Lepi zgledi prvega sv. obhajila
5. Zveličana Marija ,,Angeljska".
PaC.je ta ljubeznjiva dekliea zaslužila pridevek »Angeljska«, ki ga je pozneje v samostanu dobila, ker bila je res pravi aagelj že na zemlji.
Ko je bila še le štiri leta stara, je že srčno hre-penela k sv. obbajilu iti in .Tezusa sprejeti. To hrepenenje je bilo od dne do dne veče. Zelo hudo ji je bilo, da se ji ta vroča želja ni mogla spolniti. Veliko si je pri-zadjala, da bi te railosti že skoraj mogla biti deležna. Kolikorkrat je šla k spovedi, je prisrčno prosila spoved-nika, naj ji dovolijo. Dostikrat je nagovarjala tudi maler. Pa do zdaj nikjer ni bila uslišana.
Da bi si koprneče srce vsaj nekoliko olajšala, se je privadila hoditi k nekemu okencu domače hiše, od kodar se je videlo v bližnjo cerkev na veliki oltar, da je tako .Tezusa v presv. Rešnjem Telesu obiskovala, po-zdravljala in molila ter mu veCkral v solzah potožila svojo srčno žalost, da mora tako »blizo studenca žeje medleti, kruh angeljski gledati, pa lakote umirati*!
Slednjič je Gospod uslišal njene vroče želje ini prošnje, kakor sama pripoveduje: »V praznik Marijel Snežnice mi je nekaj reklo, naj grem v mesto v eerkevl
22
sv. Roka. Materi si tega nisem upala povedati, ker me je skrbelo, da bi mi ne dovolili. Ker mi pa nofranji glas le ni dal miru, sem jim povedala. Preeej sem dobila privoljenje. Sla sem tje s svojim bratom. Tam je bilo veliko vernih, ki so šli k sv. obhajilu. Kar tudi mene obide veliko hrepenenje, pristopiti k mizi Gospodovi. Ker pa nisem imela dovoljenja, sem se jokala, zdihovala in žalovala in s takim čutiloni pokleknem pred duhovna, ki so tani spovedovali. Ne vede, kaj bi povedala, se začnem hudo jokati. Vprašajo me, zakaj se tako jokam. Jaz odgovorim, da mi moj spovednik od dne do dne sv. obhajilo odlašajo; pa (pristavim še) to delajo prav po pravici, ker vidijo namree, kako sern nečimerna, zlobna in hudobna. Blagi duhoven me še vpraSajo, če bi hotela še večkrat k njim priti. Jaz jim pravim, da. Nato rečejo: »Tedaj pojdi, hčerka! odpri in zapri usta, ko boš videla druge obhajati, in obljubim ti, da Gospod bo prišel v tvoje srce.« Jaz sem storila tako in sern bila polna tolažbe in veselja ter mi ni bilo ničesar več po-želeti. Prav do poldneva sem ostala vsa zamaknena v Boga, ne da bi kaj mislila na dom ali na svet«.
Preblaga deklica se je po nauku tega duhovna za zdaj vsaj po duhovno obhajala in sieer s tolikim pridom, da je nekaj ur bila v sladkem zamaknenji. Ko je bilo pa že poldne, in je še ni bilo nazaj, so bili domači zel6 v skrbeh.
»Doma«, dalje pripoveduje, »so vprašali brata, kje me je puslil. Rekel je: »V cerkvi.c Brž so poslali po me nekoga, ki rne je še ravno tam našel. — Goreči duhoven so prevzeli vso skrb za mojo dušo; so me iz-prašali za sv. obhajilo in mi pomagali dobro spoved opraviti. Jaz sem jim naravnost kar vse povedala, kar sem storila; kajti kaj je greh, Se nisem umela. Pa vse so mi razložili in pojasnili, in neizmerno sem se čutila olajšano, polno veselja in miru. Celi svet bi bila daia za to. Za pripravljanje k sv. obhajilu sem smela devet-dnevnico opravljati. Med devetdnevnico je bila moja po-božnost prav vnela, in prelivala sem obilne solze. Pozneje so me vprašali, kako sem ta čas porabila. Odgovorila sem: »V solzah«, drugač nisem znala povedati. Presveto Rešnje Telo sem prejela na praznik vnebovzetja prečiste
n   ¦
Device. — Mecl tem so pobožni pater Se dalje skrbeli ja mene, ubogo rastlinico. Podučevali so me o priču-jočnosti Božji, in če so me srečali, so mi vselej rekli: »Bog naj živi v tvojem sreu!«
Marijana je bila stara 11 let in 8 mescev, ko je šla prvikrat k sv. obhajilu. Ce že Jezus v manj gorečih srcih takorekoč čudeže dela, kaj še le v tako priprav-ljeneoi hrepenečem srcu! Ta dan so se na novo poživile prekrasne cvellice njenih olročjih čednosti, da so od dne do dne lepše rastle in se v čedalje večih in lepših venc-ih prikazovale. Napredovanje je bilo jako hitro in junaško.
