OCENE IN POROČILA Senahid Halilovic in Amra Halilovic: Bosansko-slovenski rječnik/Bosansko--slovenski slovar. Sarajevo: Slavistički komite; Ljubljana: Kulturno-izobraževalni center Averroes, 2014. 784 str. Bosansko-slovenski rječnikje prvi dvojezični bosansko-slovenski slovar, po besedah Ele Poric, tehnične urednice slovarja in koordinatorice projekta, namreč »slovarja, ki bi povezoval bosanski in slovenski jezik, doslej ni bilo« (M. Ipavec, V jeziku se izražajo posebnosti kulture, Primorske novice, 17. 10. 2014: ). V Uvodnih pojasnilih slovarja izvemo, da »je namenjen široki šolski, kulturni in univerzitetni javnosti« (VII), v zvezi z gradivom pa v Primorskih novicah, da »so za izhodišče vzeli Slovar bosanskega jezika, ki je izšel leta 2010«. Drugačen podatek o gradivu najdemo v Uvodnih pojasnilih, in sicer naj bi bil »/o/snova za ta slovar Bosanski rječnik prof. Senahida Halilovica, ki ga je v slovenščino prevedla univ. dipl. slovenistka Amra Halilovic« (VII). Slovarja s takim naslovom nisem našla, zato sklepam, da gre za napako pri navedbi naslova. O obsegu najdemo podatek, da je v slovarju »opisanih več kot 25.000 pomenov najpogostejših besed ter tudi kar nekaj tisoč frazeoloških zvez in pregovorov« (VII). Pri urejanju sta avtorja Senahid Halilovic in Amra Halilovic upoštevala »nekatera leksikografska izhodišča« izvirnega Rječnika bosanskoga jezika (v nadaljevanju RBJ), pri čemer so v dvojezičnem slovarju predstavljena »le tista, ki so najpomembnejša in delno prilagojena za dvojezični slovar« (VII). Ker je slovar namenjen tudi univerzitetni javnosti, zahtevnejši uporabnik pogreša več leksikografskih informacij. Ni namreč verjetno, da bo pred sabo imel še enojezični bosanski slovar in v njem na primer preveril, da so z nadpisano številko pri geslu označeni homonimi, npr. kosa' 'las, lasje', kosa2 'strmina', kosa3 'kosa', pogrešal pa bo tudi razlago uporabljenih kvalifikatorjev, npr. pog., žarg., ekspr. Pregled naključnih gesel pokaže, da je zaradi manjšega obsega dvojezičnega slovarja - RBJ zajema okrog 60.000 enot (Uvod, V) - veliko gesel izpuščenih, zato v Uvodnih pojasnilih dvojezičnega slovarja pogrešam merila, po katerih so bila gesla izločena ali izbrana. Pojasnilo o izbiri »najpogostejših besed« (VII) je namreč premalo natančno, kajti za delo so bili gotovo oblikovani bolj natančni kriteriji. Pregled dela gesel pokaže, da ni gesla, ki je v RBJ označeno s kvalifikatorjem familijarno, npr. aba' s sinonimno razlago 'oče'; iz samostalnika izpeljanih vrstnih pridevnikov, npr. abadžijski, abdominalan; samostalnikov abahija, Abasidi, abažur; vulgarizmov za poimenovanje delov telesa, npr. kurac, pizda, dupe, guzica. V primerih manjkajočih iz samostalnikov izpeljanih pridevnikov manjkajo tudi nekatere stalne besedne zveze, npr. abdominalno disanje. Za slovenskega uporabnika je koristna informacija, da so po zgledu bosanskega slovarja v Bosansko-slovenskem rječniku navedena tudi nekatera zemljepisna lastna imena, npr. imena držav kot Slovenija, Australija, Austrija; imena mest kot Beč, Bratislava, Mostar, imena rek kot Neretva, imena prebivalcev kot Australac, Australka, osebna lastna imena kot Allah,Adem. V zvezi z zapisom lastnih imen avtorja zapišeta (VIII): »Poenoteno je tudi zapisovanje arabskih in slovenskih lastnih in občnih imen, pri tem je na prvem mestu ime zapisano v izvirniku, na drugem pa v slovenskem prevodu. Besedi ločuje členek tudi, pisan poševno v velikosti 8 pik.