi, da se Novomeško gledališče ne more razviti, kakor bi se lahko, bolj se je čuditi igralcem, da vztrajajo in osameli, po svojih močeh, >rinejo< v klanec voziček Novomeškega gledališča. Toda kakor povsod, velja tudi tukaj: Korajža veljal In s tako korajžo stopa gledališka družina v novo sezono. Pravzaprav bi morala biti prva igra že ob proslavi 400 letnice slovenske knjige: obljubljeni Veseli dan ali Matiček se ženi (v starem jeziku). Toda režiser, ki ee je bil dela lotil z vso vnemo (prof. Do-bovšek) je moral v bolnico, naslednika pa ni dobil. Ker bi imela ta predstava svoj pravi pomen in namen le takrat, jo je zdaj uprava gledališča črtata z repertoarja. Tako bodo Novomeščani videli za otvoritev nove sezone tragedijo Franz« Orili parzerja s privlačnim naslovom: Ljubezni in morja valovi. In je prav, da se tudi Novo mesto seznani z delom največjega avstrijskega dramatika Grillpar-zerja (1791—1872), čigar drame imajo tudi v merilu splošne dramske književnosti še dandanes svojo tehtno ceno. Grillparzer je napisal lepo število zgodovinskih dram (Kralja Otokarja sreča in konec, Libuša, Zvesti sluga svojega gospoda, Judinja iz Toleda) in. pa, derani s slaroklasičnimi motivi: Sapho, trilogijo Zlato runo: Gost, Argonavli, Medejo. ter našo Ljubetzni in morja valovi. O tej najbolj znani Grlllparzerjevi tragediji lahko rečemo, da je res lepa in močna, podobna žlahtno brušeni tli— rično-epični umetnini z motivom Človeških strasti in nesrečne ljubezni sveče-nice Hero in lepega Leandra. Motiv take ljubezni kajpak ni nov, toda veliki dramatik ga je znal oživeti na svojski način. Dejanje ee godi v stari Grčiji, v templju ob morju; nedvomno bo navdušila ljubitelje resnih in kvalitetnih odrskih del. V tem pa druga skupina igralcev že pripravlja TJoksi Harringtonovo, »prisrčno vesetoigro<, kakor pravi podnaslov. Sledila bo znana ljudska igra Rokovnja-či, za mladino pa Ciglerjeva >Snegulj-čicac, to pot kot opereta. Od modemih del bo gledališče izbralo Kobilice, delo ameriške avtorice Hellmanove, ali pa Sveti plan angleškega romanopisca in dramatika Maughama. To bo nemara dovolj (da ne bo spet kopa prevelikih obljub). Igralci pravijo, da bodo radi zaigrati še kaj, če bodo pogoji ugodni. Hkrati pa prosijo, da jim novomeško občinstvo tudi v novi sezoni ostane naklonjeno. Mi bi pa dodali: Pa ne samo občinstvo ... 8. Občni zbor SKUD »Brata Pirkovič« v št. Jerneju Občni zbor Sindikalnega kulturno-umetniškega društva >Brata Pirkovičc, ki je bil v Št. Jerneju 8. novembra, je odlično uspel. Posamezni odborniki so številnemu članstvu podali izčrpna poročila o dosedanjem delu. Poročilo o delu SKUD na splošno je podal predsednik Marinč, ki ee je ob koncu zahvalil KLO, KZ, igralcem in pevcem, množičnim organizacijam, mladini in pionirjem za izkazano finančno in moralno pomoč. Tajniško poročilo je podala tovarišica Roza Zupančičeva, o finančnem stanju pa je govoril tov. Slavko Hudoktim, ki je poročal tudi o tehničnih problemih, o preureditvi dvorane in odra ter kabino za kino. Ti problemi so bili rešeni v splošno zadovoljstvo. Za preureditev dvoraae je bilo opravljenih nad dva tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pri tem pa niso bile štete ure za razna posvetovanja, sestanke in seje, pola v Ljubljano, kjer smo našli pomoč pri Glavnem odboru sindikatov in pri Republiškem odboru Ljudske prosvete, kjer nam je pomagat z dragocenimi nasveti tovairiš Dane Horvat. Šli smo tudi na okr-j, kjer smo našli razumevanje pri Svetu za prosveto in kulturo, na okrajni Sindikalni svet in drugam, kjer se je dalo kaj dobiti; od žebljev do za-storov, opreme za ouer in dvorane. Tovarišica Vlasta Tavčarjeva je poročata o delu dramatskega odseka, ki je imel doma 23 predstav, poleg tega pa je gostoval Še v Kostanjevici in v Novem mestu. Odsek je sodeloval tudi pri v*fh proslavah, Tovarišica Tončka ^erieluv-a je nato poročala o delu knjižnice, tovariš Marinč pa o pevskem zboru. Iz poročil posameznih poročevalcev je razvidno, da je društvo pri svojem delu močno napredovalo. Članstvo se je za poročila zahvalilo in soglasno sprejelo razrešnico, ki jo je v imenu nadzornega odbor« predlagala tov. Vera Severjeva. Pri volitvah v plenum so člani izraziti željo, da bi se v upravni odbor pritegnilo tudi članstvo iz okoliških vasi, ki so bile na občnem zboru lepo zastopane. Program dela, ki ga je predlagat zdravnik dr. Julče Saje, je članstvo sprejelo z velikim odobravanjem, zlasti pa so pozdravili zamisel, naj bi šli predavatelji Ljudske univerze iz centra tudi v okoliške in oddaljenejše vasi, kjer naj bi bila predavanja po možnosti s skiop-tičnimi slikami. Izmed sklepov, ki jih i» osvojil občni zbor, naj omenim propagando za uporabo knjižnice, ki šteje nad 700 knjig. Čitalnica ima na razpolago dobre revije, ki naj se jih ljudje poslužujejo v čim večjem številu; obiskujejo naj kmetijsko gospodinjsko šolo, večerno gimnazijo in predavanja Ljudske univerze. Igralska družina bo še lelos na Aludirala dve igri: >Za svobodo< in >Nenavaden čtovek<. Novi odbor jamči, da bo z delom, ki ga je začel stari odbor, nadaljeval in še bolj dvignil ugled društva. Dolžnost članstva pa bo, da novi odbor v vsem podpira. Predsednik delovnega predsedstva lov. Ludvik Simonič je zaključil le-po us1 H-di občni zbor in izrazil upanje* d« bu društvo odslej še bolj uspevala M. ,