6.  Srečni otrok, ki ga je Marija učila za prvo sveto obhajilo.
Iz daljne Indije nara sporoča goreč misijonar lo-le ganljivo dogodbo:
V misijonišči »svelega Petra in Pavla« je bfla pri nekem imovitem kmeiu Ijubljena hč-erka tako moono obolela, da je morala vedno v bolniški postelji ležati. 2e več let jo je trpinčila presilna bolezen, in tako hudo zdelala, da je ni bilo druzega ko kost in koža. Mnogotero gorko solzico je že uboga dekliea preločila, ko je morala v hudih bolečinah na bolestni posteljici ležati, zunaj pa so tako veselo opravljali Ijudje svoja dela po poljih in travnikih! Veliko je molila, veliko zdihovala sirotica.
Pa motil bi se, kdor bi mislil, da je bila le zato tako žalostna, ker je bila tako zelo bolna. 0 ne, njene vroč-e solze so imele še vse drugačen pomen.
Vsi zdravi ot.roci njene starosti so se pri misijonarju, ki je bival daleč proč, pripravljali za prvo sveto obbajilo. 0, ko bi bila zdrava, bi se zdaj tudi smela pripravljati za tisti presrečnt dan, po kterem je že dalje časa tako zelo kopmelo njeno nedolžno srce!
Se bolj je medlelo njeno srce, ko jo je neki dan obiskala Ijubljena vrstnica, ki se je pri dobrem misijonarju pripravljala za prvo* sv. obhajilo, ter je pripovedovala, kako lepo, prijetno in ganljivo je pripravljanje. Prisrčno zdaj prigovarja svojemu očetu, naj gredo tje v misijo-niSče in naj lepo  prosijo,  da   bi  prišli  misijonar  in  Se
njo pripravili za prvo sv. obhajilo, po klerem tako zelo koprni njena duša.                                                        j
Oče jaliajo v daljno stanišče misijonarjev, in razo-denejo prožnjo ljubljene hčerke, toda sliSati morajo ža-lostni odgovor, da noben misijonar ne utegne še toliko, da bi mogel le dva dni podučevati deklico; naj toraj v božjem imenu čaka do druzega leta.
Kakor oster meč zadene ta novica pobožno srce nedolžni deklici. Druzega ne more ko jokati, jokati do večera. Zvečer se nekoliko utolaži in opravi večerno molitev. Po opravljeni navadni molitvi pa še enkrat iztegne sklenene ročice in visoko povzdigne glavico ter gledaje proti nebu začne z nedopovedljivo ginenim srcena moliti: »0 sveta Mati božja, ljuba mati Mo.ja, pomagaj mi zdaj!« Vsa utrujena se zopet naslone na blazinico in sladko zaspi.
Drugo jutro je vsa mirna in vesela ter prosi očeta, naj jej dajo katekizem. Radovoljno jej oče spolnijo to željo; katekizem ima zdaj pri sebi noč in dan. Vsa drugačna je zdaj ta dvanajslletna bolnica, Ijubljenka svojih starišev, ki se zdaj začnejo še bolj bati, da bi jim popolnem ne oslabela in omagala. Pa strah je bil zastonj.
Zaslran prvega sv. obha.jila odsihdob ni več tožila. Le enkrat — bilo je kakih deset dni pred belo  nedeljo
—  ljubeznjivo objame svojega očeta in jim milo proseč na ulio šepeta, naj bi jo vendar belo nedeljo peljali na misijonišče, kjer dobri raisijonarji pripravljajo otroke za prvo sv. obhajilo. »Iz srca rad ti to storim. ljubo dete*, pravijo   oče,   da  bi   hčerko   ulolazili,   »toda   do   takrat moraš biti bolj zdrava, kakor si zdaj«. — *0 do takrat bom dovelj trdna za vožnjo«, odgovori vesela deklica 3 polnim zaupanjem.   Očeta je pa tolažila že ta misel, da bode njen Ijubljeni otrok vsaj s tem razveseljen, da vidi otroke svoje starosti prvikrat k niizi Gospodovi pristopiti.
