Aktualno Ormož • Za starše enotne in nižje cene v vseh vrtcih O Stran 2 V Štajerski Črna kronika Slovenija, Podravje Doslej zasegli več pirotehnike kot lani vse leto Ptuj, petek, 24. decembra 2021 Letnik LXXIV• št. 99 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,50 EUR Slovenija, Podravje • Visokošolsko izobrazbo dosegla že četrtina državljanov Mladi bolj izobraženi, a z manj znanja Po podatkih državnega statističnega urada je imela Slovenija 1. januarja 2021 dobrih 447.000 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo, kar je 7,5 odstotka več kot pred desetimi leti. Vendar je slišati tudi vse več kritik na račun izobrazbe in potrebnega znanja, saj naj bi bil med njima razkorak vse večji. Dejstvo je, da od}uvedbe bolonjske reformejštudentje študirajomtje^nso manj 'zaposljivi. VemafstMneh 6 in 7. Aktualno Gorišnica • Kaj se dogaja z obrtno cono v Moškanjcih O Stran 2 Podravje Ptuj^ »Rdeča šola« na voljo za delo davkarije O Stran 5 V središču Sveta Trojica • Nestrinjanja celo pri okrasitvi in jaslicah O Stran 6 Podjetništvo Slovenija • Kdo reže vejo slovenskim fotografom? O Stran 9 v Šport Nogomet • Oskar Drobne: "Treba si je naliti čistega vina, delno smo izgubili svoj DNK" O Stran 17 Foto: Črtomir Goznik Slovenski energetski trg Cene rastejo, država pa nič • • • V središču ¡I v času korone na ptujskem manj1 ^Stran 7 I Naše prireditve • V dobrodelni akciji Radia-Tednika Ptuj zbrali 8.412 evrov 2 Štajerski Aktualno petek • 24. decembra 2021 Ormož • Predlog za subvencioniranje pripravljen, vrtci cenejši Za starše enotne in nižje cene v vseh vrtcih Župan Danijel Vrbnjak bo občinskemu svetu na ponedeljkovi redni seji med drugim predlagal subvencioniranje cen oskrbnin za vrtce v ormoški občini. Subvencije bi bili z novim letom deležni vsi starši otrok, ki imajo stalno prebivališče v domači občini. Cilj subvencioniranja pa so poenotene (in nižje) cene v vseh vrtcih po občini, ki so bile doslej med najvišjimi v regiji, poleg tega pa tudi precej različne od vrtca do vrtca. Tako bo župan občinskemu svetu v ponedeljek predlagal, da vsem staršem otrok iz domače občine dodatno subvencionirajo ekonomsko ceno vrtca. To bi pomenilo znižanje v vseh programih in v vseh vrtcih, in sicer od najmanj 3 % pa do največ kar 20 %. S tem bi vodstvo odpravilo še eno krivico, kajti subvencionirana cena bi bila za občane enotna v vseh vrtcih in se tako ne bi več razlikovala od vrtca do vrtca. Če se bodo svetniki s predlaganim strinjali, bi tako polna cena za prvo starostno obdobje v ormoških vrtcih znašala enotnih 470 evrov, za drugo starostno obdobje 380 evrov in za kombinirani oddelek 410 evrov. Cena v miklavškem in ormoškem vrtcu nižja tudi za 100 evrov S predlogom bi gotovo razbremenili vse starše, še najbolj starše otrok prvega starostnega obdobja v Vrtcu Miklavž pri Ormožu (in na Kogu), kjer imajo najvišjo ceno med ormoškimi vrtci. Ta bi se ob predlagani subvenciji znižala za več kot 118 evrov. Predloga se najbrž nič manj ne bi razveselili starši najmlajših otrok, vključenih v VIZ Ormož (z Vrtcem Velika Nedelja), kjer bi to pomenilo znižanje polne cene za 102 evra, sledijo Ivanjkovci s 75 evri manj ter Vrtec Podgorci s 47 evri nižjo ceno. Za drugo starostno obdobje znižanje do 48 evrov Cene oskrbnin pa bi se seveda znižale tudi za starejše otroke; najbolj bi to občutili starši otrok v VIZ Ormož, saj bi se polna cena z dodatno subvencijo znižala za 48 evrov mesečno, z 28 evri manj sledi Miklavž pri Ormožu, z 19 evri Ivanjkovci in 14 evri manj Podgorci. Medtem ko bi se za kombinirani oddelek polna cena s predlagano subvencijo znižala od največ 54 do najmanj 12 evrov, odvisno od vrtca. Predlog subvencioniranih in izenačenih cen (v evrih): Vrtec 1 o ,bsdSt 1 obdobje | Nova cena Kombinirani oddelek Nova cena Podgorci 517 470 394 380 422 410 Ivanjkovci 545 470 399 380 422 410 Ormož 572 470 428 380 464 410 Miklavž 588 470 408 380 433 410 Vir: Občina Ormož »Mislim, da je občina naredila, kar smo obljubili in napovedali. Za starše otrok, ki imajo stalno prebivališče v občini Ormož, smo cene znižali in poenotili. Ob predlagani subvenciji gre za ene izmed najugodnejših cen vrtcev v podravskem delu,« je dejal župan Vrbnjak, ki pričakuje, da bodo svetniki njegov predlog na ponedeljkovi seji tudi potrdili. Ker pa gre za odlok, bo treba opraviti prvo in drugo branje, a če ne bo večjih pripomb svetnikov, župan namerava predlagati potrditev odloka po skrajšanem postopku. Nižje cene naj bi tako stopile v veljavo že z novim letom. Bo 90.000 evrov dovolj? Omenjeni ukrep naj bi za občinski proračun na letni ravni pomenil okoli 90.000 evrov dodatnega stroška. »Gre za oceno glede na trenutne stroške. Kar se tiče za- Svet zavoda zadovoljen Predstavnik sveta staršev največjega vrtčevskega zavoda VIZ Ormož Blaž Cvetko je zadovoljen s predlaganimi subvencioniranimi cenami: »Svet staršev VIZ Ormož je županu 1. novembra poslal analizo podatkov, ki je vključevala cene okoliških in nekaterih primerljivih vrtcev iz občin, kjer imajo približno enako povprečno plačo na občana kot Ormožani. Nad rezultati smo bili začudeni, saj so imeli vrtci v Ormožu najvišje cene. Vrtci, ki so imeli podobne cene, pa imajo urejena dodatna različna sofinanciranja in pridejo na krepko nižje cene (tudi po več 100 evrov). Župan nam je na poslano analizo obljubil, da bo občina poizkušala poiskati dodatna finančna sredstva in tako dodatno sofinancirala ceno vrtca. Veseli nas, da seje to zgodilo.« poslitev v vrtcih v prihodnjem letu ne pričakujemo večjih sprememb. Vprašanje pa je, kaj bo z energenti. Upam, da se ti materialni stroški ne bodo kaj dosti povišali. Sicer bomo morali ceno še dodatno subvencionirati.« Sicer pa občina že sedaj za plačilo oskrbnin letno v skladu z zakonodajo zagotavlja več kot dva milijona evrov proračunskega denarja, poleg tega pa sofinancira dodatne programe, plavalne tečaje, omogočena je enomesečna odsotnost otroka v času poletnih počitnic s 50 % plačilom ter oprostitev plačila vrtca zaradi bolezni otroka za več kot 10 delovnih dni. Monika Horvat Foto: MH Gorišnica • Po več letih mrtvila nov podjetniški zagon Kaj se dogaja s cono v Moškanjcih Medtem ko obrtno-poslovna cona v sosednji občini Markovci diha s polnimi pljuči in zaposluje že več kot 400 ljudi, se le nekaj minut vožnje oddaljena cona v Moškanjcih v sosednji občini Gorišnica doslej še ni razvila v tako zelo živahno podjetniško točko. Na območju cone, ki je bila ustanovljena 2005, po podatkih občine deluje osem gospodarskih družb, ki skupno dajejo okoli 50 delovnih mest. To je precej manj v primerjavi z le nekaj kilometrov oz. slabih 10 minut vožnje oddaljeno cono v sosednji občini Markovci, ki se z zadnjo razširitvijo razteza že na 19 Komparativne prednosti cone v Markovcih K temu, da le nekaj minut oddaljena cona v markovski občini tako živi in se razvija, je najbrž prispevalo tudi to, daje bila ustanovljena ob pravem času, daleč pred finančno krizo, že leta 2002, nemalo pa je verjetno dodala še »srečna roka« z investitorji. Na markovski občini sicer razloge za razvoj vidijo (še) v »sorazmerno nizki ceni zemljišč (ta je po zadnjem zbiranju javnih ponudb znašala 21,85 €/m2 brez DDV), dobri infrastrukturni opremljenosti in legi, saj je dokaj blizu avtoceste in v neposredni bližini pričakovane hitre ceste«. ha, v njej deluje 16 podjetij, ki zaposlujejo več kot 400 ljudi. Cona skoraj v celoti pozidana, zapuščen le en objekt Župan Jožef Kokot meni, da so infrastrukturni pogoji za razvoj cone v njihovi občini dobri. Cona v velikosti 6,4 ha je skorajda v celoti pozidana. Prazno je le eno zemljišče, ki je v lasti enega izmed podjetnikov, ki pa že deluje v coni in je ob omenjenem zemljišču tudi postavil halo. V prazno pa že leta zeva večji objekt, katerega 100-od-stotni lastnik je POK, podjetje za preoblikovanje in obdelavo kovin s sedežem na Ptuju. V POK-u v zvezi z omenjeno prazno halo ne želijo govoriti: »Sicer imamo načrte s tem objektom, a niso za javnost. Za dokončanje objekta bi potrebovali še precej denarja, a si v teh časih ne upamo najemati visokih kreditov. Naša proizvodnja je v 98 % vezana na Nemčijo, vse pa poteka preko naročilnic, ne preko pogodb. Situacija je danes absolutno preveč nedorečena za tovrstne poteze.« Objekt bo torej očitno - vsaj še nekaj časa - ostal prazen, kar sicer ni krivda občine. Drugo vprašanje pa je (ne)razvoj obrtne cone. Razlog za mrtvilo: neurejeno lastništvo ■ •• v v zemljišč Razlog, da poslovna cona ni živahna podjetniška točka občine, župan Kokot vidi v neurejenem lastništvu zemljišč. Potencialni investitorji so in se bojda oglašajo na občini, a jim niso mogli ponuditi zemljišča. Letos so sicer s sprejetjem OPN papirnato razširili cono za 2 hektarja. Treba bi bilo še delno dograditi komunalno infrastrukturo, toda zemljišče, ki so ga odmerili, je v lasti 10 zasebnih lastnikov (približno 40 % zemljišč), lastnika dela zemljišč sta tudi državni sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ter občina. Potencialni investitor bi tako moral pred nakupom parcele doseči skupen jezik z več lastniki, kar pa se lahko zaplete. »Na nas se obračajo večji vlagatelji, ki bi imeli 2,5, tudi 3 hektarje, a jim tega ne moremo prodati. Tudi manjših parcel ne moremo prodati, ker niso urejena lastništva oz. je več solastnikov,« je dejal Kokot. Občina kmalu v odkup zasebnih ■ ••v v zemljišč Kot kaže, pa se bo zadeva le premaknila, saj naj bi Kokot z lastniki zemljišč vendarle pred kratkim našel skupen jezik: »V teh dneh sem imel pogovore z lastniki in uspelo se nam je dogovoriti za primerno ceno, po kateri bo občina odkupila Prazen nedokončani objekt v coni v Moškanjcih Sok: »Storjena je bila strateška napaka« V Gorišnici je kar nekaj uspešnih podjetij, ki delujejo izven omenjene cone. Svetnik, sicer tudi podjetnik Silvo Sok, meni, da so v osnovi storili strateško napako pred približno 20 let pri lociranju cone. Kot pravi, takrat niso poslušali obrtnikov in podjetnikov, ki so tedanje vodstvo opozarjali, da bi bilo cono treba umesiti v bližini glavnih prometnih žil in že takrat načrtovane ceste Ptuj-Ormož. Med drugim je bil dan predlog, da bi cono vzpostavili na robu naselja Muretinci, na območju, kjer je reciklažni center podjetja Žuran. »Vzpostavitev cone na tem območju bi bila zagotovo boljša odločitev, saj bi bila veliko bolj vidna, predvsem pa zaradi samih transportnih poti in logistike,« meni Sok, ki še dodaja, da bi morala občina tudi bolj iti naproti obrtnikom z ugodnejšimi cenami komunalno opremljenih zemljišč. zemljišča in jih ponudila naprej. Računam, da bomo postopke končali do pomladi prihodnje leto.« Kar se tiče odkupa večine zemljišč, ki so v lasti sklada, pa ne pričakuje posebnih težav. Podobna zgodba glede zemljišč v zasebnih rokah je bila sicer tudi v coni v Ormožu, kjer je občina šele po več letih prizadevanj in truda dosegla dogovor z lastniki o primerni ceni za odkup. Monika Horvat Foto: MH petek • 24. decembra 2021 Aktualno Štajerski 3 Podravje, Slovenija • Slovenski energetski trg v vrtincu podražitev Cene rastejo, država pa nič ... V zadnji četrtini leta je po državi završalo zaradi napovedi višanja cen energentov in energije, ki so se že začele udejanjati. Slovenija in Evropa sta na področju naftnih derivatov ter zemeljskega plina odvisni od uvoza. Dvig cen energentov je bistveno zaznamoval letošnjo gospodarsko klimo in ustvaril tornado podražitev. Cene energentov in energije vplivajo na čisto vsa področja življenja, od stroškov v gospodarstvu do višanja cen za prav vsakega občana, končnega potrošnika. Čeprav skoraj ni distributerja, ki ne bi dvignil cen elektrike ali toplote, ponekod gre za precejšnje zneske, nič ne kaže, da bi država šla podjetjem in potrošnikom naproti. Na Ministrstvu za infrastrukturo (MZI) so povedali, da državni ukrepi, ki bi blažili rast cen, za zdaj niso predvideni. V javnosti se je sicer govorilo o energetskih vavčerjih, ki bi jih namenili socialno najšibkejšim, a tudi o tem mehanizmu ni veliko znanega. V energetiki milijarde evrov Ob robu podražitev so slovenski energetski trg pretresale še kadrovske rošade. Z vodilnih mest se je poslovilo kar nekaj dolgoletnih direktorjev, v javnosti je najbolj odmeval odhod Roberta Goloba z vrha GEN I. Energetika je nedvomno področje, kjer se ustvarijo in obrnejo ogromne količine denarja, zato velja za zlati plen politike. Na MZI so povedali, da so podjetja, ki so v državni lasti in se ukvar- Foto: Shuterstock/M24 NEK pokriva petino potreb Slovenije po elektriki Električna energija iz NEK pokriva približno 20 % potreb Slovenije in 16 % potreb Hrvaške po električni energiji. „Z zanesljivostjo proizvodnje in konkurenčno lastno ceno električne energije v primerjavi z ostalimi viri bistveno prispevamo k ugodnemu položaju slovenskega in hrvaškega gospodarstva ter k dostopnosti električne energije za gospodinjstva," so pojasnili v krški nuklearki, ki posluje po t. i. neprofitni logiki (pokrivanje proizvodnih stroškov). Elektriko, proizvedeno v nuklearki, prodaja GEN. Še en podatek, ob katerem si lahko ustvarite občutek o teži energetskega trga v Sloveniji: Petrolje lani ustvaril dobre tri milijarde evrov prihodkov in 72 milijonov evrov čistega dobička. Foto: Sta/M24 V Sloveniji so lastni viri energije lignit, hidro energija, lesna biomasa in električna energija iz jedrske energije. V celoti uvažamo naftne proizvode, zemeljski plin, črni in rjavi premog, antracit in koks. jajo z električno energijo, lani skupno ustvarila 3,3 milijarde evrov prihodkov. Prihodki podjetij od proizvodnje elektrike so znašali 2,6 milijarde evrov, prihodki z naslova prenosa in distribucije električne energije pa nekaj manj kot milijardo evrov. Kljub milijardnim prihodkom je rezultat pod črto izkazal rdeče številke. „Poslovni izid za leto 2020 je na nivoju vseh družb negativen in znaša 386 milijonov evrov, od tega so družbe, ki proizvajajo električno energijo, ustvarile 443-milijonsko izgubo, medtem ko so podjetja, ki izvajajo dejavnosti v okviru javne gospodarske službe, ustvarile 57 milijonov evrov dobička," so pojasnili na MZI. TEŠ, DEM in NEK trije največji slovenski proizvajalci elektrike V Sloveniji največ električne energije pridelajo trije proizvajalci: največji je TEŠ, ki velja za politično vodeno finančno polomijo, drugi in tretji največji proizvajalec elektrike v Sloveniji sta krška nuklearka (50-odstotni slovenski del) in Dravske elektrarne Maribor (DEM). Dve tretjini elektrike pridelajo pod streho Holdinga slovenskih elektrarn (HSE), v njegovi družini so TEŠ, DEM, soške in spodnjesa-vske elektrarne. Tretjina slovenske elektrike se proizvede v skupini GEN, ki jo med drugimi sestavljajo krška nuklearka (NEK), Savske elektrarne Ljubljana, spodnjesa-vske elektrarne in brestaniška termoelektrarna. Prodaja elektrike je del evropskega trga Vsi elektrarnarji skupaj so v lanskem letu ustvarili 2,6 milijar- de evrov prihodkov. Komu in za kakšno ceno se prodaja v Sloveniji pridelana električna energija, proizvajalci ne razkrivajo. V HSE so navedli, da elektriko prodajajo na veleprodajnem trgu v Sloveniji: „Cene na trgih električne energije rastejo na podlagi rekordnih rasti cen CO2 kuponov ter globalnega pomanjkanja plina. Družba HSE na tržno ceno ne more vplivati, ker je slovenski velepro-dajni trg električne energije del širšega evropskega trga. V svojem portfelju imamo tudi premogovna bloka v termoelektrarni Šoštanj, za katera smo prisiljen kupovati CO2 kupone." Mojca Zemljarič Podravje, Slovenija • Božični prazniki v primežu korone Maše le ob izpolnjevanju pogoja PCT Kristjani po vsem svetu bodo v soboto praznovali božič, s katerim obeležujejo Jezusovo rojstvo. Že danes, v petek, na predvečer praznika, pa se bodo mnogi odpravili k polnočni-cam, na sam božič pa nato še k dopoldanskim mašam. Praznovanje božiča bo sicer zaradi epidemioloških ukrepov tudi letos nekoliko okrnjeno, vendar ne v tolikšni meri, kot je bilo na primer lani, ko so ukrepi v verskih objektih dovoljevali le eno osebo oziroma družino na 30 kvadratnih metrov. Trenutni odloki števila ljudi, ki so lahko istočasno v cerkvi, ne predpisujejo, je pa število omejeno s pravilom, da mora biti med verniki najmanj 1,5 metra razdalje (razen med osebami iz istega gospodinjstva). Obvezni so tudi pogoj PCT (prebolel, cepljen, testiran) za starejše od 12 let, ki ga morajo pred vstopom v cerkev tudi preverjati, ter nošenje zaščitnih mask. Polnočnice v številnih cerkvah Tudi letošnji sveti večer bo v cerkvah na širšem Ptujskem potekal v znamenju božičnih polnočnih maš. Te bodo v cerkvah sv. Jurija, sv. Petra in Pavla ter Foto: arhiv Svet24 sv. Ožbalta na Ptuju. V sloviti romarski cerkvi oz. baziliki Marije Zavetnice na Ptujski Gori bo pred polnočno božično mašo še otroška polnočnica ob ig.uri. Božič je takoj za veliko nočjo drugi največji krščanski praznik, s katerim v Cerkvi obeležujejo rojstvo svojega ustanovitelja. Na ta dan se je po zapisih iz Svetega pisma v majhnem mestecu Betle-hem tesarju Jožefu in njegovi ženi Mariji rodil otrok, ki so ga v takratni skupnosti prepoznali kot novega judovskega kralja in odre-šenika. Motiv deteta v jaslih hleva je tudi osrednji motiv jaslic, ki jih ob božiču postavljajo verniki kot osrednji zunanji motiv praznika. Jaslice so sicer začeli postavljati že v 18. stoletju. Pogosto jih je spremljalo okrašeno drevo. Vsi kristjani božič obhajajo 25. decembra, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, vendar to za vse vernike ne pomeni istega dne. Pravoslavni verniki namesto gregorijanskega koledarja uporabljajo julijanski koledar, ki se od našega razlikuje za 13 dni, zato bo Srbska pravoslavna cerkev v Sloveniji božič obhajala 7. januarja. Evangeličanski verniki pa božič praznujejo na isti dan kot katoliški. Sta, ur Želimo vam zdravja, ljubezni in sreče. Naj nam težki časi ne vzamejo poguma in upanja Verjamemo, da bomo s solidarnostjo, pravičnostjo in sodelovanjem ustvarili boljšo prihodnost. Želimo vam vesele praznike, leto 2022 pa naj bo polno optimizma, spoštovanja in upanja. Samo Dobro! SD SVETNI S KA SKUPINA SD PTUJ 4 Štajerski Podravje petek • 24. decembra 2021 Sv. Tomaž • Svetniki potrdili proračun Največ za vodovod in pločnik »Če bo proračun v taki meri, kot je načrtovan, realiziran, kapo dol,« s temi besedami so svetniki tudi dokončno potrdili rekorden predlog proračuna občine Sv. Tomaž za prihodnje leto, ki ga je občinsko vodstvo v primerjavi s prvim predlogom še malenkost okrepilo. Na prihodkovni strani je težak nekaj več kot 2,66 milijona evrov, na odhodkovni strani pa skoraj tri milijone evrov. Pričakujejo, da bodo počrpali več evropskega denarja, kar 580.000 evrov transfernih prihodkov, od tega 340.000 evrov iz državne blagajne ter 238.000 evrov na račun povračil evropskih sredstev za projekte ter se tudi dodatno zadolžili v višini 300.000 evrov. V Svetem Tomažu sprejeli rekorden proračun. Za investicije načrtujejo skupno kar 1,07 milijona evrov, med njimi največ, okoli 370.000 evrov za nadaljevanje izgradnje vodovoda, ki jo peljejo skupaj s preostalima dvema občinama (Ormož in Središče ob Dravi), še 160.000 evrov planirajo za investicijsko vzdrževanje na vodovodnih objektih. Druga največja investicija je rekonstrukcija regionalne ceste z izgradnjo pločnika, ki je že v teku, za katero namenjajo nekaj več kot 200.000 evrov proračunskih sredstev. V dopolnjen predlog so na novo umestili tudi tri postavke za ureditev projektne dokumentacije za naslednje projekte: ureditev turistične točke na Kostanju z razglednim stolpom, ureditev kolesarske poti Sejanci-Savci ter ureditev sprehajalne poti ob ribniku Savci. Prav tako na novo načrtujejo še nabavo opreme za kulturni dom, kjer bodo iskali sredstva na razpisu. Svetniki na sam proračun niso imeli nobenih pripomb. Mirko Lovrec je pripomnil le, da so predvidena sredstva za projektno dokumentacijo za omenjene projekte daleč premajhna. Monika Horvat BOSCH I—\ V ■ v B r a c 1 c Pooblaščeni BOSCH serviser Avtoelektrika Renato BRAČIČ s.p. JUROVCI 1/b, 2284 VIDEM PRI PTUJU Tel. 02 764-21-01 Našim cenjenim strankam želimo vesel božič ter srečno in zadovoljstva polno novo leto 2022. Zahvaljujemo se za izkazano zaupanje ter se priporočamo tudi v prihodnje. ürach'i ro IZDELUJEMO NAČRTE ZA: - stanovanjske in kmetijske objekte - poslovne in industrijske objekte - stanovanjska in poslovna naselja - nadzor del - vodenje gradnje objektov Klepova ul. 13, 2250 Ptuj gradbi ro@s iol. net d.0.0. Ptuj 9sm: 051 206 913 SREČNO 2022! Ptuj • Javne službe kupile drsališče Drsališče bo lahko obratovalo dlje časa 420 m2 veliko drsališče, ki je postavljeno na ptujski tržnici, je od letošnjega leta naprej v lasti občinskega podjetja Javne službe Ptuj. Ledeno ploskev, agregat in vse, kar sodi zraven, so letos kupili za 100.000 evrov. Dejstvo, daje v njihovi lasti, jim odslej omogoča tudi večjo fleksibilnost pri času obratovanja. Zaradi velikega interesa obstaja možnost, da bo ptujsko drsališče obratovalo dlje kot do 10. januarja. Konec leta 2018 je bilo drsališče postavljeno na dvorišču minorit-skega samostana na Ptuju. Najem je občina zagotovila s pomočjo donatorskih sredstev, medtem ko so za pripravo ledene ploskve in vzdrževanje poskrbeli v občinskem podjetju Javne službe Ptuj. Konec leta 2019 se je nato drsališče preselilo na ptujsko mestno tržnico. 