« V uvodu je pomen kvalifikatorja tudi razložen samo v razmerju izvirnik - prevod, opozarjam pa na to, da dobimo z rabo členka tudi pred slovenskimi lastnimi imeni za slovenski knjižni jezik neobičajna razmerja, npr.: Kuran tudi Koran, Muhammed tudi Mohamed, Allah tudi Alah, Adem tudi Adam. Enaka zaporedja zapisov najdemo tudi v slovenskem pojasnjevalnem delu, npr. Indžil je »ena izmed štirih svetih knjig pri muslimanih, razodeta je bila Isau tudi Jezusu«, Isa je »v Kur'anu tudi Koranu Isa tudi Jezus«, Maslinska gora je »Oljčna gora |gora, kamor je Isa tudi Jezus odšel po zadnji večerji|« (pri prevodu Maslinska gora kot Oljčna gora gre za napako, prevod po Svetem pismu je Oljska gora). V zvezi z lastnimi imeni dodajam še, da ob lastnoimenskih geslih v bosanskem jeziku najdemo tudi kazalko glej (gl.), ki »nima navedbe prevodne ustreznice, temveč samo sopomensko izvirno besedo« (VIII), kaže pa na »manj rabljeni sopomenski izraz, ki nima oblikovanega celotnega slovarskega sestavka« (VII). Kazalko najdemo npr. pri geslih Adam gl. Adem, Isus gl. Isa, medtem ko sta v RBJ imeni Adam in Isus označeni s kvalifikatorjem biblijski, Adem in Isa pa kur'anski, vsa imena pa imajo na vseh mestih polne razlage. Pri teh geslih gre po RBJ za primere z različnimi kvalifikatorji, v Bosansko-slovenskem rječniku pa sta kur'anska Adem in Isa brez kvalifikatorja, biblijska Adam in Isus pa s kazalko glej manj rabljena in z napotitvijo na dvojnico. Ker gre za različni uvrstitvi gesel v bosanski jezik, pogrešam pojasnilo spremembe pri označevanju. Razlike pri rabi kvalifikatorjev opazimo tudi pri drugih geslih, npr. kvalifikator narečno v Bosansko-slovenskem rječniku pri geslih iz nemščine, ki so v RBJ brez kvalifikatorja, npr. heklati, šolja, špica. Poleg dodanih kvalifikatorjev najdemo tudi primere, pri katerih kvalifikator iz RBJ ni ohranjen, npr. razg. za razgovorno (slovensko pogovorno) pri geslu tur. Ker je označevanje s kvalifikatorji povezano z merili slovaropiscev, o njih za meni tuji jezik bosanščino težko sodim, pri geslu tur pa opozarjam na slovenski del prevoda tretjega pomena z vulgarizmom rit, ki se ponovi tudi v prevodih dveh frazemov: »dobiti po ~u 1. dobiti po riti |biti tepen| 2. doživeti neuspeh; (dati) nogom u ~ brcniti koga v rit |odsloviti, odpustiti koga|«. Opozarjam na to, da so v slovenskem knjižnem jeziku fra-zemi s sestavino rit označeni kot vulgarni ali nekultivirani. Dvojezični slovar tega podatka ne navaja, zato so taki prevodi nepopolni. »Usmerjevalka prim. se uporablja predvsem za izpeljanke ženskega spola in izpeljane dovršne oziroma nedovršne glagole, zato je tedaj naveden primer prevodne ustreznice« (VIII). Drugače kot v RBJ, v katerem imamo za poimenovanje oseb kot samostojna gesla samo poimenovanja za moški spol, ženske oblike pa so navedene v oklepaju v zaglavju, sta se avtorja Bosansko-slovenskega rječnika odločila za samostojno obravnavo ženskih in moških poimenovanj, kar je z izjemo Slovenskega pravopisa 2001 tudi slovenska slovaropisna praksa. Geslo abonentkinja z dvojnično obliko abonentica ima prevoda 