Prišla je bela nedelja. Hčerka je torej močna, da se vožnje ni bati. 0 polnoči se odpravijo od doma. Oblečejo jo v pražno obleko,  zavijejo jo v gorko odejo
— in urno se pomikajo miljo za miljo proti misijonarjem. Kolika radost je bila, ko slopi deklica med svoje vrslnice, ki so že dobro podučene komaj c&kale slovesnega trenutka
prvega sv. obhajila!   Kako se pa še le oče začudijo, kol hčerka reče, da hoče tudi iti k svetemu obhajilu.   »Po-I čakaj, dete moje«,  pravijo  oče, »nihče ne sme Telesa Gospodovega sprejeti nepripravljen:  ti  pa  še nisi imela kar nič poduka.« »,laz tudi vse znam in sem ravno tako pripravljena kakor drugi«, zagotovljadeklica, »prosite gospoda misijonarja, naj me izprašajo, pa boste videli, da bom znala na vsa vprašanja odgovoriti.«
Gospod pridejo, ne tolikanj zato, da bi otroka izpraševali, marveč da bi ga pololažili in umirili. Toda otrok brž zakliCe: »Gospod, izprašajte me, jaz sem tudi pripravljena za prvo sv. obhajilo.« Smehljaje zastavijo gospod misijonar vprašanje iz katekizma. Pa kako se začudijo, ko jim otrok gladko in s takim povdarkom odgovori, da se je videlo, da tudi popolnem razume. Dajo še drugo vpraSanje, na ktero ravno tako gladko odgovori; enako tretje, čelrto itd. vse povoljno! Vprašajo Se o skrivnosti presvetega rešnjega Telesa in otrok tako odgovarja, kakor najboljši učenci. Vprašajo še, Ce se je ka,j pripravljala, in brž sprevidijo, da je njeno srce bolje pripravljeno, kakor vseh druzih, ki so jih sami priprav-ljali. — »Ali smem iti k prvemu sv. obhajilu?« vpraša otrok in veselje trdnega zaupanja mu zablisne v jasnih očeh. »Seveda sraeš iti*, odgovorijo duhoven, »kar spoved še zdaj opravi in potlej boš s svojimi tovarišicami sprejela Telo Gospodovo.« Močno genljivo je bilo, ko je zapuščena in bolna deklica z drugimi zdravimi ^Ted z gorečo po-božnostjo sprejela iz mašnikovih rok Gospoda nebes in zemlje.
Popoludne pa pridejo gospod 7. nekterimi  drugimi
misijonarji k deklici in njenemu oeetu, ter vprašajo, kako
rin je olrok tako dobro podučen? Oče zmajejo z glavo,
¦r satni ne vedo. Deklica pa začne pripovedovati: »Ko
!ii v svoji preveliki žalosti  slednjič ljubo Mater  božjo
¦ela klicati,  naj   mi  pomaga,   da  pojdem  k  prvemu
. obhajilu, sem zaspala in v spanji zagledam Mater božjo.
ede se zraven mene na slolec  pri postelji,  me za-
amenja s svetim križem, moli z mano in me začne
¦ :i-iti.  Vsako noč spet pride in me poduCuje.   Kalcor so
mi moja ranjca mati pomagali. ko sem se iz glave učila,
tako mi je pripovedovala Mati božja vprašanja iz krščan-
26
skega nauka in jaz sera jih za njo ponavljala, dokler se jih nisem naučila. Pravila mi je, kako je Jezus presv. rešnje Telo postavil, kako zdaj mašniki ravno to ponavljajo, kar je bil Jezus pri zadnji veeerji storil; pri-povedovala mi je, kako moramo Jezusa v presv. zakra-mentu moliti in eastiti, in prigovarjala mi je in me učila, kako se moram za prvo sv. obhajilo pripraviti. Ce sem bila trudna, mi je trudno glavo zopet povzdignila: če nisem česa razumela, mi je ponavljala; če mi je trdo šlo, me je tolažila in mi roko na glavo položila. Tako se je godilo noč za noC-jo; prav pazljivo sem poslušala, potlej po dnevi vse prav premislila, ponavljala in vse tako delala, kakor me je bila Mali božja opomnila. Tudi iz katekizma sein se učila, in tako mi je bilo mogoče zdaj sprejeti prvo sv. obhajilo. Mater božjo pa bom ljubila in hvalila za to, ker je fako lepo i)oskrbela za-me.«
Prosi tudi ti Marijo, če se ti učenje težko zdi, naj ti pomaga; posebno pa se jej goreče priporočaj, da bi ti pomagala tvoje srce vredno pripraviti za najimenitniše opravilo — s%'. obhajilo!