200 m2 velika ledena ploskev je bila takrat postavljena na popolnoma prenovljeni tržnični površini. Da gre za dobrodošlo pridobitev, je bilo očitno takoj po postavitvi, saj so to pridobitev v mestu za svojo vzeli tako otroci kot starejši. Prostor je nenadoma zaživel in dejansko postal tako poln, kot bi si želeli, da bi bil čez celo leto. Lani zaradi ukrepov, povezanih z zajezitvijo virusa, drsališče na Ptuju ni bilo postavljeno. Toliko bolj so se ga Ptujčani in vsi, ki redno hodijo drsat na ptujsko tržnico, razveselili letos. Od začetka decembra je 420 m2 velika drsalna površina in območje okrog nje postalo priljubljeno zbirališče obiskovalcev mesta. Ptuj si zasluži svoje drsališče Po prvotnem planu naj bi drsališče delovalo do 10. januarja naslednje leto, vsak dan med 12. in 20. uro, a obstaja možnost, da bo čas obratovanja podaljšan. Občinsko podjetje Ptuj je namreč ploskev, na kateri je urejena ledena površina, in vso ostalo pripadajočo opremo za ustvarjanje ledu kupilo. Z dogajanjem na drsališču in ob njem, kjer imajo tudi gostinski lokal, so Drsališče na ptujski tržnici je vsakodnevno polno. zelo zadovoljni, direktor Alen Hodnik pravi: »Res smo veseli, da smo lahko razbili monotonost leta in ravnodušnost ljudi, saj je veselje otrok na ledu neverjetno. Tudi lokal se je lahko izkazal, saj pogreje obiskovalce in nudi okrepčilo otrokom. Drsališče smo kupili, saj si Ptuj to zasluži. Nismo več želeli biti odvisni od enega sponzorja in ne vedeti, ali drsališče bo ali ne, zato smo šli v akcijo. Drsališče, agregat, drsalke in ostala oprema je stala nekaj manj kot 100.000 evrov, bo pa služila (razen dokupa drsalk) kar nekaj let. Zaradi nagiba tržnice smo morali postaviti poseben podest, kar skupaj z ostalimi stroški postavitve in izdelave ledu znaša okrog 10.000 evrov.« K sodelovanju so povabili tudi lokalna podjetja in dobavitelje Ptu- jskega škrnicla. Odzvali so se in jim pomagali, tako da bodo s pomočjo donacij v pretežnem delu pokriti stroški postavitve. »Naš osnovni plan je, da bi drsališče obratovalo do sredine januarja, kolikor je v preteklosti bil interes za drsanje. Če bo interes tudi za dlje, ga bomo pustili. Zato tudi prednost lastnega drsališča, saj nismo vezani na najemno obdobje kot doslej. Če bo kazalo, da bo okrnjeno Kurentovanje oz. da drsališče ne bo v napoto ostalim prireditvam, ga bomo morda pustili tudi med počitnicami,« o planih pravi Hodnik. Dženana Kmetec Kje je staro plastično drsališče Plastično drsališče, ki je v lasti občinskega podjetja Javne službe Ptuj, je bilo oddano v najem. Najelo ga je podjetje, ki ga je postavilo v Višnji Gori in tako tamkajšnjim drsalcem omogočilo drsanje na večji površini. Hodnik pravi, da potekajo tudi dogovori o možnosti prodaje. Potem ko so na Ptuju začeli postavljati pravo ledeno površino, so staro drsališče najprej oddajali v najem nekaterim občinam v naši bližini, tokrat pa je romalo nekoliko dlje. Ptuj • Zadnja decembrska seja občinskega sveta Gajškova bo vnovič kandidirala za županjo Nuška Gajšek, županja mestne občine Ptuj, je potrdila, da bo v naslednjem letu vnovič kandidirala. Zadnja seja ptujskega mestnega sveta se je kljub precej dolgemu dnevnemu redu iztekla zelo hitro. Kot pravi županja Gajškova, je bilo to pričakovano, večino pomembnih stvari so namreč obravnavali na novembrski seji, ko so potrdili tudi predlog proračuna za naslednje leto: »Odločili smo se, da tega ne pustimo za zadnjo, decembrsko sejo, ki je sama po sebi praznična, saj gre za zaključek leta. Zato smo tokrat obravnavali večinoma točke, za katere smo predvidevali, da ne bodo prinesle razdora med svetniki. Tako smo leto zaključili v dobrem vzdušju.« Leto 2021 je županja ocenila kot posebno. Zaradi koronavirusa so bili tudi na občinah postavljeni pred nove izzive, o katerih pravi: »Upam, da je tega konec, da bo naslednje leto vse to, s čimer smo se ubadali, le še bled spomin na čudne okoliščine. Kar smo si zadali, smo sicer tudi v tem letu, ki je za nami, povečini naredili.« Tisto, kar je ostalo neurejeno, pa Gajškova upa, da bodo imeli še priložnost spremeniti. Na vprašanje, ali bo kandidirala na volitvah naslednje leto, je pritrdila: »Odločila sem se, da grem po še en mandat. Mislim, da smo se maksimalno angažirali in trudili, da stvari premika- mo naprej. Nismo imeli večjih razprtij, nismo imeli slabih zgodb. Res pa je, da nam zaradi covida dve leti nista bili naklonjeni. Kljub temu menim, da smo bili precej uspešni pri realizaciji zastavljenih ciljev in verjamem, da bo tako tudi v tem zadnjem, predvolilnem letu.« Nuška Gajšek je tik pred iztekom leta povedala, da se bo vnovič potegovala za mesto županje M.0 Ptuj. Kako so zaključili leto? Zadnji predlogi, ki so jih ptujski mestni svetniki potrdili v letu 2021, se nanašajo na program športa za naslednje leto. Zanj bodo namenili kar 1,55 milijona evrov, od tega skoraj 730.000 evrov za posamezne programe športa, okrog 820.000 evrov pa za investicije na področju športa. V to je zajeta 370.000 evrov vredna gradnja prizidka NK Podvinci ter 290.000 evrov za ureditev igrišča in objekta ŠD Rogoznica. Ptujski mestni svetniki so se strinjali s prodajo občinskega deleža v hostlu Kurent in zemljišča na Potrčevi cesti ter potrdili spremembe cen komunalnih storitev, ki se bodo malenkost pocenile. Na kratko so spregovorili tudi o letnem programu gospodarskih dejavnosti občinskega podjetja Javne službe Ptuj za leto 2022. Dženana Kmetec Foto: MH Foto: CG petek • 24. decembra 2021 Podravje Štajerski 5 Dornava • Lekarna Špringer začela poslovati Za boljšo oskrbo z zdravili V ponedeljek, 20. decembra, je v Dornavi odprla vrata Lekarna Špringer. Župan Janko Merc je zelo zadovoljen, da jim je uspelo priti do težko pričakovanega cilja. „Čeprav lekarna ni bila točka mojega predvolilnega programa, sem po nastopu županske funkcije zaznal potrebo po njej, še zlasti v luči dejstva, da je imela občina zanjo urejene prostore, ki so bili pet let prazni. Primarna zdravstvena in zobozdravstvena dejavnost sta v naši občini dobro organizirani, zato je bilo smiselno razvijati težnjo po lekarni. Še posebej se je potreba po njej izkazala med covid epidemijo, ko prehodi med občinami niso bili dovoljeni. Idejo o lekarni in vse aktivnosti, usmerjene k temu cilju, smo začeli peljati že lani februarja. Začetek je bil težak, sploh pri vprašanju, kje se zadeve lotiti. Odločili smo se, da najprej kontaktiramo lekarnarje v regiji, a interesa za sodelovanje ni bilo. Prav tako ni bilo pozitivnega odziva lekarniške zbornice glede koncesije. Vztrajno smo iskali poti naprej in prišli v kontakt z Lekarno Špringer iz Gornje Radgone. Zakonca Janez in Ivka Špringer sta imela posluh za našo občino in se jima moram res zahvaliti, pa tudi vsem drugim deležnikom, ki so nam pomagali do končnega cilja - odprtja lekarne," je poudaril Merc. Dodal je, da so Špringerjevi za opremo v lekarni namenili znaten finančni vložek. „Imamo robota, ki ga marsikatera lekarna v Sloveniji še nima." Foto: MZ Slavnostni prerez vrvice ob vhodu v novo lekarno sta lastnik Janez Špringer in župan Janko Merc opravila v začetku oktobra. Od začetka tega tedna je lekarna tudi dejansko odprta. Pot do cilja ni bila enostavna Slavnostno odprtje Lekarne Špringer v Dornavi je bilo sicer v začetku oktobra, a so bila njena vrata do 20. decembra zaprta. „Čakali smo zeleno luč verifikacijske komisije ministrstva za zdravje. Ta nas je obiskala 11. novembra, njihovo odločitev smo pričakovali v roku tedna dni, vendar se je postopek časovno zavlekel. Nismo vrgli puške v koruzo, danes smo na cilju in lekarna obratuje. Res sem zadovoljen in ponosen, da nam je ta za občino in občane pomemben korak uspel. Ljudje so dan, ko bo lekarna odprla vrata, težko pričakovali. Sedaj je odprta, občani in okoličani so dobrodošli, da jo obiščejo. Delovni čas lekarne je prilagojen delu zdravnice," je še pojasnil Merc. Lekarna Špringer Dornava ob ponedeljkih posluje popoldan med 12. in 19. uro, od torka do petka so njena vrata odprta od 7. do 14. ure. Je peta v verigi Lekarn Špringer, poleg dornavske so poslovalnice še v Gornji Radgoni, Apačah, Razkrižju in Rogašovcih. Špringerjevi imajo v načrtu še odprtje lekarne v Cerkvenjaku. MZ Podravje • Triglav z dobrodelno akcijo Za boljši jutri Zavarovalnica Triglav svoje poslanstvo ustvarjanja varnejše prihodnosti z novoletno akcijo »Za boljši jutri« uresničuje tudi v praksi in del svojih sredstev ob koncu leta že tradicionalno namenja različnim preventivnim projektom po vsej Sloveniji. Letos so se darila razveselili v OŠ Destrnik - Trnovska vas in v OŠ Ormož. Da bo igra otrok varnejša bodo poskrbele nove zaščitne blazine v telovadnici OŠ Destrnik - Trnovska vas, ki jo obiskuje več kot 300 otrok, v popoldanskih urah pa je odprta tudi za druge obiskovalce. Zaščita otrok pa je tudi v ospredju projekta OŠ Ormož, kjer bodo namestili posebne zaščitne mreže na tamkajšnjih peskovnikih z namenom zaščite otrok pred sončnimi žarki in higienske zaščite peskovnikov. »Zaščitne mreže imajo dve funkciji. Prvenstveno so namenjene zaščiti najmlajših pred soncem, hkrati pa omogočajo tudi prekritje peskovnika in s tem onemogočanje dostopa prosto živečim živalim, predvsem mačkam in psom. S tem dodatno preprečimo razvoj različnih obolenj, ki jih lahko povzročijo živalski iztrebki,« je pojasnil tamkajšnji ravnatelj Aleksander Šterman. U.S. Ptuj • Občina prodaja zemljišče Stanovanjskemu skladu Kmalu do 43 novih neprofitnih stanovanj? Državni Stanovanjski sklad naj bi v prihodnjih letih na Potrčevi cesti za avtobusno postajo začel graditi večstanovanj-ski objekt s 43 neprofitnimi stanovanji. Zemljišče na 2.780 m2je ocenjeno na 260.500 evrov, občina pa ga bo Skladu ponudila v odkup. Dražbe ne bo; če bodo dosegli dogovor, bo namreč sklenjena neposredna pogodba, kar jim omogoča zakon. Foto: CG Mestni svet je soglašal s predlogom, da se izvede prodaja zemljišča za avtobusno postajo Stanovanjskemu skladu RS. Gradnjo naj bi izvedli v letu 2023. Gre za nepremičnino, ki jo potrebujejo, da lahko gradnja nepro-fitnih stanovanj, prvih po dolgih letih na Ptuju, vendarle steče. »Na sestanku s Stanovanjskim skladom RS smo se dogovorili, da pripravimo vso potrebno dokumentacijo do gradbenega dovoljenja. Ko bo to izdano, sklad odkupi parcelo in je sam investitor. Parcelo smo odmerili. Prodali bomo točno toliko zemljišča, kot je potrebnega za blok. Obetamo si, da bi lahko bila ta naložba izvedena v letu 2023,« pojasnjuje županja Nuška Gajšek in upa, da bo projekt uresničen: »Cene nepremičnin rastejo v nebo. Tako mladi kot starejši imajo velike stanovanjske težave in to moramo reševati!« Za m2 površine zemljišča naj bi dobili 93,74 evra. Blok bi sicer gradili delno na parkirišču in delno na zelenici med Potrčevo cesto in avtobusno postajo. V preteklosti je bilo sicer nekaj negodovanj stanovalcev, ki stanujejo v že zgrajenih sosednjih objektih. Njihovi pomisleki so se nanašali predvsem na pomanjkanje parkirnih mest, kar naj bi se z gradnjo le še stopnjevalo, in uničenje dela zelenih površin. Županja je prepričana, da so te bojazni odveč in da gre za dogovor s Skladom, ki bo občini prinesel veliko prednosti. Dženana Kmetec Ptuj • O prihodnosti stavbe nekdanje OŠ dr. Ljudevita Pivka »Rdeča šola« na voljo za delo davkarije Leta in leta se ptujska občina trudi najti novega lastnika in vsebino za objekt na Raičevi 2. Prostori nekdanje »rdeče šole« so prazni, vse odkar se je OŠ dr. Ljudevita Pivka preselila v nove prostore v Ulici 25. maja. Statično poročilo, ki ga je naročila občina, je zdaj končno ovrglo sume, da je objekt na Raičevi 2 statično neustrezen in nevaren, tečejo pa tudi dogovori o morebitni selitvi finančne uprave (FURS) v to stavbo. Ti naj bi bili v sklepni fazi. »Ovrgli smo kakršnekoli dvome, da je objekt statično neustrezen. Za zdaj smo v pogovorih s Finančno upravo Republike Slovenije, ki bi ta objekt kupila, preuredila in svojo dejavnost preselila na Rai-čevo 2. Vse službe bi preselili tja, čakamo finalizacijo dogovorov,« je potrdila ptujska županja Nuška Gajšek. Kot je dejala, so zaradi lažje prodaje izvedli še parcelacijo zemljišča, ki je za tem objektom in predstavljajo funkcionalni del stavbe. Gre sicer za območje, ki ga stanovalci sosednjih objektov trenutno še uporabljajo kot vrtove. Ker pa ta zemljišča pripadajo »rdeči šoli«, bodo tudi te parcele prodajali skupaj z objektom. Na tem območju bo možno urediti parkirna mesta, ki so v centru Ptuja še kako potrebna. Stavba prazna več kot pet let Stavba, v kateri je delovala OŠ dr. Ljudevita Pivka je sicer prazna že več kot pet let, od septembra 2016. V tem času je tako prejšnje kot aktualno vodstvo več krat skušalo najti novega lastnika, na številnih izvedenih dražbah, a neuspešno. Za občino, ki bi sicer za svoje zavode še kako potrebovala dodatne prostore, naj bi sanacija predstavljala prevelik finančni zalogaj. Prodaja je bila kot najprimernejša opcija na mestnem svetu potrjena leta 2017. Leto kasneje je takratni župan Miran Senčar zatrjeval, da so bili v dogovoru s potencialnimi investitorji, a da se je izkazalo, da je objekt statično nevaren in da bi ga bilo najbolje podreti. Zavod za varstvo kulturne dediščine RS temu ni bil naklonjen. V stavbo na Raičevi ulici bi se lahko kmalu preselil Finančni urad RS, ki bi tako dobil večje in primernejše prostore, pa tudi parkirna mesta. Novo statično poročilo iz letošnjega leta je sume, da je objekt nevaren, ovrglo. Očitno je staro poročilo služilo le kot izgovor prejšnjega vodstva občine, ki je predlagalo rušitev stavbe. Kupca, ki bi bil pripravljen stavbo prenoviti, pa jim kljub mnogim poskusom ni uspelo najti. Statična presoja zdaj jasno kaže, da je objekt možno in smiselno obnoviti. Če bi bila Finančna uprava RS pripravljena vložiti sredstva v prenovo in izvesti to investicijo, bi bil seveda tako zanje kot za mesto to velik in pomemben podvig. V naslednjem letu je prav na tem območju načrtovana tudi ureditev križišča. Preurejen objekt na Raičevi 2 bi bil tako še ena ogromna pridobitev v tem delu mesta, ki dejansko predstavlja pomembno vstopno točko v center. Selitev davčne iz Trstenjakove v Raičevo, kjer naj bi imeli urejena parkirna mesta, bi bila dobrodošla tudi z vidika uporabnikov, ki imajo trenutno precej težav s parkiranjem ob obisku ptujske davkarije. Dženana Kmetec Foto: CG Ptuj • Sklep o izbiri izvajalca gradbenih del za urgentni center Ministrstvo končno izbralo gradbinca Včeraj, 23. decembra, je bila na portalu javnih naročil objavljena odločitev o izbiri izvajalca gradnje urgentnega centra Ptuj. Izbrano je bilo podjetje Medicoengineering, kije oddalo najnižjo ponudbeno ceno, 4,55 milijona evrov. Dokončna odločitev bo sicer znana 8. januarja, ko poteče pritožbeni rok. V bolnišnici so zadovoljni, saj gre za pomemben korak pri realizaciji tega projekta. V sklopu javnega naročila »Izgradnja urgentnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potr- ča Ptuj« je ministrstvo za zdravje včeraj izdalo sklep o izbiri izvajalca gradbeno-obrtniških in instalacijskih del pri projektu gradnje ptujskega UC. Javno naročilo je bilo oddano najugodnejšemu ponudniku, podjetju Medicoengineering, za skupno ponudbeno ceno 4.550.144 evrov z davkom. Rok za oddajo ponudb za gradnjo se je sicer iztekel 9. novembra letos. Pravočasno so bile oddane tri ponudbe. Zraven izbranega podjetja sta se prijavili še podje-tj i Pomgrad, ki bi za to investicijo zaračunalo 4,8 milijona evrov, in Makro 5 gradnje s ponudbeno ceno dobrih pet milijonov evrov. Skupna površina prostorov novega objekta, ki predstavlja izjemno veliko pridobitev za mesto in regijo, bo znašala 1.900 m2. Dženana Kmetec 6 Štajerski V središču petek • 24. decembra 2021 Spodnje Podravje • Kako pogosto se ločimo sporazumno Presenetljivo: v času korone na Ptujskem manj ločitev Ločitev oziroma razveza zakonske zveze naj bi po izkušnjah mnogih predstavljala enega najtežjih in najbolj stresnih dogodkov v življenju. Na Ptujskem seje v zadnjih desetih letih ločilo 832 parov, približno tretjina sporazumno. Razveza je lahko precej poceni, sodna taksa namreč znaša le 72 evrov, v primeru, ko se partnerjema ne uspe dogovoriti, pa lahko gredo stroški (odvetnikov) v nebo. Stavek: »Vsi se ločujejo!