Slovensko Ijudskošolsko vprašanje. Državni poslanec dr. Rybaf je v drž. zboru dne 15. t. m. odgovarjal drž. poslancu dr. Bugattu ter med drugim tudi dejai: Sedaj prehajam k slovenskemu ljudskošolskerau vprašanju, s katerim se je tovariš Bugatto posebno bavil. Odkrito moram priznati, da so me pripombe in izvajanja gospoda tovariša Bugatta jako presenetila. G. tovariš Bugatto je ob tem vprašanju ubral ton, ki smo ga sicer navajeni čuti le od ultra-irredentističnih listov BIndipendente" in židovako-liberalnega nPiccolo". (Medklic poslanca dr. Bugatta.) Navesti hočem dejstva. Gospod tovariš Bugatto je zatrdil, da- se glaaom dobljenih informacij v delu Trsta, obljudenem od Sloveneev, v predmestjih ia v okolici od 81 ljudskošolskih razredov vzdržaje 61 razredov s slovenskim učnim jezikom. To ni reanično in popravljam stvarno, da ob6ina tržaška vzdržuje slovenske ljudske šole le t okolici, v takozvanem teritoriju, ki je skoraj izključno slovenski, ne pa r drugih delih mesta, obljudenih od Slovencev. Eakor sem omenil že poprej, so zadnje državno?.borske volitve pokazale, da Slovenci bivajo tudi v mestu tržaškem samem. Tam so štirje volilni okraji ia v ncbenem teh ne obstoji slovenska šola. Tovariš Bugatto pa se je postavil na isto stališče, na katerem se nahajata italijanski občinski avet in sosebno šolski odsek tega občinskega sveta. da otroci naj hodijo v teritorij, v vasi v šolo. To je ravno tako, kakor če bi na Dunaju zabtevali, naj otroci iz notranjega mesta ali iz Leopoldovega bodijo v šolo v Nusadorf ali Elosterneuburg. To je enostavno moderno barbaratro (Pohvala in ploskaoje), ako se od malih raestnih otrok zahteva, naj hodijo v okolico, v vasi Sicer pa so goapoda Italijani sami mnenja, da mali otroci naj ne bodijo tako daleč v šolo, zakaj, gospoda moja, slovenski mestni otroci naj le bodijo v okolieo v šolo, ali italijanskim otrokom ni treba hoditi iz okolice v raeato, zakaj za te poslednje obstoje paralelke r okolici aami! (Cujte!) Italijanom se torej zdi prav, da ae za njihove otroke, za otroke njihove narodnosti ustanavljajo paralelke v okoliei . . . (Elic: V slovenski okolici!) Da, v slovenski okolici, naši otroci pa naj bodijo iz mesta v vasi ? šolo! (Medklie poalauca Bugatta) Tega nisem rekel nikoii, ker predobro rem, da v okolici, ki ima slovensko kmetiško prebivalatvo, obatoje slovenske šole. V tem svojem nazoru soglaša tovariš Bugatto, kakor sem že omenil, popolnoma z vedenjem in postopanjem šolskega odseka tržaškega občinskega sveta, ki je imel do najnovejšega časa skozi mnogo let brezverskega žida za predsednika, a krščansko-socialni gospod Bugatto (Veaelost) smatra kakor združljlvo s svojim krščausko-socialuim svetovnim naziranjem, da v tej točki soglaša z brezverskitn židom. E temu mu privošdara dober tek. (Veselost. — Elic: In dober želodec! — Živahna veseloat.) Potem je tovariš Bugatto tudi trdil, da je upravno sodišfe že odločilo o strari in da on .. . (Poslanec dr. Bagatto: Ne, rekel sem le, da niste še podali dokaza!) To stoji izrečno — imam stenografični protokol pred seboj — tozadevni pritožbi upravno aodišče ni ugodilo. Popravljam stvarno, da temu ui tako. Upravno sodišče se je barilo s stvarjo šele, ako se ne motim, pred dvema letoma in je razsodbe nižjib instanc, ki so prošnjo za ustanovitev slorenakib šol odklouile, razreljavilo in odredilo nova pozvedovanja. Stvar je torej še v reševanju. Ni torej res, da upravno sodišče ni ugodilo naši prošnji, arnpak nasprotno: odredilo je nova pozvedovanja o naši prošnji. Tudi to svojo trditey je tovariš Bugatto posnel iz italijansko liberalnega lista BPiccolo", ki je ravno pred tremi dnevi zapisal to trditev. Z ozirom na trditev g. poslanca Bugatto, da tudi nismo doslej dokazali potrebnega števila otrok v mestu tržaškem, pa popravljam atvarno da ji- poiivbno število alovenakih otrok v mestu tiL-škprn že dokazauo, in sicer imam tu najpi--j I !<ia porofila treb nemškib državnih 'jud-kih šol v Trstu; menim, da o teb virih n ¦ niure biti uikakpga droma. Po teb letnih porofilih je bi'o ob zaključku šolskega leta l«07.—1908. v različnih razredih nič manj iiego 753 slorenskih otrok! (čujtel Oujte!) Ma s'ovi-Dski zasebni ljudski šoli ni bilo nič mao| uego 824 slovenskih otrok, ua slovenski p ija-avnici pa 170 otrok. Vspga skupaj je bilo (oi>j ua teh šolah 1746 slovenskib otrok v iut"tu tržaškera. Tu pa otroci, ki obi•jkujejo italiiainke občinske ljudake in meščanBke šole, 8p!oh niao všteti, ker goapoda itali¦aiHki nifj°ot.'i v občinskem zastopu niti ne dopuščajo d>.lofati narodnosti otrok — iz lahko umljivih razlogov. (čujte! Cujte!)