7. Krstna in obhajilna sveča.
Neki pobožen duhovnik so bili pri sv. krstu za botra. Po svetem opravilu spravijo krstno svečov svojo skrinjo.
Deklica, kteri so bili boter. nekoliko odra3te in se lepo pripravi za prvo sveto obhajilo. Duhovnik jej podajo skranjeno svečo, da jo ueclolžaa deklica prižgano drži pri slovesnem prvem svetem obhajilu, potlej jo pa zopet spravijo.
Pozneje je bila ta clobra deklica tako nesrečna, da je prišla v slabo druščino in zabredla v velike hudobije.
Sedaj pokličejo skrbni duSni pastir nesrečno grešnico, odprejo skrinjo, vzamejo iz nje njeno svečo, jo prižgo pred njenimi očmi in jej z milim glasom tako-le go-vorijo: »Melanija! ta sveča je nekedaj gorela na dan tvojega svetega krsta. Mašnik so ti jo dali s temi-Ie besedami: Na, vzemi goreče svetilo in brezmadežna obrani svoj krst, spolnuj Božje zapovedi, da boš mogla takral, ko   pride   Gospod  k  ženitnini,  z vsemi  svetniki
priti naproli v nebeškem dvoru in boš imela večno življenje. — S to-le gorečo svečo si pristopila kot dva-najstletna deklica v beli obleki prvikrat k mizi Gospodovi, da si sprejela božjega Zveličarja. 0 kako čisto in svitlo, enako blešeeči zvezdi, je takrat plamtela goreča sveča! in zdaj — s kakšno lučjo bi pa zdaj svetila in plamtela poleg tebe, ko bi na mrtvaški postelji ležala in bi ti jo kakor mrtvaško svečo podal v tvojo mrzlo roko!? Melanija! bela obleka tvoje nedolžnosti je omazana; t.i si mrtva za Boga in za nebesa!«
Te besede časlitljivega mašnika gredo posvetni hčerki tako k srcu, da se milo razjoka in vsa skesana domov povrne. Odsihdob je ves čas čisto, pobožno živela.
8. Bosi obhajanci.
Na Angleškem so goreči paler Hall, ki so mladino posebno ljubili, več časa pripravljali otroke za spoved in sveto obhajilo. Katoličani v tistem kraju pa so bili silno revni. Otroci so od mnozih krajev bosi in raztrgani prihajali k poduku. Misijonar zapazijo, kako se nekteri tega sramujejo. Zato z gorkimi besedami popisujejo raalim ganljivo revšCino božjega Deleta. Gotovo je tudi večkral, pristavijo, boso hodilo; tiste otroke še posebno ljubi, ki so mu v revščini podobni; naj se torej nič ne boj6 in nič ne sramujejo ter le prav pridno prihajajo k poduku. Vsled tega ljubeznjivega opomina otroci še obilniše in pridniše prihajajo.
Slednjič pride zaželeni dan prvega sv. obhajila. .Mnogo revnih otrok pride še celo ta dan bosih v cerkev. Uboge raatere so imele že s tem dovelj posla, da so iim drugo obleko dostojno zakrpale.
Pri sv. maši pridejo mašnik do svetega obhajila. /daj imajo pristopiti še otroci. Slrežnik odmoli očitno spoved (konfiteor) — otrok pa le še ni blizo; kaj je aeki? — Po lastnem nagibu sezujejo vsi otroci, ki so obuti prišli, svoje črevlje in gredo bosi k sv. obhajilu! To pa so storili zato, da bi ubožnih otrok ne žalostili in, kakor so pollej rekli, tudi zalo, ker božje Dete one otroke bolj ljubi, ki so mu po revščini podobni.   Do revnih otrok je imelo to jako genljiv vtis;
še odrasle po cerkvi je tako presunilo, da se solz niso mogli zdržati.
Ljubi otroci! ko se pripravljate za sveto obhajilo, le kar vso skrb za telesno obleko starišem prepustite, vi pa skrbite, da bode vaše srce lepo ozaljšano zlasti goreč-e ljubezni do Boga in do bližnjega!