« slišimo precej pogosto, a številke temu ne pritrjujejo. Nasprotno, število uradnih ločitev na Ptujskem je v zadnjih letih padlo. Na Okrožnem sodišču na Ptuju so v zadnjih desetih letih (od 2012 do 2021) obravnavali 832 razveznih postopkov. Največ jih je bilo leta 2013, ko se je ločilo kar 105 parov. V naslednjih letih se je število ločitev na Ptujskem gibalo okrog 90, do leta 2018, ko je predlog za razvezo podalo 78 zakoncev. Od takrat naprej beležimo konstanten upad števila razvez oziroma ločitev. Leta 2019 je bilo 70 ločitev izvedenih na ptujskem Okrožnem sodišču, lani 61 in letos 59. »Od vseh navedenih (832) je Sporazumna razveza: ni nujno, da bo obveljal dogovor (bivših) zakoncev Tudi, če se zakonca dogovorita o skrbništvu, delitvi premoženja itn. in začneta postopek pred sodiščem, ni nujno, da bo njun dogovor obveljal. Primer: Vid in Vida vložita predlog za sporazumno razvezo, v katerem se sporazumeta o tem, da bo otrok ostal v varstvu in vzgoji pri materi. Oče bo zanj plačeval preživnino v višini 100 evrov mesečno ter z njim preživljal čas vsak drugi konec tedna. Sodišče je pregledalo podatke o premoženju obeh staršev in ugotovilo, daje preživnina določena prenizko, zato je zavrnilo sklenitev sporazuma in do razveze ni prišlo. Zakonca morata vložiti nov predlog (prilagoditi višino preživnine) ali pa eden od zakoncev vloži tožbo za razvezo (in bo o višini preživnine odločilo sodišče). (Vir: nasodiscu.si) 'V \ 1 4 Foto: Dreamstime/M24 Na Ptujskem se je v zadnjih desetih letih ločilo 832 parov, od tega 273 sporazumno. bilo v obdobju desetih let 273 predlogov za sporazumno razvezo zakonske zveze. Sporazumne razveze so v večini primerov, več kot 90 %, uspešno rešene,« pojasnjuje Albina Hrnec Pečnik, predsednica Okrožnega sodišča na Ptuju. Čeprav torej pogosto slišimo, da je tudi korona kriza posegla v vse pore našega življenja in da se to pozna tudi na številu ločitev, vsaj statistično gledano, ni tako. Prav nasprotno, v zadnjih dveh letih beležimo upad števila opravljenih razvez. Kako poteka postopek ločitve? Do ločitve lahko pride na dva načina: sporazumno ali brez sporazuma. Ko oba zakonca soglašata z ločitvijo in sta se dogovorila o vsem potrebnem (delitev premoženja, skrb za otroke, višina preživnine ...), pride do sporazumne razveze. Če imata zakonca mladoletne otroke in se nista bila sposobna dogovoriti, morata najprej na pristojni Center za socialno delo na svetovanje, zapisnik pa predlagatelj predloži ob predlogu za razvezo. Ko ne najdeta skupnega jezika, je trajanje razveze razumljivo daljše, stroški pa višji. Ločitveni postopek traja povprečno štiri mesece, če gre z razvezo z otroki, pa okrog sedem mesecev. Zmeraj se začne z vloži- tvijo predloga na pristojno okrožno sodišče. »Mediacija se v razveznem postopku ponudi v primeru, kadar predlog za razvezo zakonske zveze vsebuje tudi predlog za zaupanje mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo, določitev preživnine in ureditev stikov. Tudi mediacijski postopki v teh zadevah so večinoma uspešno rešeni in so zelo priporočljivi, saj stranke v media-ciji hkrati z razvezo rešijo še druga zanje sporna vprašanja, s čimer zagotovo prihranijo čas in finance,« še dodaja Hrnec Pečnikova. Mediacija je namreč v družinskih zadevah za stranke brezplačna. Kakšni so stroški ločitve? Ob predlogu za razvezo (ali sporazumno razvezo) zakonske zveze se sodišču plača sodna taksa v višini 72 evrov. Če imajo udeleženci razveznih postopkov pooblaščence odvetnike, seveda nastanejo tudi odvetniški stroški, ki se odmerijo skladno z odvetniško tarifo. Kako visoki so ti, je odvisno predvsem od trajanja postopka. Medtem ko ločitev brez tožbe stane okrog 100-150 evrov, se ta strošek v primeru tožbe konkretno poviša in znaša od 300 pa do okrog 1.000 evrov. Včasih tudi več. Dženana Kmetec Vesele božične praznik in srečno novo leto 2022 k Medicina Vivamed ^^ Dr. Kanlič Slovenija • Višje- in visokošolsko izobrazbo dosegla že četrtina državlj Mladi izobraženi vedno bolj, Po podatkih državnega statističnega urada je imela Slovenija 1. januarja 2021 dol Kot je razvidno iz tabele, ima največ osnovnošolsko izobrazbo nekaj čez 398.000 prebivalcev, starejših od 15 let, od tega jih je 3.400 oziroma 0,2 odstotka brez vsake izobrazbe, skoraj 45.500 oziroma 2,5 odstotka pa z nepopolno osnovno šolo. Eno od oblik srednje šole (nižja in srednja poklicna, srednja strokovna, srednja splošna) je končalo skoraj 946.000 ali dobra polovica državljanov (52,8 %). Od že omenjenih 447.000 terciarno izobraženih prebivalcev se jih skoraj 23.500 ponaša z znanstvenim magisterijem (pred bolonjsko reformo), v začetku letošnjega leta pa je bilo v Sloveniji tudi nekaj več kot 13.800 doktorjev znanosti. Nežnejši spol kotira višje Če pogledamo stopnjo izobrazbe po spolu, ugotovimo, da je med ženskami več takih z nedokončano ali dokončano osnovno šolo kot med moškimi; moških je namreč dobrih 18, žensk pa 26 odstotkov. Tudi srednjo šolo ima več moških (60,9 %) kot žensk (44,6 %), medtem ko se statistika pri terciarni izobrazbi obrne v prid nežnejšemu spolu: najmanj višjo šolo ima namreč dobrih 29 odstotkov žensk, delež moških pa ne doseže 21 Preveč izobraženi za svoja delovna mesta Med delovno aktivnimi prebivalci Slovenije naj bi imela dobra četrtina neustrezno raven izobrazbe glede na delovna mesta, ki jih zasedajo. Večina je previsoko izobražena in delež takšnih se le še povečuje. Kot ugotavljajo strokovnjaki, bo širitev terciarnega izobraževanja trajnostna le v primeru, da bo ponudba diplomantov ustrezala potrebam na trgu dela, saj mora izobrazba zagotavljati znanje, ki ga trg dela dejansko potrebuje. odstotkov. Število prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo se je v zadnjem desetletju zmanjšalo, in sicer delno zato, ker mladi večinoma nadaljujejo šolanje na višji stopnji, delno zato, ker so imeli zelo pogosto tako izobrazbo prebivalci, ki so v tem obdobju umrli. Brezposelni so v povprečju manj izobraženi kot zaposleni. Med zaposlenimi je bilo takih s terciarno izobrazbo 36, med brezposelnimi pa 19 odstotkov. Delež srednješolsko izobraženih je bil v obeh skupi- L Fakulteta za d Čeprav je izobrazbena stopnja v državi vse višja, zaposlitev. Dejstvo je, da od uvedbe bolonjske rejo nah okoli 60-odstoten, medtem ko je bilo med brezposelnimi kar 20 odstotkov prebivalcev z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo in samo devet odstotkov zaposlenih. Ker visoko starost doživi več žensk kot moških, je bilo med upoko- Sveta Trojica • Ko se mnenja krešejo kar na ulici Nestrinjanja celo pri okrasitvi Kje so časi, ko so se v trojiško samostansko klet pred božičem zgrinjale množice od blizu in daleč, da si ogledajo razstavo jaslic? Na tradicionalni razstavi jaslic, leta 2019 so pripravili že deseto, je bilo na ogled več kot sto različnih jaslic, zaradi epidemije pa je lani samostanska klet ostala zaprta za obiskovalce. Kljub temu Sveta Trojica ni ostala povsem brez prazničnega vzdušja, saj so pred vhodom v klet postavili jaslice s figurami v naravni velikosti. Trojiški trg bo popestril tudi mlin s potokom, v hlevčku pa bodo 26. decembra zvečer uprizorili žive jaslice. Praznični december sicertudi letos ostaja v primežu ukrepov za zajezitev covida-19, zato znova ne bo prireditve Zimska pravljica, ki se je na svojo pot tako uspešno podala pred dvema letoma. Osrednje jaslice v naravni velikosti tokrat stojijo na osrednjem trgu. Oblikovane so nekoliko drugače kot običajno, s pridihom sodobnosti in globoko sporočilnostjo. Jaslične figure so namreč postavljene v veliko kroglo iz aluminijastih cevi in premera trikrat tri metre. Neprekinjeni krogi po mnenju avtorja Franca Ferlinca, domačina, ki je bil s svojo družino že leta »glavni krivec« za trojiško decembrsko krasitev, simbolizirajo življenje, upanje in povezanost. Na kroglo so nameščene tudi lučke, zato pride ta še posebej do izraza v temi.Vsem pa letošnja trojiška okrasitev očitno ni všeč, saj se je ob vznožju krogle znašel na roke napisan list neznanega avtorja: »To skrpucalo ne sodi na to lokacijo. Župan bi to moral vedeti.« Da je takšen način komunikacije in sporočanja mnenja javnosti v popolnem nasprotju božičnega duha, je prepričan župan Davida Klobasa. »Poleg tega žali avtorja naših jasli, čeprav je najbrž glavni cilj pisanja napad name. Takšna sporočila lahko dobijo vrednost samo takrat, ko se bo avtorju uspelo pod njega tudi podpisati. Pa vendar smo ga tam pustili, da dokažemo, da smo občina, ki sprejema tudi drugačne in drugače misleče.« Prvemu zapisu se je kmalu pridružil še novi, tokrat v obliki srčka, pod katerega so se podpisali trije avtorji: »Nam pa je zelo všeč. Hvala Božičku.« SD Foto: arhiv občine Da so okusi, tudi politični, različni, dokazujejo reakcije na velikansko kroglo z jasličnimi figurami, ki stoji na Trojiškem trgu. petek • 24. decembra 2021 V središču Štajerski 7 anov a z vedno manj potrebnega znanja jrih 447.000 prebivalcev s končano višjo ali visoko šolo, kar je 7,5 odstotka več kot pred desetimi leti. j mm bužbene vede i Foto: Sta/M24 se to ne odraža v znanju, ki je danes potrebno za >rme študentje študirajo dlje in so manj zaposljivi. jenci več žensk z osnovno šolo ali manj (44 %) kot moških (24 %). Še najmanjša je bila razlika v izobrazbi med spoloma med upokojenci s terciarno izobrazbo; teh pa je bilo sicer sorazmerno malo, zgolj 13 odstotkov. Težko zaposljivi s prvo stopnjo Delež tistih s končano najmanj višjo šolo je torej letos dosegel 25 odstotkov, kar pomeni, da je terciarno izobražena že četrtina prebivalcev. Pa smo z višjo izobrazbo Slovenci pridobili tudi znanje, smo zaradi več diplom kaj lažje zaposljivi? Vse več je slišati kritik na račun izobrazbe in potrebnega znanja, saj naj bi bil med njima razkorak vse večji. In to kljub bolonjski reformi šolstva, od katere si je država pred leti obetala čudežne spremembe na bolje, čeprav je odločitev, da tudi Slovenija pristopi, že takrat sprožala številne pomisleke. Med cilji bolonjskega študija naj bi bila večja mednarodna mobilnost študentov med študijem in pri zaposlovanju, evropski sistem visokega šolstva naj bi s tem postal konkurenčen ameriškemu in azij- skemu visokošolskemu sistemu, Evropa pa bi se preobrazila v družbo znanja, ki bi omogočila mladim hitrejšo in učinkovitejšo vključitev v gospodarstvo. A vprašanje je, koliko se je bo-lonjska reforma doslej v resnici prilagodila povpraševanju na trgu dela. Že Eurobarometrova raziskava iz leta 2007 je namreč pokazala, da samo 49 odstotkov vprašanih profesorjev z evropskih univerz pričakuje, da bodo študentje s prvo bolonjsko stopnjo našli primerno službo. Izrojeni cilji reforme Dejstvo je, da od uvedbe bolonj-ske reforme študentje študirajo dlje in so manj zaposljivi. Študijski programi pri nas so se v tem času namnožili, študentje pa so obremenjeni še s hiperprodukcijo seminarjev, ki napeljujejo k površnemu delu ter onemogočajo temeljit študij. Enako se godi tudi profesor- Prebivalci, stari 15 let ali več, po izobrazbi in spolu, Slovenija, 1. januar 2021 Skupaj število Moški Ženske Skupaj % Moški Ženske Skupaj 1.791.246 896.268 894.978 100,0 100,0 100,0 Osnovnošolska ali manj 398.391 164.722 233.669 22,2 18,4 26,1 Srednješolska 945.704 546.097 399.607 52,8 60,9 44,6 Višješolska, visokošolska 447.151 185.449 261.702 25,0 20,7 29,2 jem in raziskovalcem, ki so zaradi večjega števila predmetov in vaj prisiljeni k nepoglobljeni pripravi na učne ure. Profesorji so poleg tega izpostavljeni še drugi vrsti hi-perprodukcijskega pritiska. Zraven pedagoškega dela morajo biti pozorni tudi na zadostno količino objavljenih znanstvenoraziskovalnih člankov, kar zelo vpliva na samo kakovost študijskega procesa. »Eden od ciljev bolonjske reforme je bil skrajšati prvostopenjski študij, da bi se študentje čimprej zaposlili. Ta skrajšan študij naj bi bil manj teoretičen in bolj praktičen. A se je izkazalo prav obratno: formalno izobrazbo študentje sicer pridobijo, znanja pa ni dovolj, še manj suverenosti in tistega kritičnega razmišljanja, ki ga človek potrebuje pri svojem delu,« meni Vladimir Prebilič, profesor s Fakultete za družbene vede, ki se je bo-lonjske reforme lotila med prvimi v Sloveniji. Foto: Profimedia/M24 V državo prišlo več doktorjev znanosti kot odšlo V letu 2020 seje v Slovenijo priselilo 36.110 prebivalcev. Med temi jih je imelo osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo skoraj 24 %, srednješolsko 56 %, višje- ali visokošolsko pa 21 %. Iz države se je lani odselilo 17.745 prebivalcev, in sicer nekaj manj kor 21 % z osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo, 61 % s srednješolsko ter 19 % z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo. Medtem ko je pogosto slišati, da dovoljujemo beg možganov v tujino, številke govorijo drugače: lani se je namreč v Slovenijo priselilo 313 doktorjev znanosti, medtem ko se jih je iz nje odselilo 137. Bolonjska omaka na plastičnem krožniku »Večina študija na prvi stopnji je namreč zgolj nadaljevanje srednješolskega načina z veliko aktivnostmi na dnevni ravni, kar je po eni strani dobro, po drugi pa precejšen odmik od prejšnjega veliko bolj individualnega študija. Namesto da bi se skrajšal, kot je bil namen reforme, se je študij celo podaljšal; prvostopenjskih diplomantov delodajalci ne iščejo, ker imajo premalo praktičnega znanja, zato ga nadaljujejo na drugi stopnji, praviloma na isti in ne na kakšni drugi fakulteti, kar je tudi bil namen, saj se ne čutijo dovolj usposobljene za prehod na drugi študij. Vse skupaj se podaljša tudi zato, ker študentje izkoristijo prav vse možnosti, vključno z obema absolventskima stažema, tako da v bistvu ni interesa za čimprejšnjo zaposlitev ne na strani študenta ne na strani delodajalca, za kar imata, kot rečeno, vsak svoje razloge.« Kje je v resnici pristala reforma visokega šolstva pri nas, katerega glavni cilj naj bi bil dvig kakovosti študija, je že pred leti slikovito opisal Ivan Leban, nekdanji direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu: »Kaže, da smo bolonjsko omako postregli na plastičnem krožniku.« Senka Dreu Čarobni prazniki v Qcentru Ptuj Promocijsko sporočilo S prazničnimi dnevi se začenjajo počitnice in takrat najbolj nora zabava otroke čaka v ArbadaParku v Ocentru v Puhovi. Danes in 26. 12. pripravljajo za vas izjemno športno obarvano božično doživetje, saj bodo otroci lahko sodelovali v prav posebnem izzivu - kdo skoči višje od Rudolfa? Naj se počitnice začnejo v stilu, pridružite se veselim maskotam v najboljši športni aktivnosti na Ptuju. Ob Rudolfu vam bosta družbo delala tudi gospod Snežakali pingviček. V času počitnic, torej od 27. do 31. decembra, pa v ArbadaParku znova organizirajo počitniško varstvo za otroke, ki bo potekalo vsak dan med 8. in 15. uro. Varstvo za en dan stane 40 evrov, celo-tedensko varstvo 150 evrov, za bratca ali sestrico pa nudijo 20 % popusta. V ceno so vključeni vodena športna aktivnost, obiskSpidermana, razne delavnice terdva obroka. Seveda pa v Ocentru poskrbijo tudi za vse druge želje - Andiamo - najboljša pizzeria in restavracija/pub v mestu vam zraven slastnih pizz, rolic in brusket nudi tudi veliko izbiro slastnih jedi a la carte, burgerjev, solat, testenin in catering po vaših željah. Najboljše domače dobrote na žlico po receptu naših babic, in sicer goveji golaž, pasulj, vampe in krajnske klobase si lahko privoščite v okrepčevalnici Na žlico, dobrote pa lahko odnesete tudi domov-v svoji ali njihovi embalaži. V Tajkun baru vam v veselem decembru ponujajo najboljše tople napitke - ka-vico, kuhanček ali čaj, v njihovem foto kotičku pa lahko naredite najlepšo božično fotografijo. Tudi v Glamur baru v Ocentru Ptuj vas vsak dan razvajajo - z izjemnimi toplimi napitki, najboljšim kuhanim vinom, sladkanim s sirupi Monin, vročim ginom in vročo limonado. Ocen-ter pa je tudi mesto, kjer v teh prazničnih dneh dobite najbolj dišečo in okusno sladico daleč naokoli - to so sveži, vroči in pred vami pečeni kurtoši, kijih lahko odnesete domov in svojim najdražjim pripravite sladko presenečenje. Ne pozabite pa še na kakovostno obutev - v počitniških dneh, ko si boste morda privoščili počitnice na snegu, boste še kako potrebovali kakovostne čevlje, v katerih vam bo toplo in udobno. Ustavite se v prodajalni PitaRosso, kjer zagotovo najdete točno takšno obutev, kot jovteh zimskih dneh potrebujete. Prijetne praznične in počitniške dni vam želi Qcenter Ptuj. Vir: SURS 8 Štajerski Podravje petek • 24. decembra 2021 Ptuj • Pogovor s Ptujskim Božičkom „Otroci me ne smejo čakati!" Kljub ukrepom in omejitvam je Ptujski Božiček tudi letos našel način, kako razveseliti otroke, ki ga celo leto nestrpno pričakujejo. Na ptujski tržnici je v sklopu Ptujske pravljice prisoten vsak dan med 16. in 19. uro. Kot sam pravi, živi za ta letni čas in nikakor se ne bi spodobilo, da ne bi opravil svojega poslanstva: osrečevanje malih in velikih otrok. Kljub častitljivim letom je stari gospod v Božičkovi opravi še vedno zelo vitalen. Na Ptuj tudi letos ni pozabil, z veseljem se je vrnil z jasno misijo: polepšati praznike tistim, ki v teh decembrskih časih obiščejo soju prazničnih lučk še posebej Samo lansko leto je Ptujski Božiček s telefonskimi klici osrečil okrog 2.000 otrok. »Živim za ta čas, ko se prelevim v Božička, takrat mislim in živim kot on, hoja in drža se spremenita. Postanem drugi jaz. Vse skupaj se je začelo pred sedmimi leti na Murkovi ulici na Ptuju, takrat si nisem sploh mislil, da me bo to tako zasvojilo in da se bom v to dobesedno zaljubil. Ni lepšega kot videti sijaj v očeh otrok, pa tudi starejših. Trudim se biti čimbolj pristen, zato tudi težim k perfekciji,« pravi Sandi Žuran, Ptujčan, ki že natanko sedem let v Božičkovi opravi razveseljuje ljudi, tako s pomočjo video klicev kot osebno. Lani je sicer zaradi ukrepov deloval le s pomočjo moderne tehnologije, letos pa je na ptujski tržnici prisoten vsak popoldan med 16. in 19. uro, in sicer od 17. pa vse do 30. decembra: »Tudi videoaktiven bom, v kolikšni meri, pa bo odvisno od časa, ki ga bom imel na razpolago. Letos so se name obrnili ljudje iz cele Slovenije, ne samo Ptuja in okolice kot lansko leto. Nekaj prostih terminov še imam, otroke bom klical neposredno iz Božičkove hiške na tržnici.« Zaradi epidemioloških ukrepov se letos sicer ni možno usesti v Božičkovo naročje, saj mora zagotavljati razdaljo 1,5 metra. Se pa z veseljem pogovori z obiskovalci in na varni razdalji tudi fotografira z njimi. Ker živimo v čudnih časih, so se pač tudi dobri možje zadnji dve leti morali prilagoditi nevsakdanjim razmeram. Kljub vsemu je spodbudno, da so našli načine, kako poskrbeti za neskončno veselje otrok. Sandi oziroma Ptujski Božiček si vsak dan nadene svojo posebno opravo, se usede pod okrašeno smreko in ob kamin v hiški pri ptujski tržnici in tako ali drugače poskrbi za veselje in zadovoljstvo otrok, ki so ga res nestrpno pričakovali. Kot pravi, ni mogel dovoliti, da bi čakali zaman. Mnogim je s to izjemno gesto ta mladenič, ki ga Ptujčani dobro poznajo tudi kot člana ekipe Mestnega gledališča Ptuj, polepšal praznike in ogrel srca. Obljublja, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Dženana Kmetec Cerkvenjak • Tudi letos brez božičnega sejma Center zasijal v lučkah Slovesnega prižiga lučk sicer niso organizirali, je pa Cerkve-njak kljub temu praznično okrašen, turistično društvo pa ob cerkvi postavljajaslice. Osrednji trg pred občinsko stavbo je letos dobil celo novo podobo, saj so tam praznično razsvetljavo osvežili in poenotili, kar pomeni, da so klasične lučke zamenjali z enobarvnimi led svetili. Lučke, ki so še lani krasile občinsko središče, pa so namestili v naselja, ki doslej novoletne razsvetljave niso imela. Foto: arhiv občine " Osrednji trg pred občinsko stavbo krasijo nove, enobarvne led lučke. Letos ne bo tradicionalnega božičnega sejma, prav tako ne priredi- ■ tve ob prihodu Božička. Je pa eden od treh dobrih decembrskih mož v torek in sredo pridne otroke obiskal na njihovih domovih in predšolske malčke tudi obdaril. Prejeli so kreativna darilca, med drugim ■ denimo ptičjo krmilnico, ki jo bodo morali sestaviti sami. SD najstarejše slovensko mesto. To je v lepo. Foto: DK Ptujski Božiček je na mestni tržnici prisoten vsak dan med 16. in 19. uro. Ptuj • Na Vičavi Božičkova delavnica in pridni škrati V izdelkih se zrcalita iskrenost in toplina Enota Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo (ZUDV) dr. Marijana Borštnarja na Vičavi se zadnje mesece v letu spremeni v pravcato Božičkovo delavnico. Uporabniki pod vodstvom mentorjev izdelujejo adventne in druge venčke, namizne dekoracije, okraske za smrečice, dekorativne in uporabne izdelke iz tekstila, lesa ter drugih naravnih materialov. Ekipa, ki ustvarja na Vičavi. Med drugim izdelujejo predpasnike, vrečke, nahrbtnike, torbe iz rabljenega jeansa, okrasne blazinice za otroške sobe, odejice, lesene posteljice za igro z dojenčki, didaktične igrače, pručke, otroške mizice in stolčke, različne lesene pladnje in zabojčke, skrinjice, šatu-lje, košarice, kuhinjske deske, krmil-nice za ptičke, dekorativne blazine, lončene posodice, šalice, svečnike in različne iz gline izdelane drobne okraske, vrečice s sivko ter druge lične, pa tudi uporabne drobne izdelke. Božično-novoletni program, ki jih zaposluje od jeseni do konca leta, vključuje izdelavo voščilnic, glinenih okraskov za smrečico, namizne in stenske dekoracije, predvsem iz naravnih materialov, pa tudi božične škrate, Božičkove nogavice za darila, štalice za jaslice, namizne smrečice, lončene jaslice v stekleni posodi ... Vsi izdelki so ročno delo uporabnikov ob pomoči in vodenju mentorjev, pedagogov in delovnih inštruktorjev. Ne samo ustvarjalci, postali so že tudi branjevci Uporabnike zavoda je z njihovimi izdelki moč srečati na različnih sejmih in v nakupovalnih središčih. Lani zaradi korone sejemske dejavnosti ni bilo, letos se postopoma vrača. „Zelo dobro sodelujemo z Mercator centrom na Špindlerjevi ulici na Ptuju. Tam smo imeli letos donacijsko stojnico z božično-no-voletnimi okraski in voščilnicami, zraven smo organizirali delavnico prikaza izdelave izdelkov, ustvarjali so trije uporabniki. Ljudje so bili navdušeni nad našo kreativnostjo in presenečeni nad tem, kaj vse izdelujemo. Moram reči, da so se uporabniki na stojnici znašli, komunikacija jim gre dobro od rok in so postali pravi branjevci, ne samo ustvarjalci vsega, kar nastane v naših delavnicah. Dobro se znajo promovirati, ponosni so na svoje ustvarjalno delo in z veseljem prihajajo v VDC, vsak dan ob delovnikih med 8. in 14. uro. Sodelujemo s Kmetijsko zadrugo Ptuj, naši izdelki so na voljo na kozolcih v njihovih prodajalnah. Ustvarjamo z lesom, glino, tekstilom, naravnimi materiali, izdelki imajo uporabno vrednost, izdelani so ročno in so unikatni. Uporabijo se lahko v Venček ZUDV Dornava v tem času krasi marsikateri dom. gospodinjstvu, kot protokolarna darila ali dekoracije doma. Uporabniki radi prihajajo na delo, med nami vladajo topli in iskreni odnosi. Praznujemo rojstne dneve, organiziramo izlete, med sprehodi v naravi nabiramo materiale za ustvarjanje, sodelujemo na sejmih, uporabniki se udeležujejo letovanj Rdečega križa v Punatu. Dva od naših uporabnikov odhajata na delo v prodajalno Obi na Ptuju, delata na vrtnem oddelku in v skladišču. V prodajalni so z njunim delom zelo zadovoljni," je delo Varstveno-de-lovnega centra (VDC) Ptuj - Vičava opisala koordinatorica enote in delovna inštruktorica Sonja Brodnjak Pihler. Poleg Pihlerjeve je v vičavski enoti zaposlenih še pet sodelavcev Petra Kampl ima številne ideje, kako se lotiti ustvarjanja. „Najdem jih na spletu, na facebooku ali googlu. Tako smo se recimo lotili ustvarjanja s storži, kijih najprej razstavimo, potem s storžkovimi luskami oblačimo venčke ali stožce, iz katerih nastanejo smrečice. Tudi z lubjem ustvarjamo, zelo rada delam to, še posebej božično-novoletni program. Na ta čas se pripravljamo celo leto, najprej nabiramo in zbiramo materiale, oblikujemo ideje, jeseni začnemo ustvarjati. Poleg izdelave božičnih okraskov mi je v veselje vezenje: vezenine za okrasne blazine, prtičke, torbice, peresnice in podobno." Božičkovi palčki ZUDV: Andreja Reberc Ribarič, Boštjan Tomasino, Manca Kramber-ger, Nina Goznik in Angela Bezjak. Na delo k njim prihaja 38 uporabnikov, ki bivajo doma, v integriranih stanovanjih ali v matičnem zavodu v Dornavi. Aktivna vključenost v delovno udejstvovanje Organizacijska enota VDC Dornava sicer deluje na treh lokacijah, poleg Vičave na Ptuju še v Dornavi in Ormožu. Vodja je Irena Oblak. „Iz-vajamo program vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Vključenih je 177 uporabnikov. Poleg že predstavljenega lastnega programa in izdelave unikatnih izdelkov se ukvarjamo s kooperacijo s podjetji (sitotisk, sestavljanje žeb-ljev, montaža objemk in pakiranje kolenčnikov), izdelujemo ključe, uokvirjamo slike in obnavljamo staro pohištvo. Ponujamo izdelke po naročilu, pod pogoji, da je to ustrezna zaposlitev za uporabnike. Primarna naloga VDC-jev je zaposlitev uporabnikov, po potrebi smo jim v podporo strokovni delavci: socialna pedagoginja, psiholog, defektologinji ter socialna delavka. Prispevek h kakovosti življenja oseb z motnjo v razvoju je tudi njihova aktivna vključenost v delovno udejstvovanje. Ob primerni strokovni podpori in ugodnih pogojih lahko kot posamezniki razvijajo delovno aktivno življenje," je prepričana Oblakova. Mojca Zemljarič Foto: MZ Foto: MZ petek • 24. decembra 2021 Gospodarstvo Štajerski 9 Slovenija, Ptuj • Upravne enote kmalu tudi s fotografsko dejavnostjo Kdo reže vejo slovenskim fotografom? Vladna napoved o tem, da se bo fotografiranje za izdajo identifikacijskega dokumenta v prihodnje opravljal kar na upravnih enotah, je izredno presenetila Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije, še posebej pa njeno sekcijo fotografov. Tako naj bi ministrstvo za javno upravo do 28. marca leta 2022 zagotovilo opremo za fotografiranje, do 15. januarja 2022 pa naj bi pripravilo tudi zakonske podlage za ta nova opravila na upravnih enotah. \ S fotografiranjem za osebne dokumente se ukvarja 200 fotografskih ateljejev. Napovedani ukrep pa je nova grožnja slovenski fotografski dejavnosti. Če bo uvedena, bodo nekateri prisiljeni zapreti svoje ateljeje, mnogi pa tudi odpuščati zaposlene. V OZS in njeni sekciji fotografov se trudijo, da bi problematiko prepoznali tudi v slovenski vladi in pristojnih ministrstvih ter skupaj pripravili rešitve za prihodnost fotografov, ne pa za ukinjanje te dejavnosti. Na voljo mobilni aplikaciji Radio Ptuj in Štajerski tednik za iOS in Android naprave f/ Á vŠT To ni nobena poenostavitev, čakalne dobe bodo še daljše Tudi v OOZ Ptuj, skupaj s sekcijo fotografov, ugotavljajo, da ni resnih argumentov, s katerimi bi upravičili fotografiranje v upravnih enotah, je povedal direktor Boris Repič. Kot sicer navajajo v vladni napovedi za to spremembo, naj bi šlo za administrativno poenostavitev, s čimer pa se v zborničnem sistemu ne strinjajo. Že doslej so bile dolge čakalne dobe za izdajo vseh teh identifikacijskih dokumentov. Če bi te fotografije zajemali na upravnih enotah, bi ti postopki za- gotovo še bolj obremenili tam zaposlene delavce, posledično pa bi se še podaljšale tudi čakalne vrste. Prenos fotografiranja iz stroke v upravno sfero pomeni tudi poseganje v tržno dejavnost, konkuriranje države storitveni dejavnosti, ki bo še bolj osiromašena, kot je že sedaj. Zaradi velikega upada prometa v času koronavirusa so namreč odpadli številni dogodki, ki so pomenili preživetje fotografom. Zdaj pa jim grozi še odvzem fotografij za dokumente. V teh korona časih so bile za fotografe te fotografije zelo pomembne, da so sploh lahko preživeli. Eden od argumentov za prehod na nov način zajema naj bi bila tudi Sekcija fotografov proti predlogu Predsednica Sekcije fotografov pri OZS Katarina Podgoršek je povedala, da sekcija predloga ne podpira. „Naši fotografi imajo vso potrebno tehnologijo za digitalno fotografiranje, že opravljajo elektronski prenos fotografije preko sistema e-fotograf, ki zagotavlja ustrezno varnost in kakovost bio-metričnih fotografij. V koronakrizi se je upad prihodkov še povečal, saj ni bilo skoraj nobenih dogodkov. Edina stvar, ki so jo lahko opravljali v tem času, je bilo fotografiranje za osebne dokumente. Anketa, ki smo jo izvedli, je pokazala, da pri 20 % anketirancev predstavlja fotografiranje za dokumente do 40 % prometa. 60 % pa jih bo prisiljeno zapreti svoje ateljeje, če jim bo odvzeta možnost fotografiranja za dokumente," je povedala Katarina Podgoršek in dodala, da so pogajanja z odgovornimi glede napovedanega ukrepa v polnem teku, zato jih v tem trenutku javno še ne komentirajo. MG Zapiranje fotografskih ateljejev? V letu 2022 bo potekla veljavnost 185.000 potnim listom in 350.000 osebnim izkaznicam, marca pa naj bi začeli izdajati tudi biometrične osebne izkaznice. Skupaj to pomeni, da si bo moralo več kot pol milijona oseb te dokumente izdelati na novo. Fotografiranje za dokumente predstavlja pri določenih posameznih fotografih kar 40 % prihodka. S tako izgubo prihodka ne bodo mogli preživeti, zaradi napovedanih „administrativnih" poenostavitev, ki to niso, saj se z njimi na eni strani uničuje tržna dejavnost, na drugi pa uvaja novi monopol, povezan z znatnimi vlaganji iz državnih sredstev. Izgubila pa bo celotna stroka. Po podatkih registra je v Sloveniji 874 obratov, od tega je 477 samozaposlenih, 200 pa jih fotografira za osebne dokumente. Slednji so v veliki večini družinske obratovalnice, v katerih so zaposleni oče, mama, hči, sin, kakšen sorodnik. Foto: Črtomir Goznik varnost, ker naj bi prihajalo do ponarejanja in zlorab. Uradni podatki kažejo, da je bilo tega zelo, zelo malo, zato tudi ta argument ne pije vode, so prepričani v OZS. Slovenski fotografi so se usposobili, da fotografije za dokumente naredijo takšne, kot morajo biti. Že sedaj pa je možno fotografijo za izdelavo osebnih dokumentov predložiti v digitalni obliki iz fotografskega ateljeja, kjer se fotografija hrani eno leto in je uporabna za vse dokumente. Že ob prenosu v od-ložišče se tudi preveri ustreznost fotografije, uradna oseba fotografijo samo prevzame, tudi zato je postopek hitrejši. Mu fyyj) o. 91 << « Foto: Črtomir Goznik V letu 2022 bo potekla veljavnost več kot pol milijona osebnim dokumentom. in okvirjanje /lik Srečno 2022! Emil Meznarič s.p., Moškanjci 114 T: 041 723 932 Zaključna gradbena dela " Z VAMI 10 LET Franc Božičko s.p. 040 212 728 Apače 189, 2324 Lovrenc na Dr. polju SREČNO, VESELO IN USPEŠNO 2022! ASFALTI PTUJ Še eno leto se bliža koncu. Uspešno ali manj uspešno, vse je za nami. Glejmo v prihodnost in naredimo naš svet lepši. Naj toplina in barve osvetlijo vašo pot, naj vas prevzame pozitivna energija in veselje. Vesel božič in srečno novo leto! Želimo vam pravo gnečo najboljših stvari, ki jih ni mogoče kupiti, niti zaviti in srečo povsod, kjer vas bo v novem letu vodila pot. Vesele praznične dni in srečno novo leto 2022. (x) tenzor 10 Štajerski Naše prireditve petek • 24. decembra 2021 Kidričevo • Talumovo darilo otrokom n v.v I». • • Božična pravljica in sovice V kidričevskem Talumu so znali vsako leto otrokom svojih zaposlenih pričarati praznično vzdušje. Običajno so priredili igrano predstavo z obiskom Božička, kije vse nadobu-dneže prijazno nagovoril in obdaril. Lani in letos tradicionalnega božičkovanja zaradi epidemije koronavirusa niso organizirali, so pa kljub temu poskrbeli za lepa praznična darila za najmlajše. „V Talumu božično-novoletno obdarovanje predšolskih otrok naših sodelavcev organiziramo od leta 2011. Običajno so se starši in otroci na božičkovanju zbrali v Restavraciji Pan. Ker nam zadnji dve leti epidemiološke razmere srečevanja v živo ne dopuščajo, smo se organizirali drugače, virtu-alno. Lani smo otrokom v pismu poslali nekaj rondelic in jih prosili, da izdelajo okraske za novoletno jelko. Darila zanje so prevzeli starši, otroci so si lahko na našem Youtube kanalu ogledali otroško gledališko predstavo. Enako pot smo ubrali letos, le da smo tokrat pravljico zanje pripravili sami," so pojasnili v Talumu. Pravljico Božična pustolovščina je napisala, grafično ter video uredila talumovka Aleksandra Jelušič, glavnim junakom je glas posodila še ena talumovka Danica Hrnčič. Obe sta zaposleni v službi za odnose z javnostmi. Pravljico si je moč ogledati na Talumovem Youtube kanalu. „Ker v pravljici zraven Tinkice, Jakca, snežaka in zajčka nastopa tudi sova Čukica, so otroci naših zaposlenih letos kot darilo od Božička dobili sovi-co, ki ni navadna sova. V njej se Aleksandra Jelušič (na fotografiji desno) in Danica Hrnčič sta poskrbeli za Talumovo Božično pustolovščino - video pravljico s praznično vsebino. 300 otrok Talumovih sodelavcev je poleg pravljice prejelo lepo, mehko in toplo zimsko darilo: sovico z odejico. skriva topla odejica, ki bo otroke spominjala na božično pustolovščino. Prav takšno, kot sta jo doživela naša glavna junaka iz pravljice. Posebno doživetje za otroke so bila tudi naša pisma, ki so jih prejeli na dom. Običajno je tako, da otroci pišejo Božičku, tokrat je naš Talumov Božiček pisal njim. Starši so nam zaupali, da so se otroci pisma zelo razveselili." MZ ^Ij^T Veliko sreče in lepih sanj naj vam prinese božični dan in novo leto naj zaživi radosti polno, brez solza in skrbi. Vse to Vam, cenjenim strankam in poslovnim partnerjem, želi kolektiv podjetja Gradbena dela Kelenc, d. o. o., iz Zamušanov. Hkrati Vas obveščamo, da bomo v januarju 2022 začeli prodajati stanovanja v večstanovanjskem objektu v ^ Veliki Nedelji in začeli izvedbo treh stanovanjskih objektov na elitni lokaciji v okolici Gorišnice. Potencialnim kupcem smo na voljo: - tel. 041 778 451 ali preko e-maila info@gradbemstvo-kelenc.si Srečno 2022. www.gradbenistvo-kelenc.si Ptuj, Slovenija • Uspešno končana še ena akcija Podravje na moji V dobrodelni akciji RadiaS celodnevnim radijskim programom, ki so ga povezovali voditelji jutranjega v torek končali akcijo Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani. Spodnjega Podravja omogočila lepše praznike. Akcija je potekala v sodelovanju z Rotary klubom Ptuj, Lions klubom Ptuj ter njunima podmladkoma Rotaract in Leo klub ter Zvezo prijateljev in mladine Ljubljana Mo-ste-Polje, ob pomoči Centra za socialno delo Ptuj ter v sodelovanju z Verigo dobrih ljudi in Društvom Viljem Julijan. Vse od začetka akcije je bilo prispevke moč oddati v trgovinah Jager na Ptuju, v Kidričevem, Majšperku in Gorišnici, v Tuševih trgovinah na Ptuju, v Zavrču, Mar-kovcih in na Destrniku, v Superno-vi Qlandia Ptuj in Qcentru Ptuj, pa tudi v gostinskih lokalih: Pan Kidričevo, Restavracija Ribič, Gastro Ptuj in Gostilna Muršič Ptuj. Svoj prispevek za dober namen v vrednosti en ali pet evrov je bilo moč oddati tudi preko sms sporočil. V studiu so se čez dan zvrstili številni slovenski glasbeniki - Dejan Vunjak, Isaac Palma, Dejan Krajnc, Ana in Jernej, Nika Zorjan, Alya, Božidar Wolfand Wolf, Til Čeh, BQL, Polkaholiki in Natalija Verboten. Vsi so s svojimi nastopi popestrili dogajanje ter podprli akcijo, ki bo lepše praznične dni pričarala številnim družinam v Spodnjem Podravju. Končni izkupiček tri tedne trajajoče akcije je bil izjemen - z do-nacijami podjetij, sms sporočili, prispevki, zbranimi v skrinj,icah na terenu ter s prispevki naročnikov prazničnih voščil na Radiu Ptuj in v Štajerskem tedniku smo za družine Spodnjega Podravja zbrali 8.412 evrov. Ob tem se še posebej zahvaljujemo podjetjem Kaass-avto, Kaass-prevozi, Gostilna Muršič, Komunala Ptuj, Mesarstvo Valenko iz Dornave ter Pekarni Kolamerca iz Bukovcev. Direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak je bil ob zaključku akcije izjemno zadovoljen: "V prvi vrsti se zahvaljujem vsem, ki so prepoznali dober namen naše akcije ter prispevali po svojih zmožnostih, pa tudi vsem soorganiza-torjem, kajti lepo je v projektu imeti ob sebi partnerje, ki čutijo tako kot mi v družbi Radio-Tednik Ptuj. Foto: Domen Hren Radijska moška voditeljska trojica je uživala v družbi Alje in Nike Zorjan. Foto: Domen Hren Dejan Vunjak Foto: Domen Hren Isaac Palma petek • 24. decembra 2021 Naše prireditve Štajerski 11 dlani - božično darilo na vsaki dlani Tednika Ptuj zbrali 8.412 evrov programa Radia Ptuj Domen Hren, Dalibor Bedenik in Tadej Gerečnik, smo v družbi Radio-Tednik Ptuj Potekala je od 1. decembra z namenom zbiranja sredstev, ki bodo socialno ogroženim družinam iz Biti dobrodelen v teh težkih časih je vrlina, ki nas dela drugačne. Vem, da z našo akcijo ne bomo v trenutku spremenili družbe, bomo pa jo počasi spreminjali skozi leta," je pojasnil ob razglasitvi zbranega zneska. Miran Kerin, direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje, je izrazil zadovoljstvo, da so lahko del dobrodelne akcije, saj lahko ponudijo podatke o tem, katere so tiste družine, ki živijo v skromnih razmerah in potrebujejo pomoč. Tako pomoč zagotovo pride v prave roke. ''Situacija na terenu je sicer letos malenkost boljša kot lani, a še vedno slabša kot je bila v predkoronskem času, zato je vsaka pomoč zlata vredna,'' je dejal in dodal, da želijo lepe praznike omogočiti vsem, vendar to žal ni mogoče. ''Težko mi je predvsem za tiste otroke, ki živijo v slabih materialnih pogojih, poleg tega pa so pri njih tudi družinske razmere neugodne. Po navadi so ti otroci zelo skromni, njihove želje so povezane z osnovnimi dobrinami.'' Predsednik Rotary kluba Ptuj Avgust Šibila je ob tej priložnosti izpostavil predvsem pripravljenost mladih na Ptuju, da za dober namen žrtvujejo svoj čas in energijo ter poskrbijo, da pomoč pride tja, kjer jo najbolj potrebujejo. Predsednica Rotaract kluba Ptuj Nika Jošt je pojasnila, da z Leo klubom Ptuj akcijo božičnega obdarovanja otrok pripravljajo že pet let, s pomočjo šol pa dobijo informacije o Foto: Domen Hren Natalija Verboten f Ä ukirm Foto: Domen Hren Ob razglasitvi zbranega zneska so se v studiu zbrali direktor družbe Radio-Tednik Ptuj Drago Slameršak, predsednik Rotary kluba Ptuj Avgust Sibila, predsednici Leo kluba Ptuj in Rotaract kluba Ptuj Iva Terbuc in Nika Jošt ter direktor Centra za socialno delo Spodnje Podravje Miran Kerin. tem, kateri otroci potrebujejo pomoč. Otroci namreč sami napišejo pisma in v njih izrazijo svoje želje, ki so običajno precej skromne. Iva Terbuc, predsednica Leo kluba Ptuj, ob tem dodaja, da bo letos prehranske pakete, higienske pripomočke in darila prejelo 73 družin in 180 otrok, ki so jim člani Rotaract in Leo kluba Ptuj v tem tednu darila že dostavili v njihove domove oziroma šole. Trinajst družin se je obrnilo neposredno na organizatorje akcije Podravje na moji dlani - božično darilo na vsaki dlani, s pomočjo Centra za socialno delo, Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste Polje in Verigo dobrih ljudi pa bomo ta mesec poskrbeli za plačilo njihovih položnic. V Rotary klubu Ptuj pripravljajo še en projekt, in sicer želijo za stanovalce bivalne enote v Žabjaku postaviti fitnes na prostem, prilagojen osebam z motnjami v gibanju. Del sredstev bo tako namenjen tudi nakupu športnih rekvizitov, ki bodo stanovalcem omogočili kakovostnejše življenje. Domen Hren, odgovorni urednik Radia Ptuj, je ob zaključku akcije zatrdil, da bo vsak zbran evro šel v prave roke, torek k tistim, ki pomoč najbolj potrebujejo, obenem pa izrekel iskreno zahvalo vsem, ki so na kakršen koli način prispevali h končnemu zbranemu znesku: ''S tem, ko pomagamo, postanemo boljši ljudje. Več nas bo takšnih, bolje bo živeti, iskreno pa upam, da bo prihodnje leto v našem okolju manj družin, ki bodo potrebovale pomoč." nš Foto: Domen Hren Božidar Wolfand - Wolf Foto: Domen Hren Dejan Krajnc Foto: Domen Hren Dobrodelne akcije so se udeležili tudi Polkaholiki in BQL (na fotografiji skupaj z urednikom radia Ptuj Domnom Hrenom in voditeljema Daliborjem Bedenikom ter Tadejem Gerečnikom). mM W > im GRADBENO PODJETJE d.0.0. ■B /j^B Ulica Borisa Kraigherja 25, 2325 KIDRIČEVO l^^ll^fl Tel./fax: 059 157 600 y www.avdi-gradnje.si GSM: 041/422 162 040/ 475 422 DIA REZANJE, VRTANJE BETONA IN ASFALTOV INDUSTRIJSKI TLAKI T.G. MEHANIZACIJA SPLOSNA GRADBENA DELA SREČNO, ZDRAVO IN USPEŠNO NOVO LETO 2022. TRANSPORT FRAMGEZ d.o.o. www.tra.nsport-fira.ngez. com ^VeSel božič in srečno 2022 12 Štajerski Črna kronika petek • 24. decembra 2021 Slovenija • Uporaba pirotehnike škodi tudi živalim Stresne, tudi usodne eksplozije Z uporabo pirotehničnih izdelkov po nepotrebnem ogrožamo zdravje in življenje ljudi. Za doseganje različnih učinkov se namreč pri izdelavi pirotehničnih izdelkov uporabljajo številne kemikalije, ki se pri eksploziji sprostijo v zrak v obliki plinastih reakcijskih produktov in nanodelcev. Z vdihavanjem prodrejo globoko v pljuča in skozi sluznico pljuč v krvni obtok, po katerem se lahko raznesejo po celem telesu in povzročijo različna vnetja ter poškodbe celičnih struktur. Kljub nekaterim omejitvam je uporaba pirotehnike v Sloveniji še vedno dovoljena med božičem in novim letom. Da en teden v letu ni veliko, kdo poreče, pa vendar je pokajoča zabava za marsikoga neprijetna, velik stres pa povzroča tudi živalim, za katere je uporaba pirotehnike lahko celo usodna. Na njih negativno vplivajo tako svetlobni kot zvočni učinki pirotehnike, izpostavljene pa so lahko tudi udarnemu valu eksplozije, ki jih neposredno poškoduje. Na zvočne učinke pirotehnike naj bi bile še posebej občutljive vodne ptice. Praznično pokanje je pravzaprav stresno za vse živali: divje v naravi, tiste v domačem hlevu, kakor tudi za hišne ljubljenčke. Živali se na stres različno odzivajo, zato se pri nekaterih pojavijo spremembe v vedenju v obliki tesnobe, beganja, zmedenosti, tudi agresije do ljudi ali živali, pri drugih pa lahko stres vodi v prebavne težave z drisko, bruhanjem in neješčnostjo. V času najhujšega pokanja veterinarji lastnikom svetujejo, da živali namestijo v miren prostor brez oken, nato pa prižgejo radio ali televizijo. Kadar je stiska prehuda, pa lahko veterinar predpiše celo pomirjevala v obliki tablet ali paste. Pok povezujejo s streli lovcev »Svetlobni dražljaji pirotehnike morda nekoliko manj negativno vplivajo na ptice, predvsem na daljše razdalje, ko je pridruženi zvok manj slišen. Če pa je ptica v bližini, jo svetlobni dražljaj močno preseneti in preplaši tudi brez kakršnegakoli pridruženega zvoka. Ognjemeta ptice ne dojemajo enako kot poletnih neviht. Zaradi počasnejšega nastanka in spremljajočega padca tlaka lahko namreč ptice nevihte predvidijo. Na stalno prisotne zvoke, ki jih s svojim delovanjem v okolje vnašamo ljudje, se prilagodijo, na poke pirotehnike pa se ne morejo, saj so nenadni in nepredvidljivi, zato jih pogosto povezujejo s streli lovcev in v strahu za preživetje doživljajo močan stres in paniko,« pojasnjujejo na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS), kjer ugotavljajo, da so na zvočne učinke pirotehnike še posebej občutljive vodne ptice. »V Sloveniji prezimujejo številne bolj ali manj ogrožene vodne ptice. Mnoge se pomaknejo bližje človeku in v mestna središča, številne tudi prenočujejo na ogromnih skupinskih prenočiščih. Uporaba pirotehničnih sredstev splaši ogromne jate spečih ptic, ki se v zmedi zaletavajo v predmete, kot so okna, žice, veje in stebri, ki jih v temi ne vidijo, zaradi česar lahko tudi poginejo. Če so vznemirjene, tudi povsem po nepotrebnem porabljajo energijo, ki jo kopičijo za naporno pot nazaj do svojih gnezdišč.« Senka Dreu Praznični ptičji masaker Iz Italije so v začetku letošnjega leta prišle novice o pravem prazničnem pokolu ptic. Tla ulic v bližini železniške postaje v Rimu je namreč prvegajanuarja prekrilo več sto mrtvih ptic, večinoma škorcev. Vzrok njihove smrti sicer ni povsemjasen, po poročanju Mednarodne organizacije za zaščito živali pa naj bi bile povezane z množičnim pokanjem petard in velikim ognjemetom v tamkajšnji zeleni soseski, ki jo številne ptice uporabljajo za gnezdenje. »Možno je, da so umrli od strahu, torej od srčnih napadov, ali pa so se ptice v paniki zaletavale ena v drugo, v okna in električne napeljave,« je dejala Loredana Diglio, tiskovna predstavnica organizacije. Foto: arhiv PP Ptuj Pred kratkim so ptujski policisti zasegli blizu 500 kosov nedovoljenih različnih pirotehničnih izdelkov v bližini srednješolskega centra. Slovenija, Podravje • Doslej zasegli več pirotehnike kot lani vse leto Grozljive posledice nesreč: izguba vida in sluha, amputacija dlani ... Policija letos poroča o vse več zasegih prepovedanih pirotehničnih izdelkov. Do sedaj so zasegli že skoraj 9.000 kosov ognjemetnih izdelkov, kar je več kot lani, od tega blizu 1.340 prepovedanih petard v Podravju. Vsako leto se sicer ob uporabi pirotehnike zgodi več nesreč, med njimi tudi tako hude, ki posameznikom za vedno spremenijo življenje. Ptujski policisti so pred približno dvema tednoma v bližini Srednješolskega centra Ptuj ugotovili, da je oseba uporabila pirotehnični izdelek (kategorije F3), katerih glavni učinek je pok. Med postopkom so policisti 18-letnemu moškemu, doma iz okolice Ptuja, zasegli 489 kosov nedovoljenih različnih pirotehničnih izdelkov. Policisti so mladeniču zaradi kršitve Zakona o eksplozivih in pirotehničnih izdelkov izdali odločbo o prekršku. O zasegih prepovedanih pirotehničnih sredstev poročajo tudi policisti drugod po državi. Enega večjih zasegov so pred dnevi opravili kočevski policisti skupaj s policisti iz Cerknice. Pri 21-Ietniku z območja Cerknice so opravili hišno preiskavo zaradi suma posesti nedovoljene pirotehnike. Med preiskavo so zasegli 1.763 kosov različnih pirotehničnih sredstev, katerih glavni učinek je pok. Mariborski policisti pa so med drugim poročali o tem, kako je eden od staršev preko spleta kupoval prepovedane pirotehnične izdelke in jih za uporabo in nadaljnjo prodajo izročal mladoletnemu sinu. Z Generalne policijske uprave (GPU) so sporočili, da policija v povprečju letno zaseže okoli 8.000 kosov prepovedanih ognjemetnih izdelkov. Letos so to številko že krepko prekoračili, do sredine tega tedna so zasegli že skoraj 9.000 kosov, od tega kar 1.337 kosov prepovedanih petard v Podravju. Petarde so prepovedane Kateri izdelki so sicer dovoljeni in kateri prepovedani? Kot so pojasnili, je prodaja, posest in uporaba pirotehničnih izdelkov, katego- Poškodbe zaradi pirotehnike rije F2 in F3, katerih glavni učinek je pok, prepovedana. To so petarde različnih oblik in moči. Prav petarde so razlog za nastanek poškodb, predvsem med mladoletniki. Prodaja pirotehničnih izdelkov kategorije F1 (kot so tortne fontane, čudežne svečke, pasje bombice, pokajoče kroglice, iskrice) ni dovoljena mlajšim od 14 let, prodaja pirotehničnih izdelkov 2. kategorije (kot so rakete, rimske svečke) pa ni dovoljena mlajšim od 16 let. Pirotehnične izdelke kategorije F1 in F2 lahko uporabljajo mlajši od 14 oziroma 16 let le pod nadzorom staršev ali skrbnikov. Uporaba fon-tan in baterij kategorije F3 pa je dovoljena le osebam, starejšim od osemnajst let. Nadalje razlagajo na Policiji, je v času med 26. decembrom in 1. januarjem je dovoljena samo uporaba ognjemetnih izdelkov kategorije F1. Uporaba le-teh pa je prepovedana v strnjenih stanovanjskih naseljih, zgradbah in vseh zaprtih prostorih, v bližini bolnišnic, v prevoznih sredstvih za potniški promet in na površinah, na katerih potekajo javni shodi in javne priredi- V zadnjih petih letih 30 nesreč V zadnjih petih letih so zaradi pirotehnike skupno obravnavali 30 nesreč, pri čemer so se štirje odrasli in šest mladoletnikov huje poškodovali. »V večini primerov gre za opekline rok in obraza. Poleg tega pa smo v petletnem obdobju obravnavali še poškodbo bobniča (perforacija), poškodbo obraza (zlom obraznih kosti), poškodbi očes (v enem primeru izguba vida), amputacijo dlani, zlom prstov, amputacijo prstov in poškodbo notranjih organov. Delež hujših telesnih poškodb v skupnem številu poškodovanih se giblje med 12 in 50 odstotki,« pravijo na GPU, kjer pozivajo k previdni in uvidevni uporabi pirotehnike. tve. Predvidena globa za prekršek je od 400 do 1.200 evrov. Pri tem se izreče tudi odvzem pirotehničnega izdelka. Največ trajnih poškodb zaradi na črnem trgu kupljene pirotehnike Sicer pa je prepovedana in skrajno nevarna tudi predelava, uporaba v drugih predmetih, lastna izdelava ter preprodaja pirotehničnih izdelkov. Kot ugotavljajo na Policiji, namreč največ poškodb s hudimi in trajnimi poškodbami, najpogosteje pri mladih, povzroči I Leto »Število poškodb I Odrasli I Mladoletni I 2016 6 1 lažja telesna poškodba 3 lažje in 2 hudi telesni poškodbi 2017 8 2 lažji in 3 hude telesne poškodbe 2 lažji in 1 huda telesna poškodba 2018 8 3 lažje in 1 huda telesna poškodba 2 lažji in 2 hudi telesni poškodbi 2019 8 5 lažjih telesnih poškodb 2 lažji in 1 huda telesna poškodba 2020* 0 0 0 *Lani uradno zabeleženih poškodb zaradi pirotehnike ni bilo. prav uporaba takšnih prepovedanih predelanih in/ali kupljenih izdelkih na črnem trgu. Število nesreč je v zadnjih letih z izjemo lanskega leta nekje na približno enaki ravni. Lani na srečo niso obravnavali nobene nesreče, prejšnja leta po osem. Kupcem in uporabnikom teh izdelkov svetujejo, da kupujejo le originalne izdelke in zgolj pri pooblaščenih trgovcih. Pri tem naj bodo pozorni na oznako CE, ki zagotavlja, da proizvod izpolnjuje bistvene zahteve za varnost, zdravje in varovanje okolja, kot jih določa evropska regulativa. Ob nakupu naj preverijo tudi, če so na izdelku navodila za uporabo in jih pred uporabo izdelkov tudi upoštevajo. Pri uporabi ognjemetnih izdelkov ni prostora za alkohol, droge, nepremišljenost in objestnost, še dodajajo. Monika Horvat Ce na božič dežuje, prihodnje leto močo oznanjuje. Danes bo na severu in vzhodu delno jasno, drugod pretežno oblačno. Na jugozahodu bo občasno rahlo deževalo. Pihal bo zmeren jugozahodnik. Najnižje jutranje temperature bodo na severu Slovenije od -7 do -2, drugod od 0 do 5, najvišje dnevne od 3 do 9, na jugovzhodu do 12 °C. V soboto bo oblačno. Dež se bo na jugozahodu okrepil in se postopno razširil nad večji del Slovenije. 4-dnevna napoved za Podravje Petek 24.12.2021 Sobota 25.12.2021 Nedelja 26.12.2021 Ponedeljek 27.12.2021 -1 1 2 2 Dopoldan Dopoldan Dopoldan Dopoldan 10 6 4 8 Popoldan Popoldan Popoldan Popoldan V 4 V Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: SD Vir: GPU petek • 24. decembra 2021 Kultura Štajerski 13 Dušan Jovanovic: vzljubil svojo mamo Čisto naključno vabilo k branju zadnje letošnje knjige sovpada z obletnico avtorjeve smrti. Jutri, 1. januarja, namreč mineva leto dni, odkar je umrl Dušan Jovanovic - veliki jugoslovanski umetnik. Dobesedno. Ker čeprav je za časa njegovega življenja naša nekdanja skupna država propadla, je on tudi v letih ločitve znl najti skupne točke z ljudmi v vseh delih nekdanje skupne države. Dušan Jovanovič se je rodil 1. oktobra 1939 v Beogradu. Po drugi svetovni vojni, ko je bil star komaj šest let, sta se njegova starša ločila in z očetom se je leta 1951 preselil v Ljubljano. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je študiral angleščino in francoščino in v začetku šestdesetih let diplomiral. Nato je študiral režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. In gledališče je ostalo njegova velika ljubezen. Poleg Milene Zupančič, s katero bi skoraj lahko proslavil zlato poroko. A se nikoli nista poročila ... Prazniki pravzaprav niso najprimernejši čas za poglobljeno branje, saj nas pri tem početju nenehno kaj zmoti - od bolj ali manj nadležnih obiskov do bolj ali manj vsiljivih božično-novoletnih glasbenih uspešnic,ki v tem času zvočno onesnažujejo naše okolje, da o televizijskih bebavostih ne govorim. In ko človeka kaj zmoti med branjem, potrebuješ kar nekaj časa, da spet ujameš nit pripovedi v knjigi, ki jo bereš. Toda s knjigo Dušana Jova-novica 'Na stara leta sem vzljubil svojo mamo' tovrstnih težav ne boste imeli. Sestavlja jo namreč pisan mozaik 166 zgodbic - 'sličic' iz njegovega življenja - 'zvezdnih utrinkov' bi lahko rekli (ker D. J. se je družil z zvezdami). Nekatere so dolge samo dve vrstici, druge dve, tri knjižne strani ... In če vas kdo zmoti pri branju - tisti dve vrstici ponovnega branja boste že preživeli, kajne? - Ti Jovanovicevi utrinki niso vsi iz njegovega življenja, nekateri so iz življenja ljudi, ki jih je na svoji življenjski poti spoznaval. In kakšna življenjska pot je to bila!!! Pravzaprav ne vem, kje naj se lotim pripovedovanja o tej knjigi. Morda s tem, da je bil Jovanovic življenjski sopotnik igralke Milene Zupančič. Neka novinarska hiša je ob njegovi smrti zapisala, da je bil njen mož. Kar seveda ni res. V svoji knjigi (izšla je dve leti pred njegovo smrtjo) je v poglavju »Moja Milena« (str. 274-279 - najbrž najdaljši 'utrinek' v knjigi, ki kaže, da Milena Zupančič zanj ni bila zvezdni utrinek, ampak kar njegovo Sonce) med drugim zapisal: » Z Mileno sva skupaj skoraj 45 let. Če bi bila poročena, bi kmalu praznovala zlato poroko. Ampak nisva poročena. Moj lov na Mileno je trajal kar nekaj sezon. Najprej je bila partnerica Vinka Hrastelja. Ko je Vinko umrl, je Rac bliskovito vskočil na njegovo mesto in jo oženil, jaz sem bil cagav in prepočasen./.../ Ko sva dobila Mašo, sem ji predlagal, da bi se poročila. Ona pa je gladko rekla ne. Ne! Ne?? Ne??? Tega seveda nisem pričakoval. V romanu Jane Austen Prevzetnost in pristranost Elizabeth Beneth sprva vztrajno zavrača snubca Darcyja, a na koncu vendarle privoli v poroko. Meni Milena še do danes ni dahnila 'da'. Zelo se trudim, da bi razvozlal skrivnost njenega ne. Ja, res je, nekoč sem javno prisegel, da se ne bom nikoli ločil, nikoli, pod nobenim pogojem, pika! Dovolj sem trpel zaradi ločitve svojih staršev, moj otrok pa ne bo! Ne bo! Ne bo! Za veliko stvari sem se odločil, da se ne bojo zgodile, pa so se. Pa so se zgodile! Žal. To svojo odločitev sem, črno na belem objavil v nekem časopisnem dnevniku ali nečem takem. Milena je to prebrala in si zapomnila.« Preveč sem se razpisal ob koncu letošnje bralne sezone. Ampak eno velja: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« (T. Pavček) - Naj vas v letu 2022 (še )ne pobere!!! Jože Šmigoc Dragi ljubitelji knjig (pa tudi vsi tisti, ki jim je edini stik z besedo knjiga 'hranilna knjižica'), ob zadnjem letošnjem bralnem srečanju vam želim, da vam leto 2022 prinese veliko bralnih užitkov. Tudi če je bilo vaše zadnje srečanje s knjigo v času cicibanove bralne značke, vedite: branje je kot vožnja s kolesom. Ko se enkrat naučite, boste vedeli za vse večne čase! Če ne verjamete mojim besedam, poskusite. S knjigo (ne z biciklom)... Foto: Črtomir Goznik Mitja Gobec, urednik notne zbirke Rojeni na Ptuju: „S to zadnjo zbirko sem se oddolžil, če smem reči, „svojemu Ptuju" in z njo zajel domala vso dosedanjo glasbeno ustvarjalnost s Ptujskega." Ptuj • Zborovska pesmarica Rojeni na Ptuju Ptujski skladatelji že v petih notnih zbirkah Na Ptuju so Svetovni dan zborovske glasbe v decembru proslavili na najboljši možni način, z izdajo zborovske pesmarice z naslovom Rojeni na Ptuju. Notno zbirko je založila Območna izpostava JSKD Ptuj, katere glavna urednica in lektorica je njena vodja Iva Brajovic. Uredil pa jo je Mitja Gobec, dolgoletni sodelavec JSKD Slovenije in velik poznavalec zborovske glasbe ter zbiratelj zborovske literature. „Kot po navadi je bilo moje uredniško delo zanimivo in ponekod zahtevno, saj je v sedemdesetletnem obdobju ustvarjanja zaznati veliko razliko v kompozicijskem stavku skladateljev. Vsebino sem oblikoval tako, da bo zanimiva in dostopna tudi manj pevsko usposobljenim zborom, upošteval pa sem tudi uravnoteženo razmerje med posvetnim in sakralnim. Zahvaljujem se tudi notografu, Novomeščanu Matevžu Novaku, ki je svoje delo opravil korektno. Čakajmo na ugodnejše zdravstvene razmere, da bodo zbori lahko začeli črpati iz nje skladbe. Zbirka vsebuje: 16 mešanih, tri moške, šest dekliških in ženskih zborov, 11 otroških in mladinskih zborov ter en samospev." je povedal Mitja Gobec ob izdaji najnovejše „ptujske" notne zbirke z naslovnico Ptuja, ki je delo ptujskega akademskega slikarja in kiparja Tomaža Plavca. Po vsebini so skladbe raznolike, od izvirnih, komponiranih na besedila slovenskih pesnikov do obdelav in priredb ljudski pesmi iz različnih pokrajin. Nekatere skladbe so z inštrumentalno spremljavo, večina pa jih je brez. V peti notni zbirki je predstavljenih pet skladateljev in prirejevalcev: Radoslav Hrovatin, Miro Kokol, Maksimiljan Feguš, Lojze Krajnčan in edini na Ptuju delujoči skladatelj Daniel Tement. Vsem pa je skupno to, da so bili rojeni na Ptuju. Prvi in najstarejši je Radoslav Hrovatin, etnomuzikolog, urednik, tudi profesor Mitje Gobca na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Pisal je odlične obdelave slovenskih ljudskih za zbor in kanone za mladino. Umrl je leta 1978. Miro Kokol je doma s Ptujske Gore, končal je študij kompozicije v Ljubljani, kjer tudi živi in ustvarja. Je avtor mnogih pesmaric za potrebe glasbenega pouka v osnovnih šolah, organizator in spreten avtor priredb ter predstavitev skladb za zbore. Predstavitve najnovejše zborovske pesmarice, ki je potekala 10. decembra v hotelu Mitra na Ptuju, so se udeležili trije skladatelji, ki so zastopani v zbirki: Maksimiljan Feguš, Lojze Krajnčan in Daniel Te-ment. Pevci in pevski zbori z novo odlično pesmarico „Slovenci smo pevski narod. Če hočemo to ostati, to ni samoumev- na stvar. Zelo pozdravljam trud Mitje Gobca, da je zbral toliko energije, da je imel tako dobro idejo, da pomagamo tem pevcem, pevskim zborom in vsem, ki se s tem ukvarjajo na ta način, da imajo čim več repertoarja, da spoznajo nove stvari. Izdaja notne zbirke Rojeni na Ptuju je super dogodek. Upajmo, da bodo tudi razmere boljše, da bodo lahko zbori več delali in več prepevali. Upam pa tudi, da to ni zadnja zbirka s podpisom Mitje Gobca," je povedal Lojze Krajnčan, ki je glasbeno pot začel v Ormožu, nadaljeval v Ljubljani in Gradcu ter na Berklee College of Music v Bostonu. Bil je prvi pozavnist Big Banda RTV Slovenija, sedaj pa je njegov dirigent. Ustvarja tudi za zbore, predvsem za mladino. Maksimiljan Feguš je glasbeno pot začel na ptujski glasbeni šoli, jo nadaljeval v Mariboru in Ljubljani. Ustanovil je ptujski zbor sv. Viktorina, ki ga je tudi dolga leta vodil. Pred upokojitvijo je bil docent na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zahvalil se je uredniku zbirke, da se je spomnil na skladatelje tega okolja in njihove stvaritve uvrstil v najnovejšo notno zbirko. Čeprav je kot zborovodja deloval celo življenje, je za zbore napisal najmanj. „Moja dela so predvsem komorna dela za pihalni kvintet, trobilni kvintet, simfonija, simfone-ta itd. Ta glasba me je bolj navdihovala. V tej zbirki je tudi ciklus štirih skladb. To so kolednice, ki so vzete iz različnih delov Slovenije. Obdelal sem jih za osemglasni mešani zbor, za zbor sv. Viktorina. Ena je celo iz- Foto: Črtomir Goznik Skladatelj Daniel Tement se v zadnjem času posveča tudi komponiranju samospevov. Zborovska pesmarica Rojeni na Ptuju pa je zanj še posebnega pomena, saj gre za prvo objavo njegovih del. Več amaterskih pevcev kot nogometašev, denarja pa desetkrat manj Za občino Markovci, kjer živi in ki ni ravno siromašna, seje Tement kot matematik lotil zanimive primerjave med številom ljudi, ki se v občini ukvarjajo z nogometom in številom tistih, ki se ukvarjajo s petjem. Primerjava pove, daje zborovsko petje močno podcenjeno v primerjavi z nogometom. „Imamo več registriranih amaterskih pevcev, kot imamo registriranih amaterskih nogometašev. Primerjava sredstev, namenjenih za eno in drugo področje, pa pokaže, da samo en klub dobi dvakrat več sredstev, imamo pa tri klube, kot vsi zbori, ki jih je v celi občini Markovci skupaj deset. To je povsem skregano z vsem, ob tem, kar pa je še najbolj zanimivo, vse zbore vodimo profesionalci, kar bi težko rekel za trenerje teh amaterskih nogometnih klubov," je Daniel Tement ob predstavitvi notne zbirke opozoril še na neurejene materialne pogoje dela zborov, ki predstavljajo slovensko glasbo na mednarodnih tekmovanjih in festivalih, kjer dosegajo odlične rezultate. Foto: Črtomir Goznik Notne zbirke ptujskih skladateljev dana v Oxfordu kot zbirka božičnih celega sveta," je o svojem delu povedal Maksimiljan Feguš. Podcenjena zborovska odličnost Daniel Tement, fizik, glasbenik, računalničar, profesor, visokošolski diplomant matematične fizike in Akademije za glasbo, je najmlajši skladatelj, ki je predstavljen v notni zbirki Rojeni na Ptuju. Živi in ustvarja na relaciji Ptuj-Markovci, kjer vodi tudi mešani pevski zbor Kor, s katerim se zelo uspešno udeležuje tekmovanj in koncertov. Glasba ga spremlja ves čas in je njegov najpo- membnejši izpovedni in duhovni kanal. Notna zbirka Rojeni na Ptuju je zanj še prav posebnega pomena, saj gre za prvo objavo njegovih del, za kar je zelo hvaležen, hkrati pa je to tudi spodbuda za njegovo ustvarjanje v prihodnje. Vsi, ki ga poznajo, se čudijo, da ni ostal v glasbi. V zadnjem času ustvarja tudi za druge zbore, ki nimajo za cilj, da bi se ukvarjali s tekmovalnimi programi. Začel pa je tudi s priredbami slovenskih ljudskih s tega področja. Novo notno zbirko je s prleško ljudsko Pojdmo na Štajersko Ra-doslava Hrovatina pospremil Ptujski kvartet. MG 14 Štajerski Zdravstveni globus petek • 24. decembra 2021 Zdravstveni nasveti Ne dovolite, da vam prebava pokvari praznike Način življenja ali bolje, način prehranjevanja, je razlog, da ima veliko ljudi težave s prebavo oziroma z želodcem. Najpogostejše so napihnjenost. zgaga, refluks in zaprtje. S hrano in pijačo obložena praznična miza lahko te težave poveča. In tega si med prazniki res ne želimo. Napihnjenosti oziroma napenjanje je lahko posledica številnih dejavnikov, kot npr. sindrom razdraženega črevesa, bolezni prebavil, motnje prehrane, način prehrane (požiranje zraka) in psiholoških dejavnikov ter porušenega ravnovesja v črevesni mikro-bioti. Ko se to poruši, prevladajo škodljive bakterije in nastopijo težave, kot so driska, zaprtje, napihnjenost, napenjanje in bolečine v trebuhu. Glavni vzroki za porušeno ravnovesje so stres, nepravilna prehrana, nekatera zdravila in hormonsko neravnovesje. Kako lahko ukrepamo? Hrano uživajte v več manjših obrokih. Hrano dobro prežvečite. Izogibajte se gaziranim pijačam in žvečenju žvečilnega gumija. Znani povzročitelji napenjanja so fižol, jabolka, hruške, čebula, leča, por, pšenični izdelki in sladkarije. Pomagate pa si lahko tudi s probiotiki. Zgaga je najpogostejši simptom gastroezofagealne refluksne bolezni (GERB). Zaradi nepravilnega delovanja spodnje mišice zapiralke se želodčna vsebina vrača v požiralnik. To občutimo kot zgago (pekoč neprijeten občutek v žlički in za prsnico) in kot regurgitaci-jo (vračanje želodčne vsebine v požiralnik), ki jo običajno čutimo ponoči, v ležečem položaju. Pogosti vzroki za GERB so nosečnost, debelost, kajenje, kila in hrana, zlasti čokolada, orehi, lešniki, alkohol, kava, začimbe, paprika, paradižnik, čebula, por, česen, mastna hrana, ocvrta hrana, ogljikohidra-tni prigrizki, citrusi, pepermint, gazirane pijače. Foto: Črtomir Goznik Mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec. Kako lahko ukrepamo? Vsekakor se odrecite hrani in pijači, ki vam škodi. Pomembno je tudi, da uživate hrano v več manjših obrokih in da vsaj tri ure pred spanjem ne jeste. Spite z dvignjenim vzg-lavjem. Poskusite znižati telesno težo. Pomagate si lahko tudi z zdravili, vendar priporočam predhodni posvet s farmacevtom. Zaprtje je zelo pogosta težava, ki jo težko poimenujemo bolezen. Vendar, če se pojavlja pogosto, zelo vpliva na kakovost življenja. Do zaprtja pride, ker se hrana prepočasi giblje skozi črevo, zato postane blato trdo in suho in to otežuje odvajanje. Razlogi za to so različni, med njimi so najpogostejši nepravilna prehrana, premalo tekočine, pomanjkanje gibanja, nekatera zdravila (močni analgetiki, nekateri antidepresivi), hormonske spremembe in spremembe okolja (potovanje). Kako si lahko pomagamo? Zagotovo najprej s spremembo prehrane. Dnevno je treba zaužiti 1,5 do 2 litra tekočine. Predelano hrano naj zamenja tista, ki je bogata za vlakninami in sveže pripravljena. Uživajte predvsem veliko sadja in zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic. Pomembno je redno gibanje. Zelo pomaga redno odvajanje ob istem času dneva, zadrževanje blata pa je lahko škodljivo. Če vse našteto ne pomaga, so na voljo različna odvajala. Otrokom praviloma svetujemo glicerinske svečke. V prispevku sem omenila več različnih težav, prav pri vseh pa je med ukrepi zdrava prehrana, gibanje in dovolj tekočine. V prazničnih dneh bodo mize obložene z dobrotami, ki so precej daleč od zdrave prehrane. Vsebujejo sladkorje, nasičene maščobe, predvsem pa hrane zaužijemo preveč, k temu pa dodamo še kozarec ali dva vina in različne gazirane pijače. Seveda se vsem tem dobrotam težko odrečemo. Upoštevati velja nasvet, da večino obrokov le sestavimo s polnovrednimi živili, ki so tudi bogata z vitamini, tistih manj zdravih pa si privoščimo v manjših količinah, pijmo dovolj vode in ne pozabimo na rekreacijo. Tudi v zimskih dneh je gibanje na prostem zelo zdravo. Z zdravim načinom življenja poskrbimo, da ostajamo mobilni in se izognemo mnogim zdravstvenim težavam. Želim vam zdravo in srečno novo leto 2022. Mag. Darja PotočnikBenčič, mag. farm., spec. Foto: arhiv M24 Iz Doma upokojencev Ptuj Praznični dnevi v domačem okolju Marsikdo med nami je že slišal katerega izmed starostnikov reči, da je tako zaposlen, da nikoli nima časa. Pa vendar pride z leti v njihovem življenju do dejavnikov, ki jih privedejo v osamljenost: izgube (partner, prijatelji, znanci), bolezni, ohlapne družinske vezi, hiter tempo, splošno instantno hitenje in v zadnjem letu še epidemija, ki je zelo zarezala tudi v družabno življenje vseh nas. Starostnik se lahko ob vsem tem počuti pozabljenega od družbe, kar botruje k zapiranju samega vase, depresiji, opuščanju skrbi zase in v najhujšem primeru smrt. Dodatno na vse vplivajo tudi slabe finančne razmere in posamezna obdobja v letu, še posebej praznično, v katerem smo sedaj. Kaj lahko kot družba naredimo, da starostnikom v domačem okolju ob koncu leta polepšamo življenje in se bodo počutili sprejeti? Kaj lahko naredimo predvsem kot svojci za svoje najbližje, da se ne bodo počutili nam v breme? Stiske starostnikov v domačem okolju so velike, čeprav to največkrat skrivajo. Tisto, kar v tem času največ šteje, je pogovor. Topla beseda, stisk roke in nekdo, ki bo poslušal, pa če bo to samo 10 minut, in tudi če bo skuhana kavica desetkrat pres-ladka. Kljub tempu, ki ga imamo, jim jih namenimo, tako za dobro počutje starostnika in tudi nas samih. Marsikatera stiska, ki jo starostnik doživlja v sebi, bo rešena že s pogovorom samim, četudi ne bo povedal, v kakšni stiski je, bo pa povedal vse lepe spomine iz svojega življenja in se na nek način olajšal. V tem času je veliko dobrodelnih akcij tudi za starejše, preko katerih se zbirajo vsakodnevne potrebščine. Polepšajmo jim praznike in jim z donacijami, nakupi hrane in oblek dajmo vedeti, da niso sami, da smo tu zanje. Zadnji mesec v letu privede do hitenja po vsakodnevnih opravkih, do nakupovanja daril. Starejši ostajajo v svojih domovih sami, imajo veliko časa za razmišljanje. Ob našem hitenju se počutijo nekoristne. Zaposlimo jih. Naj vam ne bo nerodno zaprositi za pomoč svojih staršev ali starih staršev pri hišnih opravilih, praznični peki, varstvu otrok, pripravi kosila. Še vedno se namreč pojavljajo stereotipi o tem, da v starosti določenih stvari, kot je na primer pospravljanje hiše, starejša oseba ne zmore. Pa to ne drži. Vsa ta opravila so počeli vse življenje in starost za to, da bi nekaj počeli, ni ovira. V teh dneh je vsaka pomoč še kako dobrodošla in starostniki vam bodo hvaležni, da ste jih vključili v vaš predpraznični vsakdan. Ob tem je pomembno samo to, da upoštevamo, kakšne so še njihove fizične zmožnosti. Če vemo, da je za nekoga sesanje pretežko opravilo, mu tega ne naložimo in raje izberemo nekaj lažjega. Starejša oseba se bo s tem počutila koristna, skozi zaposlitev pa bo krepila še svoje fizične in spominske sposobnosti. In ob koncu še nasvet, kaj starostniku podariti za praznike. Verjamem, da se bodo kavice in piškotov zelo razveselili. Lahko pa jim podarimo tudi medicinsko tehnične pripomočke, ki jim bodo olajšali vsakodnevno življenje in so zanje večkrat cenovno nedostopni. Eden takšnih so zagotovo pripomoček za obuvanje nogavic, prijemalka za pobiranje s tal ali višine, pripomoček za zapenja-nje gumbov, lupa. Poskrbimo za njihovo varnost in jim kopalnico in stranišče opremimo s priročnimi prijemali in sedežem ali desko za kopalno kad oz. kabino. Naša skrb za starostnike naj se ne pokaže samo v tem prazničnem času leta, ampak vseh 365 dni. Na ulici, v trgovini, na avtobusni postaji ... Vsepovsod jih srečujemo. Morda nam ne bodo pokazali, da so v stiski in potrebujejo našo pomoč, pa vendar jim dajmo vedeti, da jih vidimo in smo tu zanje. Ni pomembno, ali je nek starostnik naš sorodnik ali ne, vsi si zaslužijo, da jim naklonimo vsaj delček našega časa. Navsezadnje so to ljudje, ki so se nekoč še kako močno borili za našo prihodnost. Sedaj smo mi na vrsti, da poskrbimo za njihovo. Monika Kovačič, dipl. del. ter., Dom upokojencevPtuj Pomagajmo si Različni obrazi revme - skupna jim je bolečina Po podatkih Društva revmatikov Slovenije so revmatične bolezni ene najpogostejših bolezni, zaradi katerih ljudje obiščejo zdravnika. Najpogostejša vnetna revmat-ska bolezen pri odraslih je revma-toidni artritis, zaradi katerega so predvsem simetrično prizadeti oziroma vneti številni sklepi. Naslednja skupina vnetnih revmatičnih bolezni so spondiloartritisi, pri katerih lahko ena bolezen prehaja v drugo. V skupino uvrščamo an-kilozirajoči spondilitis, psoriatični artritis, reaktivni artritis in ente-ropatski spondiloartritis. Za to skupino je značilno asimetrično vnetje sklepov. Prizadeti so lahko periferni sklepi pa tudi hrbtenica. Na hrbtenici se bolezen začne na sakroiliakalnih sklepih - to sta sklepa v medenici med križnico in sednico, pozneje pa se lahko razširi tudi na hrbtenico. Poznamo še s kristali pogojena sklepna vnetja, ki nastanejo zaradi odlaganja različnih kristalov v sklepe; najpogostejši med njimi je protin, bolj znan kot putika. Foto: Dreamstime/M24 Na voljo učinkovito zdravljenje Pri zdravljenju revmatizma sta izjemno pomembna hitra prepoznava bolezni in napotitev k revmatologu, ki zdravljenje tudi vodi. Ker je vrst bolezni zelo veliko, so tudi načini zdravljenja prilagojeni; nekateri so preprosti, drugi kompleksni. Pomembno je tudi aktivno sodelovanje pacienta, ki mora skrbeti za zdrav življenjski slog in upoštevati navodila zdravnika. Gibanje in izogibanje sladkim pijačam Za obvladovanje bolezni je zelo pomembna telesna vadba, s katero pacient skrbi za normalno telesno držo ter gibljivost hrbtenice in sklepov. Ohranjanje gibljivosti sklepov, močne mišice in telesna vzdržljivost zmanjšujejo bolečine ter pomagajo do boljšega počutja. Z močnimi stegenskimi mišicami, še posebno pri osteoartrozi kolena, razbremenimo koleno in morda pripomoremo k upočasnitvi bolezni. Priporočljivo je tudi uživanje zdrave hrane, čeprav je glede povezanosti med hrano in vnetnim revmatizmom malo prepričljivih podatkov. Pacienti naj se izogibajo sladkim pijačam (kokakola, kok-ta in podobno) in hrani, ki vsebuje veliko sladil. Če že uživajo alkohol, naj se vsekakor izogibajo pivu. Morda le kozarec vina. Mojca Kopriva petek • 24. decembra 2021 Za kratek čas Štajerski 15 Tedenski horoskop do 30. decembra Najbolj aktiven stratovulkan na osrednjem delu Filipinov leži na otoku Negros. Z višino 2465 m je tudi najvišji vrh otoka. Od leta 1819 je izbruhnil tridesetkrat. Izbruhi so po navadi globinske eksplozije majhne do zmerne velikosti, ki ustvarjajo manjši padajoč pepel v bližini vulkana. Sicer je bil zadnji izbruh junija 2016. DUKTUS - lastnosti potez pri pisanju, NEUSS - staro nemško mesto v Severnem Porenju-Vestfaliji, pristanišče ob Renu, TIPA - nekdaj ulita tiskarska črka za ročno stavljenje Markovci • Gasilci z novo pridobitvijo Novo vozilo za prevoz moštva Prostovoljno gasilsko društvo Markovci je letos posodobilo vozni park. Kupili so novo vozilo za prevoz moštva GVM-1. Gre za naložbo v skupni višini okoli 45.000 evrov, od tega so 37.500 evrov prejeli z razpisa občine Markovci, preostalo so zbrali sami. S prošnjo za donacijo so se obrnili na občane in podjetja. Uspelo jim je zbrati dovolj denarja za poplačilo vseh nastalih stroškov. Kot je pojasnil predsednik Franc Prelog, je obstoječe, 25 let staro vozilo, odslužilo svojemu namenu. »Po sklepu občine o financiranju smo ustanovili posebno komisijo za nakup novega gasilskega vozila pod vodstvom Petra Vrtačnika. Takoj smo začeli pridobivati ponudbe različnih proizvajalcev in se po pregledu ponudb odločili za znamko Ford Tourneo Costum. Sledila je nadgradnja vozila, ki jo je izvedlo podjetje Webo.« Zaradi epidemiološke situacije so slavnostno predajo vozila organizirali v ožjem krogu. Tako kot veli tradicija, je blagoslov opravil farni župnik Janez Maučec. Ob tem dogodku je Prelog izpostavil, da so z nakupom gasilskega kom-bija poskrbeli za varnost prevoza gasilcev, kar je najpomembnejša funkcija. Člani PGD Markovci so sicer letos izvedli več aktivnosti. Sodelovali so na vaji Evakuacija vrt- ca, ki so jo organizirali in vodili s podjetja IVD (Inštitut varstva pri delu). Med drugim so organizirali tudi dan odprtih vrat za vrtec in njihove vzgojiteljice. Pokazali so jim opremo in hojo po lestvi, dihalni aparat in oživljanje ponesrečenca. EK J OVEN (21. 3. - 20.4.) Dnevi, ki so vas obremenjevali, so že za vami. Pred vami je obdobje razbremenitve in ponovno boste lahko hiteli v objem novih, boljših časov. Bodo pa naslednji dnevi dinamični, zato se le potrudite. BIK (21.4. - 20.5.) Veselo bo skoraj ves teden, posebej pa še od petka naprej, saj si boste z drugimi sodelavci ali prijatelji živahno izmenjali mnenja. Zvezde pa vam bodo naklonjene tudi pri romantiki in prijetnih TEHTNICA _ (23.9. - 23.10.) Tudi v teh dneh vas bo zaposlovalo postavljanje temeljev, takih ali drugačnih. V službi bo živahno predvsem v četrtek in petek, predvsem v petek boste pomagali tam, kjer gim „zmanjkalo". ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Če ste dobili dobro idejo, kako uspeti, morate zdaj le nadaljevati, kajti vaša moč je v tem trenutku prav velika. Za poslovne dogovore do skrajne meje izkoristite četrtek in srecan tjih. !Wi fi°c0t) Sreča vas še ne bo zapustila, zato se le podvizajte in izkoristite izredno pozitivne vibracije. S silno močjo, ki jo imate, lahko veliko dosežete, zato le ne odlašajte - za vas gre. ^f/ STRELEC ' ' (23.11. - 21.12.) Dinamičen, stresen in naporen teden, toda samo takrat, če boste hoteli vse narediti naenkrat. Imeli boste zelo veliko energije, zato se vam bo tudi zelo mudilo. Za vas je najbolje, da se umirite. (21.6. - 22.7.) RAK Foto: PGD Markovci Markouški gasilci skrbijo za posodabljanje in nabavo noue opreme. Pred vami je dinamičen, strasten in adrenalinski teden. Pri vsem, kar boste počeli, vas bodo vodila intenzivna čustva. Tudi kar se osebnega življenja tiče in ljubezni, bodo dnevi zelo odlični. LEV 1 (23.7. - 22.8.) Še malo potrpite in dolgčasa bo konec. Začelo se vam bo dogajati marsikaj zanimivega. Če imate še kakšen problem iz preteklosti, kije povezan s financami ali ljubeznijo, se mu boste morali kmalu posvetiti. I Pl DEVICA (23.8. - 22.9.) Dinamičen teden, ki vam kaj lahko prinese zanimivo razkritje. Nekaj se vam bo začelo premikati v službi, toda vprašanje je, v katero smer. Tehtnica sreče je na vaši strani. - KOZOROG (22.12. - 20.1.) Vaši poslovni projekti bodo potekali po načrtih, vendar se jih lotite previdno. Najboljše obdobje za dogovarjanje o poslovnih in podobnih zadevah je druga polovica tedna. > VODNAR (21.1. -18.2.) V teh dneh boste zelo uspešno dokazovali svoje intelektualne sposobnosti in strokovno znanje. Pred vami so dnevi, v katerih boste imeli zelo veliko živahnih stikov in izmenjave mnenj. ribi (19.2. - 20.3.) Čeprav bo teden, kije pred vami, zelo živahen, bo tudi zelo napet. V službi vas bodo priganjali, saj bo treba opraviti veliko dela, se bo pa vse umirilo proti koncu tedna. 16 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. decembra 2021 Naročite Vsak naročnik dobi: • 20% popust pri malih oglasih • revija STOP (spored), revija ZVEZDE • brezplačne priloge Štajerskega tednika (Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) • poštna dostava. Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. STOP NAROCILNICA ZA Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Štajerski Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis:_____ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Osojnikova c. 3 2250 Ptuj BOŽIČNI JEDILNIK, SLAVNOSTNE TORTE IN ČOKOLADNA POTICA Meni za vegetarijance, ljubitelje lososa in čokoholike JADRAN LAZIC, PRVI JUGOSLOVANSKI PAPARACO Jodie Foster mu je pisala v JLA AKTIVNO ŽIVLJENJE 10 nasvetov za hujšanje s športno vadbo jh PSIHOLOGIJA 10 zaobljub za boljšo partnersko zvezo + KNJIŽICA Doma skuhan božič Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR. VESELE PRAZNIKE i in SREčno novo let 2022! »Sb ibe lažje prehladima pozimi?« M lahka tn strupe naredijo za vtnrtonpsno. s«mo BDfcaJ nui»ei| in tt lnftko jkmübot.o nov ami kot klopotače. Se pozimi lažje prehladimo? Običajen prehlad se prenaša s kihanjem, toplo mleko pa lajša simptome. Predstavljamo najbolj uveljavljene mite in resnice o prehladnih obolenjih. Otroštvo vesolja Novi orjaški detektorji naj bi zaznali gravitacijske valove, ki po vesolju potujejo milijarde let in bi nam lahko pomagali ugotoviti, kako so se prižgale prve zvezde. Visoki nebotičniki bodo rešili svet Gensko spremenjena drevesa, ki zrastejo visoko kot nebotičniki, stolpnice, ki v dežju odprejo dežnik nad sabo ... Nova generacija nebotičnikov bo prispevala k preprečevanju negativnih podnebnih sprememb. Revijo lahko naročite na: 080 4321 ali na www.trafika24.si/narocanje/science-illustrated OTROŠKA EVROVIZIJA 2021 Zmagoslavje za Armenijo KRONANE GLAVE Kraljica zaradi princa Williama ponoči ne morespati JENNIFER LOPEZ Draga darila, kijih ne bi nihče zavrnil PERPETUUM JAZZILE Leto končali z evropsko turnejo DEJAN DOGAJA Gre za družinski projekt, ki bo za vedno ostal globoko v naših srcih« Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu s časopisom Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu z revijo Lady, za samo 4,20 EUR. www.odkrito.si Futsal Zelo dobri predstavi reprezentance U-21 v Franciji Stran 18 Strelstvo Nova odličja za naše mlade strelce Stran 18 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. Šolski šport Sezona šolskih športnih tekmovanj v polnem teku Stran 19 Šah Šahovsko društvo Ptuj na devetem mestu Stran 18 tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Oskar Drobne, trener NK Aluminij »Treba si je natočiti čistega vina, delno smo izgubili svoj DNK« Nogometaši v vseh slovenskih ligah imajo zimski premor, kar pa v manjši meri velja za člane strokovnih štabov, ki delajo analize za opravljeno in snujejo načrte za priprave na spomladanski del sezone. Glede kidričevskega Aluminija smo se pogovarjali s trenerjem Oskarjem Drobnetom, ki s svojo ekipo z zbranimi 19 točkami prezimuje na 9. mestu prvoligaške lestvice. Kaj so pokazale prve analize opravljenega v jesenskem delu sezone 2021/22? O. Drobne: „V prvih štirih krogih smo tri tekme igrali na domačem igrišču (Koper, Kalcer, Mura, op. a.), izplen na teh srečanjih pa je bil manjši od pričakovanega (dva remija in poraz, op. a.). Na teh srečanjih -razen proti Kopru - smo kar domini-rali, a smo zapravljali veliko število priložnosti. Preko teh tekem se je v ekipo naselila negotovost, kar se nam je potem poznalo v celotnem jesenskem delu. Če bi boljše začeli sezono, bi bila naša jesenska bera točk neprimerno boljša. Slabšemu točkovnemu zbiru je nedvomno botrovalo tudi to, da smo se kompletirali praktično do zaključka prestopnega roka; če bi imeli Berleka na začetku sezone, bi bili skoraj zagotovo uspešnejši. V nadaljevanju se nam je slab štart poznal, kakor tudi dejstvo, da se nam je hitro poškodoval Luka Petek, tudi Timotej Dodlek je potreboval nekaj časa, da se je priključil, Kofi Babil sploh ni zaigral ... Zaradi vsega naštetega je bilo nadaljevanje turbulentno, na prvo zmago smo čakali vse do 8. kroga. Ko se je po zmagah proti Mariboru in Kopru (8. in 10. krog) zdelo, da smo ujeli ritem, so se nam začela dogajati tekme v stilu toplo-hladno. Kljub vsem naštetim težavam lahko najdemo veliko pozitivnih stvari, v prvi vrsti to, da smo bili razen na dveh ali treh slabih tekmah konkurenčni vsem. Na kar nekaj tekmah bi se lahko s kančkom sreče tehtnica prevesila na našo stran, manjkal je kakšen gol, pa bi bila slika veliko lepša. Da smo konkurenčni, se vidi tudi po tem, da smo edina ekipa, ki je drugouvrščeni Koper v treh tekmah ni premagal. Sedaj se je treba dobro spočiti in napolniti baterije, potem pa optimistično naprej." »Z učinkom okrepitev nisem zadovoljen« Pričakovali bi, da bo zmaga proti Mariboru dvignila ekipo in da se bo krivulja rezultatov obrnila navzgor, a ni bilo tako. O. Drobne: „Tudi sam sem pričakoval, da bomo v naslednjem srečanju v Sežani 'pokali od samozavesti' in da bo steklo. Tekmo smo tudi začeli dobro, imeli prvi lepo priložnost, a je nismo izkoristili in voz je krenil v napačno smer. Tukaj se je najbolje videlo, kako nam je manjkal izkoristek prvih priložnosti na tekmi. To je bilo vidno tudi na številnih drugih tekmah, predvsem na domačem igrišču, ko smo prevladovali, a smo se zaradi slabega izkoristka priložnosti znašli v zaostanku (Radomlje, Domžale, Celje ...), kar pa je za našo ekipo precejšnja težava. Treba si je natočiti čistega vina, ob pomanjkanju koncentracije je vzrok slabi točkovni beri tudi pomanjkanje kakovosti." Kako ste zadovoljni z učinkom letošnjih okrepitev, prišli so Puša-ver, Martič, Bizjak, Kidrič, Dodolek, Brest, Nkama, Babil in Matjašič? O. Drobne: „Zagotovo nisem zadovoljen! V njihov zagovor pa lahko rečem to, da nekateri potrebujejo manj časa za prilagoditev na novo okolje, drugi pa več. Gre za drugačen način treniranja in igranja od prejšnjih sredin, kar je včasih pač težava. Pa jih s tem nočem zagovarjati, še vedno ostajam pri tem, da nisem zadovoljen s prikazanim in ne s končno bero točk. Ne morem pa fantom očitati pomanjkanja prizadevnosti, ta je bila na primernem nivoju." Premalo izkoriščenih priložnosti Aluminij je ekipa z najmanj točkami, osvojenimi v gosteh. O. Drobne: „Mene še bolj bode v oči to, da smo oddali preveč točk na domačem igrišču - zame je to celo ključni element jesenskega dela. Znova pa se vračamo na zgoraj omenjeno dejstvo - premalo izkoriščenih priložnosti. Lahko postrežem kar s konkretnimi podatki: proti Radomljam in Domžalam (3. in 6. krog, op. a.) smo skupaj imeli kar 33 strelov proti golu tekmecev, od tega 18 v okvir gola, pa nismo dosegli niti enega gola! Tekmeci so iz redkih priložnosti zadeli in odnesli popoln izkupiček. Samo v teh tekmah smo izgubili šest točk, na lestvici pa to pomeni konkretno razliko. Dodam lahko še tekmo z Radom-ljami v gosteh, kjer smo vodili 0:2, pa so sodniki spregledali čisti prepovedan položaj, po katerem se je tekma obrnila v drugo smer. Če bi nam prišteli in tekmecem odšteli točke, ki so bile v igri v teh tekmah, bi bila slika lahko zelo drugačna. Imeli smo kar nekaj smole, zato moramo biti spomladi še toliko bolj previdni in skoncentrirani." »Žogica je tudi na njihovi strani« Izmed mladih igralcev iz lastne nogometne šole je le Rok Schaubach dobil majhno priložnost na dveh tekmah, pa še to le zaradi poškodb in kartonov igralcev iz začetne enajsterice. Ob njem sta pri članih debitirala Tai Kmetec in Nejc Medved, a pobrala zgolj drobtinice. O. Drobne: „V mladinski ekipi imamo kar nekaj igralcev, ki trkajo na vrata članske ekipe, a se moramo istočasno zavedati, da se borimo za obstanek. Zagotovo bodo nekateri z nami na pripravah, potem pa se bomo za posamezne tekme odločali, kako in kaj. Zavedamo se, kako klub deluje, da mora promovirati mlade igralce, ni pa vse odvisno samo od nas, ampak je žogica tudi na njihovi strani. Če bodo kazali kakovost, potem so možnosti večje, sicer pa bodo še morali počakati." Foto: Črtomir Goznik Oskar Drobne: „Kljub vsem težavam in slabšemu točkovnemu izkupičku lahko najdemo veliko pozitivnih stvari, v prvi vrsti to, da smo bili razen na dveh ali treh slabih tekmah konkurenčni vsem. Na kar nekaj tekmah bi se lahko s kančkom sreče tehtnica prevesila na našo stran, manjkal je kakšen gol, pa bi bila slika veliko lepša." Foto: Črtomir Goznik Eno izmed največjih presenečenj jesenskega dela sezone so Kidričani pripravili z zmago proti Olimpiji. Boljše igre ste prikazali proti ekipam iz vrha lestvice, konec koncev ste tri od štirih zmag dosegli z Mariborom, Koprom in Olimpijo. O. Drobne: „To bi povezal z delno izgubo našega DNK, ki nas je krasil npr. v spomladanskih tekmah prejšnje sezone. Na omenjenih tekmah z Mariborom, Olimpijo in Koprom smo imeli potrebno agresivnost, ki nas je krasila v preteklosti, na nekaterih drugih tekmah pa tega nismo imeli. V premoru bomo na tem veliko delali, se pogovorili z igralci in jim natančno predstavili, kaj se od njih pričakuje v tem elementu. Kdo se s tem ne bo strinjal, si lahko poišče nov klub." Okrepitve znotraj kluba Kakšno je stališče kluba glede morebitnih okrepitev? O. Drobne: „Največji okrepitvi bosta po mojem mnenju kar znotraj kluba, ko se v tekmovalni ritem po poškodbah vrneta Petek in Kofi. Vse ostalo pa je povezano z morebitnimi odhodi. Za zdaj je odšel Tilen Pečnik, z vsemi drugimi pa se bomo pogovorili in razjasnili vse podrobnosti glede njihovega nadaljnjega statusa." Kakšen je načrt priprav za spomladanski del sezone? O. Drobne: „Začnemo 4. januarja, že prvi konec tedna takoj tudi s tekmami (8. 1.). Naslednji teden sledi tekma v Novi Gorici, med 18. in 22. januarjem gremo na priprave v Istro, kjer nas čakata tekmi z madžarskima prvoligašema. Po prihodu domov sledijo treningi in odhod na dve srečanji v Avstrijo. Temu pa že sledi generalka na prvenstvo in potem bo šlo zares." Jože Mohorič Ptujčanke v polfinalu z Ljubljančankami Nogometna zveza Slovenije (NZS) je v Ljubljani opravila žreb polfinal-nih parov v pokalu za ženske in moške. Pri dekletih je bila v bobnu tudi ptujska ekipa Doxakey, ki ji je žreb dodelil ŽNK Ljubljana, tekma bo v prestolnici. V drugem paru se bosta pomerila Radomlje in Olimpija Ljubljana. Ekipe bodo odigrale eno samo tekmo, povratnih obračunov ne bo. Polfinalni tekmi bosta odigrani 16. aprila prihodnje leto. Ljubljana in Doxakey sta se v sezoni 2021/22 enkrat že pomerili v prvenstvu, z rezultatom 9:1 so slavile Ljubljančanke. Ekipi se bosta srečali tudi v prvem spomladanskem krogu, 13. marca na Ptuju. Za finalni vstopnici v moški konkurenci se bosta v prvem paru pomerila Bravo in Domžale, v drugem pa Koper in Celje. Polfinalna obračuna bosta 20. aprila prihodnje leto. Finalni tekmi v moški in ženski konkurenci bosta 11. maja. JM OB JUBILEJU VSEH NAS-i® DARILO ZANJO, ZANJ, ZA VSETE PREDVSEM PA DARILO ŠPORTU ¡aim ZGODOVINSKA IN EDINSTVENA POSEBNA IZDAJA EKIPE 18 Štajerski Šport, šport mladih petek • 24. decembra 2021 Futsal • Reprezentančne selekcije Priprave na EP v zaključni fazi Člani Slovenska reprezentanca v futsalu je v Laškem odigrala zadnji pripravljalni tekmi pred evropskim prvenstvom, ki se bo na Nizozemskem začelo 19. januarja. Slovenija bo igrala v skupini B s Kazahstanom, Italijo in Finsko. Za Slovence bo to sedmi nastop na zaključnih turnirjih Stare celine. V Laškem so se izbranci selektorja Tomislava Horvata v dveh tekmah pomerili s Poljaki, enkrat so zmagali, enkrat izgubili. Opazen delež je tokrat prispeval tudi Jeremy Bukovec (FC Hiša daril Ptuj), ki se je na prvi tekmi celo vpisal med strelce. Slovenija - Poljska 2:1 (1:0) Strelci: 1:0 Čeh (16., z 10-m), 2:0 Bukovec (25.), 2:1 Kriezel (38.). Slovenija - Poljska 2:5 (0:2) Strelca za Slovenijo: Fideršek, Osredkar. Slovenija: Benjamin Tušar (Ar-zignano), Tjaž Lovrenčič (Beneven-to), Denis Totoškovič (CDM Futsal), Matej Fideršek (CDM Futsal), Nejc Hozjan (Napoli), Žan Koren (Por-denone), Žiga Čeh (Dobovec), Teo Turk (Dobovec), Klemen Duščak (Dobovec), Nejc Berzelak (Litija), Gašper Vrhovec (Litija), Igor Osred-kar (Litija), Alen Fetič (Petrarca Calcio Cinque), Jeremy Bukovec (Ptuj), Max Vesel (Siliko) in Nejc Kovačič (Oplast Kobarid). Na čakanju so bili Denis Kneževič (Dobovec), Vanč Florjančič (Oplast Slovenska reprezentanca U-21, ki je v Franciji proti Čehom in domačinom prikazala odlični predstavi. Jeremy Bukovec se je na prvi tekmi s Poljaki vpisal med strelce. Kobarid), Kevin Caf (Ptuj) in Marko Mohorič (Siliko). Reprezentanca U-21: zelo dobri predstavi v Franciji Slovenska reprezentanca U-21 je konec tedna nastopila na močnem pripravljalnem turnirju v Franciji, kjer sta ob domačinih sodelovali še ekipi Češke in Slovaške. Del reprezentance so bili tudi člani FC Hiša daril Ptuj (Tilen Gajser, Timotej Debeljak) in KMN Meteorplast Šic bar (Adrijan Trstenjak, Matic Go- znik, Aljaž Ruis), ki so odigrali vidne vloge. Slovenci so v mestu Denain na severu Francije (v bližini francosko--belgijske meje) osvojili 2. mesto. Varovanci selektorja Mileta Simeunovi-ča so v polfinalu ugnali Čehe (3:2), v finalu pa po dveh podaljških izgubili s Francozi (3:4). Srečanja so minila v odličnem vzdušju pred polnimi tribunami. Slovenija - Češka 3:2 (3:1) Strelci: 1:0 Osredkar (13.), 2:0 Ciu-ha (14.), 2:1 Diuba (16.), 3:1 Debeljak (17.), 3:2 Blahuta (31.). Slovenija - Francija 3:4 (1:2, 3:3) Strelci: 0:1 Jerome (2.), 1:1 Mohorič (16.), 2:1 Matiheu (19.), 2:2 Mohorič (22.), 2:3 Bjelčevič (26.), 3:3 Tan-gul (33.), 4:3 Nama (42.). Slovenija U21: Patrick Osredkar (FC Litija), Marko Bjelčevič (FC Litija), Vanč Florjančič (KMN Oplast Kobarid), Jure Vetrih (ŠD Extrem), Drejc Kljun (ŠD Extrem), Tilen Gajser (FC Ptuj), Timotej Debeljak (FC Ptuj), Nik Plestenjak (FK Siliko), Uroš Burič (FK Siliko), Marko Mohorič (FK Siliko), Tod Ciuha (FK Siliko), Adrijan Trstenjak (KMN Meteorplast), Matic Go-znik (KMN Meteorplast), Aljaž Ruis (KMN Meteorplast). »Po takem turnirju lahko povem le dobre stvari. Po porazu v finalu bi moral biti nezadovoljen, a so tekme in turnirji stvari v življenju, ko moraš biti zado- voljen tudi takrat, ko izgubiš,« je v uvodu povedal selektor Mile Simeunovič in dodal: »Ponosni smo lahko na prikazano v Franciji, fantje so me pozitivno presenetili, navdušili. Vesel sem, ker imamo osnovo, ker imamo igro, ker nekaj ustvarjamo. Proti Franciji smo odigrali zelo dobro, bili smo enakovreden tekmec. Nisem pričakoval, da lahko naša ekipa tako reagira na drugi tekmi v dveh dneh in odigra na tako visoki ravni. Menim, da smo proti Franciji vsi odigrali tekmo kariere - tako igralci kot jaz trener. Tako fizično kot psihično smo dobro izgledali. Ne vem, od kod so fantje vzeli te moči. To je dokaz, da imamo dobre igralce, ki prihajajo. Po- Na pripravah tudi reprezentanca U-19 Na pripravah v Mariboru se je zbrala selekcija U-19, ki jo vodi Andrej Dobovičnik. Selektor je s svojimi varovanci začel priprave na kvalifikacije za EP 2022, med izbranci pa je tudi kar pet članov ljutomerske zasedbe KMN Meteorplast Šic bar: Aljaž Goznik, Rok Šnofl, Tilen Rajter, Toni Kovše in Alen Ruis. lovica teh, ki so sklenili z reprezentanco U21, bo igrala v članski reprezentanci. Ni se nam treba bati za prihodnost.« JM Šahovski kotiček • Naj klub 2021 Šahovsko društvo Ptuj na devetem mestu Strelstvo • 3. krog državne mladinske lige Nova odličja za mlade strelce iz Juršincev, Ormoža, Ptuja in Miklavža Šahovska zveza Slovenije je na osnovi celoletnih dosežkov v članski in mladinski konkurenci razglasila najboljše klube leta 2021. Med deseterico so se uvrstili štirje klubi iz prve državne lige vzhod in zahod, šest pa jih je iz najvišjega ranga tekmovanja, članske državne lige. Med slednjimi je tudi Šahovsko društvo Ptuj, ki je v omenjeni ligi osvojilo 3. mesto. V skupnem seštevku je s 574,64 točke zmagal ŽŠK Poligram Maribor, k čemur so največ pripomogle mladinske selekcije s 341,86 točke, člani so jih dodali 232,78. Skupno drugo mesto je pripadlo ekipi ŠD Pomgrad (1. mesto pri članih 233,28 točke, 3. mesto mladi 259,16), na skupnem tretjem mestu pa je pri- stal ŠK Triglav Krško 456,79 točke (4. mesto člani 181,8, 2. mesto mladi 274,99). Šahovsko društvo Ptuj je z osvojenimi 252,5 točke osvojilo 9. mesto (8. mesto člani 133,6, 8. mesto mladi 118,9 točke). Zanimiv je podatek za ŠS Tomo Zupan Kranj, ki je v članski konkurenci zbrala 76,11 točke, kar jo je uvrščalo na deseto mesto, s četrtim rezultatom mladih 228,52 točke pa se je zavihtela na skupno 6. mesto s 304,63 točke. Med deset najboljših klubov se kot »prvokategorniki« niso uvrstili ŠK Branik Maribor, ŠK Impol Slovenska Bistrica, ŠD Krka Novo mesto in ŠK Tajfun Ljubljana, čeprav je slednji osvojil naslov državnega prvaka v državni članski ligi. Iz tega izhaja, da ti klubi in društva nekoliko manj vlagajo v mlajše selekcije. Silva Razlag Mladi spodnjepodravski strelski naraščajniki so zelo uspešno tekmovali tudi na tretjem turnirju državne mladinske lige in se veselili novih dvanajstih odličij, ki so jih osvojili jur-šinski, ormoški, ptujski in miklavški strelci in strelke. Valter Drašler z drugo zaporedno zmago, Nina Bogša med mladinkami srebrna V kategoriji kadetov s pištolo je drugo zaporedno zmago v sezoni dosegel Juršinčan Valter Drašler (361) in premagal najbližja zasledovalca - Reneja Cverleta (356) iz SD Celjska četa Mala Breza in tretje-uvrščenega Ptujčana Lana Breznika (346), ki je osvojil drugo odličje v sezoni. Visoko sta se uvrstila tudi jur-šinska strelca Anej Marušič (336) in Milan Kvas (334) na petem in šestem mestu, 12. Jan Brmež Čeligo (306). Najboljši rezultat v sezoni je dosegla Ptujčanka Nika Sitar in s 341 krogi drugič v sezoni osvojila bronasto odličje med kadetinjami. Tretjo zaporedno zmago je slavila Grosupeljčanka Tiana Josič (364), BOŽIČNO-NOVOLETNI . Ptujski tek in pohod « nedelja, 26.12.2021 Spoštovane udeleženke in udeleženci tradicionalnega Božičkovega druženja na Ptuju! Verjamemo, da si tudi vi srčno želite, da bi lahko letošnji praznični dan preživeli tako kot pretekla leta - na ptujskih ulicah, v odlični družbi tekačev in pohodnikov v božičkovih kapah. Na Ptuju spoštujemo tradicijo in se zavedamo pomena rekreacije. Zato bomo tudi letos ob upoštevanju navodil NIJZ Božično-novoletni tek in pohod izpeljali v nekoliko drugačni obliki kot v pretekla leta. Vabimo vas, da v nedeljo, 26.12.2021, odtečete ali se sprehodite 8 kilometrov ob upoštevanju vseh priporočil NIJZ za preprečevanja širjenja okužbe. Šaljivo fotografijo z božičkovo kapo ali potek vaše rekreacijske poti (Strava, Endomondo,...) objavite na Facebooku pod profil Božiček Ptujski, kjer si bomo ustvarili foto spomine, ki nas bodo vedno spominjali na letošnje virtualno rekreativno druženje. Mi se že veselimo naslednjega skupnega srečanja v letu 2022, ki bo, verjamemo, na ptujski tržnici v fizični obliki. Pri športnih aktivnostih upoštevajmo navodila NIJZ ter pazimo na varnost drugih in nas samih. Hvala! PRIJAVE: www.ptujskiteki.si, #BožičekPtujski, Dress code: božičkova kapa Ostanite zdravi in vidimo se v naravi! Organizatorji: Zavod za šport Ptuj, Zavod za turizem Ptuj, Mestna občina Ptuj, Občina Hajdina, Vaška skupnost Skorba, Vaška skupnost Hajdoše in Ekipa Božiček Ptujski miklavška strelka Nika Miholič (254) pa je tokrat osvojila šesto mesto. V ekipni tekmi so bili Juršinčani ponovno prepričljivo najboljši s 1031 krogi. Nina Bogša tretjič srebrna Med mladinkami s pištolo je še tretjo zaporedno zmago slavila favorizirana Brežičanka Sara Ščuri (556), med njenimi zasledovalkami pa je bila znova najboljša miklavška strelka Nina Bogša (511), ki si je pristrelja-la še tretje srebrno odličje v sezoni. Šesto mesto je osvojila Ormožanka Kovinarja Brina Voljč (383). Med mladinci je po dveh srebrnih odličjih prvo zmago v sezoni slavil Izolčan Martin Memon (550), ormoška novinca s pištolo Benjamin Nino Kovačec (435) in Jan Dogša (381) sta osvojila 9. in 11. mesto. V ekipni tekmi so prvo zmago v sezoni dosegli strelci iz Gorjancev (1589) pred Dom-žalčani (1431) in Ormožani Kovinarja (1199). Mai Pak in Nino Šoštarič do novih odličij V kategoriji starejših dečkov s pištolo je prvič v sezoni zmagal Nik Benkič (166) iz SD Celjska četa Mala Breza in premagal juršinska strelca Maia Paka (155) in zmagovalca uvodnih dveh turnirjev v sezoni Nina Šoštariča (154). Najboljši rezultat v sezoni je s 145 krogi dosegel tretji Juršinčan Miha Močnik, ki je osvojil šesto mesto. Pri deklicah je z najboljšim rezultatom dneva drugo zaporedno zmago slavila rečiška strelka Anja Jager (175). V ekipni tekmi je z najvišjim rezultatom v sezoni drugič zapored zmagala rečiška ekipa Dušana Po-ženela (484), Juršinčani (454) pa so tokrat premagali Železnike (392). Eva Petek s tretjo zmago v sezoni Med kadetinjami s puško je bila znova najnatančnejša Ormožanka Eva Petek in s 406.8 krogi slavila tretjo zaporedno zmago. Med kadeti je bil enako prepričljiv tudi Tim Koren (400.3) iz Turnišča, ki je prav tako zmagal tretjič zapored, a tokrat le z 0.6 kroga pred zgoščenimi zasledovalci. Foto: Strelski klub Ptuj Ptujčana Nika Sitar in Lan Breznik sta se veselila novih bronastih ligaških odličij v sezoni, zadovoljstvo po prikazanem je pokazal tudi trener Zlatko Kostanjevec. Med mladinci s puško je z najboljšim rezultatom drugič v sezoni zmagal Jure Sočič (623.5) iz Murske Sobote. Ormožana Benjamin Nino Kovačec (602.2) in Jan Dogša (559.1) sta osvojila 8. in 32. mesto. Med mladinkami s puško je drugo zaporedno zmago slavila Grosupeljčanka Sara Slak (619.1), Ljutomer-čanka Brina Stajnko (611.4) je prvič v sezoni ostala brez odličja in osvojila četrto mesto, Ormožanke Ina Voljč (607.0), Tina Prejac (596.6) in Brina Voljč (587.4) so osvojile 8., 14. in 18. mesto. V ekipni tekmi so Ormožani Kovinarja sicer z najboljšim rezultatom v sezoni ostali brez odličja na četrtem mestu, drugo zmago je z rekordom v sezoni slavila Murska Sobota (1827.5), a le dve desetinki pred Dobrovnikom (1827.3), tretji so bili Trzinci (1808.7). Ormožani ostajajo v skupnem vodstvu starejših dečkov s puško Med starejšimi dečki s puško je prvič v sezoni zmagal Adam Šamperl (187) iz Preddvora, nove visoke uvrstitve so tudi tokrat dosegli ormoški strelci Rok Škorjanec (176) in Lucas Vočanec (176) na 5. in 6. ter Timotej Boj (170) na 10. mestu. Med starejšimi deklicami s puško je bila najboljša Tjaša Raduha (190) iz ŠD Črenšovci. Ormožani Kovinarja so po dveh zaporednih zmagah tokrat, kljub najboljšemu rezultatu v sezoni s 522 krogi, osvojili drugo mesto, boljši so bili Grosupeljčani (531). Ormožani do novega ekipnega srebra s serijsko puško Med starejšimi deklicami s serijsko zračno puško je drugič zapored zmagala Laura Leskovšek (179) iz Hrastnika, ormoška strelka Olivia Vočanec (170) je bila sedma, druga Ormožanka Uršula Škorjanec (130) pa je osvojila 14. mesto. Med starejšimi dečki s serijsko zračno puško je zmagal Jaka Božič (179) iz Kisovca, Ormožani Kovinarja pa so dosegli naslednje uvrstitve: 15. Jaka Horvat (164), 16. Anej Marin (162), 29. Taj Bombek Fermišek (152), 31. Miha Dogša (150). V ekipni tekmi je zmagala Idrija (481), Ormo-žani Kovinarja pa so še drugič zapored osvojili srebrno ekipno odličje s 478 krogi, 7. Mesto Ljutomer (448). Simeon Gonc Foto: NZS Foto: NZS petek • 24. decembra 2021 Šport, šport mladih Štajerski 19 Šolski šport • Košarka, fantje Šolski šport • Nogomet, fantje Ptujski šoli na državno tekmovanje Hajdina na vrh s samimi zmagami V športni dvorani OŠ Kajetana Koviča Poljčane je v sredini decembra potekalo območno tekmovanje v košarki za učence letnika 2007 in mlajše. Prepričljivo je naslov območnih prvakov osvojila ekipa OŠ Olge Meglic, ki je suvereno zmagala na obeh tekmah. Veliko bolj napet je bil boj za drugo mesto, ki prav tako vodi v četrtfinale državnega tekmovanja. Osvojila ga je ekipa OŠ Ljudski vrt, ki je v izenačenem polfinalnem obračunu za vsega dve točki ugnala vrstnike iz OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica. Rezultati, polfinale: OŠ Kajetana Koviča Poljčane - OŠ Olge Meglic 14:50, OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica - OŠ Ljudski vrt 3335; tekma za 3. mesto: OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica - OŠ Kajetana Koviča Poljčane 33:39; tekma za 1. mesto: OŠ Olge Meglič - OŠ Ljudski vrt 48:20. Vrstni red: 1. OŠ Olge Meglič 2. OŠ Ljudski vrt 3. OŠ Kajetana Koviča Poljčane 4. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica UR Ekipa OŠ Olge Meglič je osvojila naslov območnih prvakov v košarki. Na državno tekmovanje se je uvrstila tudi ekipa OŠ Ljudski vrt. Šolski šport • Odbojka, fantje Mladi Cirkovčani najboljši v odbojki Medobčinskega tekmovanja v odbojki za učence le- Finalni turnir je bil izveden v Cirkovcah, domačini pa tnika 2007 in mlajše se je v organizaciji Zavoda za šport so ga kronali z dvema zmagama in osvojitvijo naslova Ptuj udeležilo devet ekip. Iz treh predtekmovalnih sku- medobčinskih prvakov. Na območno tekmovanje se je pin je na finalni turnir napredovala zmagovalna ekipa. ob zmagovalcih uvrstila tudi ekipa OŠ Videm-Leskovec. Konec novembra se je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj začelo medobčinsko tekmovanje v malem nogometu za učence letnika 2007 in mlajše. V predtekmovanju je nastopilo 13 ekip, ki so bile razvrščene v štiri skupine, turnirji so potekali v Corišnici, Juršincih, Kidričevem in Ptuju (na OŠ Ljudski vrt). Zmagovalne ekipe posameznih skupin so se uvrstile na zaključni turnir najboljše četverice. Finalni turnir je 20. decembra potekal v Športni dvorani Kidričevo, nastopile pa so ekipe OŠ Kidričevo, OŠ Hajdina, OŠ Ljudski vrt in OŠ Cirkov-ce. Daleč najbolj prepričljiva je bila ekipa OŠ Hajdina, ki je dvema zmagam s predtekmovanja dodala še tri na finalnem turnirju in se zasluženo veselila naslova medobčinskega prvaka. Na območno tekmovanje sta se uvrstili tudi drugo- in tretjeuvršče-na ekipa, to sta OŠ Ljudski vrt in OŠ Kidričevo. Slednja je v odločilni tekmi tesno ugnala zasedbo OŠ Cirkovce. Med finalnim turnirjem je bila izpeljana tudi revijalna tekma med športnimi delavci in športnimi pedagogi, končala pa se je z rezultatom 2:2. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Corišnica): Gorišni-ca - Breg 2:3, Dornava - Cirkovce 0:1, Breg - Cirkovce 2:2, Corišnica - Dornava 7:3, Dornava - Breg 3:1, Cirkovce-Corišnica 4:0; skupina B (ŠD Juršinci): Juršinci -Hajdina 1:3, Hajdina - Destrnik-Trno-vska vas 10:1, Destrnik-Trnovska vas -Juršinci 2:6; skupina C (ŠD Kidričevo): Kidričevo - Olge Meglič 3:2, Olge Meglič - Grajena 3:0 (b.b.), Grajena - Kidričevo 0:3 (b.b.); skupina D (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt - Majšperk 12:0, Majšperk - Vi-dem-Leskovec 3:0 (b.b.), Videm-Leskovec - Ljudski vrt 0:3 (b.b.). Finale (ŠD Kidričevo): Cirkovce - Ljudski vrt 2:2, Hajdina - Kidričevo 2:0, Ljudski vrt - Kidričevo 2:0, Cirkovce - Hajdina 0:4, Hajdina - Ljudski vrt 2:0, Kidričevo - Cirkovce 2:1. Končni vrstni red: 1. OŠ Hajdina 9 točk 2. OŠ Ljudski vrt 4 točke 3. OŠ Kidričevo 3 točke 4. OŠ Cirkovce 1 točka 5. OŠ Breg 6. OŠ Juršinci 7. OŠ Olge Meglič 8. OŠ Corišnica 9. OŠ Dornava 10. OŠ Majšperk 11. OŠ Destrnik-Trnovska vas UR Foto: Črtomir Goznik Ekipa OŠ Hajdina je osvojila naslov medobčinskih prvakov v nogometu. Foto: Črtomir Goznik Drugo mesto je zasedla ekipa OŠ Ljudski vrt. Foto: Črtomir Goznik Na območno tekmovanje se je s tretjim mestom uvrstila tudi ekipa OŠ Kidričevo. Medobčinski prvaki v odbojki: člani ekipe OŠ Cirkovce Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Juršinci): Juršinci -Breg 2:0, Breg - Videm-Leskovec 0:2, Videm-Leskovec - Juršinci 2:0; skupina B (ŠD Hajdina): Hajdina -Destrnik-Trnovska vas 2:1, Destrnik--Trnovska vas - Markovci 0:2, Mar-kovci - Hajdina 2:1; skupina C (ŠD Cirkovce): Cirkovce - Olge Meglič 2:0, Olge Meglič -Ljudski vrt 2:0, Ljudski vrt - Cirkovce 0:2. Finalni turnir (ŠD Cirkovce): Videm-Leskovec - Cirkovce 0:2, Cirkovce - Markovci 2:0, Markovci -Videm-Leskovec 0:2. Vrstni red: 1. OŠ Cirkovce 2. OŠ Videm-Leskovec 3. OŠ Markovci 4. OŠ Hajdina 5.-6. OŠ Juršinci 5.-6. OŠ Olge Meglič 7. OŠ Destrnik-Trnovska vas 8.-9. OŠ Ljudski vrt 8.-9. OŠ Breg UR f^ S1 Člani odbojkarske ekipe OŠ Videm-Leskovec Foto: ČG Foto: ČG Foto: ČG Foto: ČG 20 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. decembra 2021 www.embalaznina.si 01/588 08 58 RECIKEL RECIKEL JE NAJVEČJA DRUŽBA ZA RAVNJANJE Z ODPADNO EMBALAŽO. Z ZBIRANJEM IN PRAVILNIM LOČEVANJEM USMERJAMO TOK ODPADKOV, DA PONOVNO ZAŽIVIJO V NOVIH IZDELKIH. SKUPAJ Z VAMI SKRBIMO ZA ČISTO OKOLJE! f ■ -0»' m imate podjetje in je VAŠ IZDELEK VI..... Vsako podjetje finančno odgovarja za embalažo, dano . na trg RS. ■' ' v* Kontaktirajte podjetje RECIKEL in z našo pomočjo izpolnite obveznosti, ki vam jih nalaga zakonodaja. v A t-* ® Z vsako tono reciklirane odpadne kartonske ■ embalaže prihranimo 17 dreves. M Recikliramo plastično embalažo in 41 ' , poskrbimo za to, da se pri proizvodnji izdelkov iz reciklirane plastike porabi 87 % manj energije kot pri proizvodnji nove plastike. Z vsakim kilogramom reciklirane odpadne steklene embalaže smo zmanjšali potrebo po ekstrakciji ' 1,2 kilograma novih surovin za stekleno embalažo. Skupaj z nami poskrbite za čisto okolje in zeleno družbo! petek • 24. decembra 2Q21 Ljudje in dogodki Štajerski 21 GLASOVNICA Spodnje Podravje • Obisk božička Za veselje v otroških očeh Večina občin v regiji je za najmlajše pripravila darila, ki jih je razdelil Božiček. V letih pred korono so otroci Božička običajno pričakali v dvoranah, najprej so si ogledali igrano predstavo ali prisluhnili pravljici, potem je za navdušenje, nasmehe na ličkih ter iskrice v očeh najmlajših s svojim prihodom poskrbel dobrodušni pravljični možakar Božiček. Božičkoua odprava pred odhodom na rajžo med haloškimi griči, kjer so razveselili vse najmlajše v občini. Od lanskega leta je vse drugače, tudi decembrska obdarovanja. Nekatere občine so lani Božičk-ovo tradicijo prekinile, druge so jo prilagodile ukrepom, na primer z drive-in Božičkom ali obiskom Božička na domu otrok, da je darila pustil zunaj. Tudi letošnji Božičkov obisk je prilagojen covid razmeram. V Dornavi so izvedli drive-in obdarovanje, v Cirkulanah je Božiček potoval z gasilskim vozilom in otroke obiskal na domu, v Vidmu se je z najmlajšimi srečal v krajevnih središčih. Cirkulane: rajža z gasilskim vozilom V občini Cirkulane so Božičkov obisk organizirali v soboto, 18. decembra. Božička sta v spremstvu snežink na pot krenila s praznično okrašenima gasilskima avtomobiloma, vse otroke do vključno četrtega razreda osnovne šole sta obiskala na domu in jih obdarila. Darila je priskrbela občina, županja Antonija Žumbar je povedala, da so obdarili 220 najmlajših. „V darilu so bile družabne igre in nekaj sladkega, vse skupaj v okvirni vrednosti 15 evrov, darila smo prilagodili starosti otrok." Žumbarjeva je dejala, da najmlajšim v prazničnem času in tudi sicer želi predvsem veliko igrivosti, radostnih trenutkov ter varno otroštvo s čim manj stiskami, ki jih povzroča ta čudni čas. „Vsem otrokom želim veselje ob Dornavske otroke je božiček pričakal in obdaril na ploščadi pred občinsko stavbo. učenju vsega novega, predvsem pa, da ostanejo zdravi ter vedo, da jih imamo radi," se glasi praznično sporočilo cirkulanske županje. Dornava: drive-in Božiček V občini Dornava se je Božiček mudil v nedeljo, 19. decembra. Pridni pomagači so mu pripravili darila, ki jih je otrokom izročal pred občino, darila so starši in otroci prevzeli kar v avtomobilih (drive-in). Božiček je nadebudnežem in staršem med kraktim srečanjem zaželel vesele in lepe praznike. In s čim jih je razveselil? „V darilu so bili sestavljanka Pišem, berem, se igram, čokoladica Kinder bueno in bomboni. Vrednost darila je 15 evrov, obdarili smo 120 otrok," je pojasnila direktorica uprave občine Dornava Nada Kolednik. Direk- torica Kolednikova in župan Janko Merc sta se med obdarovanjem na ploščadi pred občinsko stavbo pridružila Božičku. Videm: Božiček po krajevnih ■ »V V»I srediscih V videmski občini se je Božiček mudil kar dva dni, v soboto in nedeljo. Otroke je obiskal po krajevnih skupnostih ter obdaril vse od prvega do sedmega leta starosti. V soboto se je ustavil pri vaškem domu Pobrežje, športnem društvu Videm, Poslančecevi domačiji v Vareji in pri gasilskih domovih v Leskovcu ter Tržcu. V nedeljo je obisk videmskih otrok nadaljeval pri vaškem domu Lancova vas, kulturni dvorani Sela in domu krajanov Dolena. MZ (Vpišite ime in priimek kandidatke - samo ene!) Kupon izpolnite, izrežite in nalepite na dopisnico ali nam ga pošljite v kuverti na naslov: Uredništvo revije Jana, Vevška cesta 52, 1260 Ljubljana Moste - Polje. Glasovanje bo omogočeno tudi na spletni strani www.slovenkaleta.si. Janja Garnbret je športna plezalka, ki nas pri komaj dvaindvajsetih razvaja z velikimi športnimi dosežki. Je sedemkratna svetovna prvakinja, z 31 zmagami v svetovnem pokalu pa že zdaj najuspešnejša športna plezalka vseh časov. Letos nas je navdušila tudi z zgodovinsko zmago na olimpijskih igrah v Tokiu, športno plezanje je bilo namreč tokrat sploh prvič del olimpijskega sporeda. Več ni mogoče, osvojila je vse. Pa ne le v športnem plezanju, temveč tudi na naravnih plezališčih, saj ji je letos kar dvakrat uspelo preplezati doslej najtežjo smer, ki jo je kdaj koli na pogled, brez predhodnih informacij, preplezala ženska. Bojevita, le na videz krhka Korošica ne pozna strahu in ima izjemen občutek za plezanje; smer vidi tudi tam, kjer je drugi ne. Ustvarjena je za težke izzive, saj je lažji sploh ne motivirajo več. Hkrati pa je preprosta, prijazna, vedno pripravljena pomagati. Šampionka od glave do pete! Foto: Samo Vidic Red Bull Content Pool Vida Drame Orožim je upokojena specialistka nevrologije in psihiatrije, ki z ambulanto pro bono v Ljubljani sodeluje že dve desetletji; zadnji dve leti v njej dela in jo tudi vodi. Prepričana je, da je treba z bolniki z obrobja družbe ravnati spoštljivo, pravico do zdravljenja pa je treba zagotoviti vsakomur. Z vsem bitjem se zavzame za človeka, zato večkrat piše tudi priporočila za socialna stanovanja, kliče specialiste in v krivuljah sistema išče poti, da pomaga malemu človeku, ki je prevečkrat pozabljen od vseh, spraviti življenje na prave tire. Pravi, da bisere najdeš tudi v blatu, zato bo naredila vse, da iz njega potegne slehernika. Prizadeva si, da najbolj zapostavljeni zopet najdejo ne samo zdravje, ampak tudi spoznanje, da niso manjvredni. Foto: Mateja Jordovlč Potočnik Foto: MZ M Foto: MN 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 24. decembra 2021 PETEK 24. december 7:30 Glasbena osmica (tuia) 8:05 Kuhinj ¡ca 8:25 Sob iiravja V ;40 Vegetarijanska ljudska kuhinja 0:35 Utnp MNZ se?.7021/22, 11 oddaja 0:4 5 Laži o prehrani 1:15 Pomagajmo živ.) 'I' 1:45 Žarišče zemlja 2:00 Ptuiska kronika 3?; 'ortâl urig EU Voices asba za vse 3:30 fJogled nazaj 3:55 Cista umetnost- december 4:25 videostrani II iS1" 8:0" 9:10 Pomorski tednik i kronika 9:40 Risanke 20:50 Obzomik TV Dravograd 21:40 Film pd blizu 22:00 Ptujska kronika 22:40 Utrip MNZsez. 2021/22,11, oddaja 22:50 Utrip Ormoža 00:10 Cista umetnost - december 00:35 Pogled nazaj 01:20 Videostrani SOBOTA 25. december 7:30 Glasbena osmica (slo.) S:00 Minuta za Mestni svet NEDELJA 26. december 7:30 Glasbena osmica (tuja) 8:05 Zmajevska Sulica 9:40 Varuni vesolja 10:45 Minuta za Mestni svet M :5Q Utrip MNZ sez. 2021/22,11. oddaja 12:00 Ptuiska kronika 2:30 Portal 2:40 Glasba za vse 3:10 Cista umetnost - december 3:35 Pogled nazaj 4:00 Young EU Voices 14:20 Območna obrtna zbornica Ptuj 16:05 Videostrani "6:40 Kuhinjica 7:35 Bralni razgledi 8:00 Ptujska kronika 8:40 Pogled nazaj 9:00 Glasbena osmica (slo.) 9:30 Cista umetnost - december 20:00 Ptujska kronika 20:40 Portal 20:50 Obzornik TV Dravograd 21:40 Cesarsko kraljevi Ptuj 21:50"-'-' 22:00 22:30 00:00 Kdo? tujska kronika ¡tecek in njegov pes Mavijačice 01:4 5 Videostrani unja 9:05 Utrip MNZsez, 2021/22, 9:15 Klasična glasba za dušo 10:15 Guliverjevo potovanje 11:35 Poolecinazai '2:00 Ptuiska kronika 2:40 Pprtal 2:50 Cista umetnost — december 3:15 Veqetariianska ljudska kuhinj 4:10GTasbaZavse ' ' 4:40 Miklavžev dobrodelni koncert 5:45 Videostran 7:05 Kuhinjica 7:35 Bralni razgledi 8:00 Ptujska kronika 3:40 Glasbena osmica (tuja j 9:10 Obzornik TV Dravograd '0:00 Ptujska kronika 20:40 Goltal 20:50 Cista umetnost - december 21:15 Pogled nazai 21:40 Vburg EUVČices !:00 Ptuiska kronika __:40 Rudniki kralja Soiomona to:00 Videostrani !, 11, oddaja PONEDELJEK 27. december 7:30 Glasbena osmica (slo.) 8:00 Kuhinjica . ., -Ofna obrtna zbornica Ptuj 10:30 Miklavžev dobrodelni koncert 8:50 C -ista umetnosi 'nilska kronika -december 11:3 li l« -12:30 Po 12:40 Poqled nazai 13:00 Glasba za vse 13:30 Utrip MNZ se*. 2021/22,11. pddaj? 13:40YounqEUVoicas 1:00 Minuta za mestni svet 3:10 Videostrani ' 7:05 Kuhinjica ' 7:35 Bralni razgledi :00 Ptujska kronik 8:40 Glasbena osmica ( ':15 Cista umetnost -J:40 Film od blizu 20:00 Ptujska kronika 21:40 Portal 21:50 Obzomik TV Dravograd 21:40 Utrip MNZ sel. 2021/22,11. oddaja 21:50 Mafiprim J 22:00 Ptujska kronika 22:30 Pogled nazaj 22:50 Minuta za mestni svet 00:15 Videostrani a (tuja) -decet cember Ptuiia tetovira PaT\( T: 02 SM }S, mlo6pel».tv. mïw.potvly ^ telemäc 11 H}:1HK| ill T i? ^ SSS® KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,50 EUR z revijo Zvezde, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. Celoletna naročnina: 144,27 EUR, za tujino v torek 115,08 EUR, v petek 129,95 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. BUKOVA drva prodam. Razrezana na 25, 33 ali 50 cm. Tel. 041 893 305, e-mail: info@lesgrad.si, Lesgrad, d. o. o., Mla-če 3, Loče. SERVIS gospodinjskih aparatov in elektronskih naprav. Storitve na terenu Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56b, 2281 Markovci. Tel. 041 631 571. ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine iglavcev in listavcev, hrast, bukev, bor, smreka ... Možnost odkupa tudi na panju in spravilo lesa. Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Rogaška Slatina. Tel. 041 785 318. ODKUPUJEM hlodovino jelše. Plačilo takoj. Tel. 041 610 210 ali info@kupi-les.si. ČIŠČENJE kleti, podstrešij in parcel z odvozom, ročno čiščenje snega ter prevozi do 1,5 tone. Telefon 031 733 112. Srečko Turk, s. p., Muretinci 44a, Gorišnica. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiropo-ra - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. UGODNO: vse iz inoxa, ograje -deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ramainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. OKNA, rolete, žaluzije, komarniki, ugodne cene. Janez Belec, s. p., Trnovska vas 50, tel. 041 884 841; janez.belec@gmail.com. ARNUŠ OKNA VRATA d.o.o. IPVe OHA, VIŠATA, §IM(S«I iinnn/ n a i/n in i 02 788 5417 041650 914 Mariborska cesta 27b, SI-2250 Ptuj KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, lipo, jelšo, brezo, lahko na panju. Nudi žagan les, letve, morale, drva za kurjavo, izdelavo in prodajo peletov plus in sekancev. Tel. 041 403 713. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAM prašiče v teži 25 do 150 kg. Možnost dostave. Tel. 041 670 766, Ptuj. NESNICE, rjave, 22-tedenske, že v začetku nesnosti, prodajamo. Možna dostava. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. KUPIM traktor in traktorske priključke. Tel. 041 680 684. PRODAM dva prašiča, težka 250 kg, in eno odstavljeno plemensko svinjo, cena po dogovoru. Tel. 051 221 780. PRODAM velike okrogle bale sena in ota-ve ter silažne bale. Tel. 041 542 325. MOTORNA VOZILA PRODAM Audi A6 2.0 TDI, srebrni, letnik 2005, zelo lepo ohranjen, in 8x alu platišča z gumami 4 zimske + 4 letne. Tel. 070 270 130. NEPREMIČNINE PRODAM parcelo na Viru, 350 m2, lepa lokacija, čudovit pogled na morje. Cena 12.000,00 €. Tel. 070 270 130. PRODAMO - večjo, nikoli vseljeno hišo v Žabjaku, zadnja hiša v slepi ulici, letnik 1995, 225,20 m2, zemljišče 362 m2. Cena: 245.000 EUR, iS* pc/M av tel.: 041 933 151, ▼ " etovio 02 620 88 16. www.re-max.si/Poetovio www.novareha.si Roua Reha IZPOSOJA in prodaja medicinskih pripomočkov na naročilnico ZZZS (postelje, vozički, toaletni stol ...). NOVA REHA, Mlinska c. 1a, Ptuj, tel. 02 782 01 06. OKNA PVC okna, vrata, senčila NJA VRATA 02/780 04 240 ^^ Nagradno turistično vprašanje Še dober teden nas loči od vstopa v novo leto 2022. Voščila z dobrimi željami bodo preplavila svet. Vsi si želimo, da bi nas zdravje in sreča spremljala tudi v letu, ki prihaja. Največ pa je odvisno od nas samih, kakšno bo. V številnih domovih je že zadišalo po prazničnem pecivu. Brez praznične peke ni praznikov in pravega vzdušja po domačnosti. Tudi letos bo večina praznovala doma, v krogu svoje družine, večjih prazničnih srečevanj zaradi koronavirusa še vedno ne bo. Na praznično drevo smo že ali še bomo obesili lučke, tudi doma izdelane okraske, ki pa so vedno nekaj posebnega, kot so posebni okraski, s katerimi bomo okrasili praznično mizo. Nobeno pretiravanje pa ni dobrodošlo, tako pri okrasitvi kot tudi ne pri hrani. Na praznični mizi naj se najdejo tradicionalna jedila iz domačega okolja, takšna, ki tudi nosijo sporočilnost božičnega in novoletnega časa. Slovenska mesta in naselja so letos še posebej lepo okrašena, takšna so vsaj sporočila, ki prihajajo s številnih koncev Slovenije. Nekaj prazničnega duha slovenskih zgodovinskih mest je v decembrski številki objavila tudi revija Europe Magazine. Škoda, da med njimi ni Ptuja, ki je letos še posebej lepo okrašen. Na dveh straneh že omenjene revije je predstavljenih sedem zgodovinskih mest: Ljubljana; Maribor, Celje, Kranj, Radovljica, Koper in Piran. Gre za mesta, kjer se sodobni duh prepleta s številnimi legendami, ki jih je moč najti v teh mestih. Prispevek jih predstavlja pod skupnim naslovom Praznični duh v Sloveniji. Nacionalna motivacijska kampanja Zdaj je čas. Moja Slovenija. se tudi letos ponaša z odličnimi rezultati. Povezala je vse deležnike v turizmu. Kampanjo STO so v koprodukcijskem sodelovanju podprle tudi vse večje slovenske medijske hiše. V več kot 200 prispevkih so razkrile bolj ali manj skrite kotičke Slovenije in spodbudile prebivalce, da dopustujejo doma. Izvedenih je bilo blizu 50 nagradnih iger ter dva fotonatečaja. Tudi letos Foto: Črtomir Goznik V Art umetniškem ateljeju je ob slikah mogoče kupiti tudi praznične okraske društva Sožitje. so se več kot odlično odzvali tudi v samih destinacijah in ponudniki. Tako so objavili več kot 180 paketov slovenskega turističnega gospodarstva. Na družbenih omrežjih je bilo več kot 1,25 milijona objav. Banka Slovenije je sredi decembra objavila vrednost izvoza potovanj v oktobru 2021. Ta znaša 163,18 milijona evrov in je za 132,5 odstotka večji kot oktobra leta 2020. V prvih desetih mesecih letos pa je vrednost izvoza potovanja dosegla 1,28 milijarde evrov, kar je za 14,6 odstotka več kot v tem obdobju leta 2020. V začetku decembra je v Murkovi ulici 4 na Ptuju odprl svoja vrata Art umetniški atelje. To je tudi najnovejša ptujska galerija, o kateri smo spraševali v nagradnem turističnem vprašanju. V njem je mogoče kupiti dela treh likovnih umetnic: Mojce Lovrec Prezelj, Janje Jozelj in Jožice Zorko Hofmüller, s katerimi se lahko srečate v večernih urah. V dopoldanskem času pa v njej ustvarjajo člani društva Sožitje. Obširneje smo jo predstavili v novembru. V vseh odgovorih, ki smo jih prejeli do roka, je bila navedena galerija Luna. Danes sprašujemo, katera družina znanih ptujskih vinskih veletrgovcev se je sprva ukvarjala z veleprodajo voska in sveč. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Osojnikova 3, do 31. decembra. r NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE S Katera družina znanih ptujskih vinskih veletrgovcev se je sprva ukvarja z veleprodajo voska in sveč? Ime in priimek:......................................................................... Naslov:.................................................................................... Davčna številka:....................................................................... Kupon pošljite ali prinesite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Osojnikova 3, 2250 Ptuj. x—'