'abonentka, naročnica' in oznako prim. pred moško obliko abonent. Pri večpomenskih geslih, kot je adolescentka, sta pri ženskem poimenovanju navedena prevoda 'adolescentka, mladostnica', pri moškem pa tudi pomenska razlaga v pokončnicah |kdor je v obdobju med puberteto in zrelostjo| in preneseni pomen 'nezrela oseba'. Tak način obravnave ženskih poimenovanj najdemo pri večini primerov, tudi pri primerih vzporednih tvorb kot bole-snica in bolesnik. Izjema tako v eno- kot v dvojezičnem slovarju sta pogovorni besedi raspuštenik in raspuštenica, ki sta v RBJ obravnavani kot samostojni gesli, v Bosansko--slovenskem rječniku pa brez usmerjevalke primerjaj in s pomensko razlago v pokončnicah ter navedbo večpomenskosti na obeh mestih. kvalifikatorje, npr. slabš. za slabšalno, ekspr. za ekspresivno, vulg. za vulgarno, evfem. za evfemistično. V uvodnem delu dvojezičnega slovarja so na strani IX navedene še naslednje krajšave: im. za imenovalnik, daj. za dajalnik, or-, za orodnik, rod. za rodilnik, tož. za tožilnik, dv. za dvojino, m, ž, s za samostalnik moškega, ženskega, srednjega spola, nižjepog. za nižje pogovorno, oz. za oziroma,pooseb. za poosebljeno, sam. za samostalniško rabo in vel. za velelnik, vendar pa v slovarskem delu gesel s temi krajšavami ne najdemo. Predvidevam, da so bili ti kvalifikatorji v slovarju načrtovani, kasneje pa izločeni, zato bi jih morala avtorja izločiti tudi iz Uvodnih pojasnil. Označevanje jezikovnih posebnosti v slovarju dveh jezikov je zelo zahtevna naloga in v Bosansko-slovenskem rječniku so število kvalifikatorjev za označevanje jezikovnih posebnosti zelo omejili, krajšave s slovenskimi razvezavami pa navedli na IX. strani Uvodnih pojasnil. Za dvojezični slovar je nenavadno, da so krajšave in njihovi prevodi samo v ciljnem jeziku, saj uporabnik z bosanskim maternim jezikom slovenskih krajšav ob bosanskih geslih verjetno ne bo razumel, npr. ob geslu bajati je slovenska krajšava nedov., ki je v uvodu razvezana kot nedovršni glagol. Razlogov za tako odločitev ne poznam, dejstvo, da slovar ne navaja niti bosanskih prevodov za uporabljene slovenske krajšave, pa po mojem mnenju omejuje njegovo uporabnost in razumljivost. Največ krajšav v Bosansko-slovenskem rječniku je slovničnih kvalifikatorjev, npr. dov. za dovršne, nedov. za nedovršne glagole, štev. za števnik, ž., s. in m. za moški, srednji in ženski spol, zaim. za zaimek, predl. za predlog. Poleg slovničnih imamo v slovarju stilno-plastne kvalifikatorje, npr. pog. za pogovorno, žarg. za žargonsko, in ekspresivne S krajšavo ed. za ednino in mn. za množino pred slovenskim prevodom so označeni samo edninski in samo množinski samostalniki, npr. samo edninski: dob, kič, keš (pri kešu je v slovarju napaka, saj v zaglavju najdemo tako krajšavo za ednino kot množino: »keš -a m. ed. mn. gotovina«; poleg tega pa ima v RBJ geslo kvalifikator razg. za pogovorno); samo množinski samostalniki so npr. kliješta, kola, reptili. Do uporabnika prijazne so pomenske razlage v pokončnicah (|), ki so dodane slovenskemu prevodu, npr. geslo abdest ima pomensko razlago |obredno umivanje pri muslimanih, navadno pred molitvijo|, geslo aceton pa |brezbarvna, vnetljiva tekočina, ki topi smole in masti, odstranjevalec laka za nohte|. V Uvodnih pojasnilih izvemo, da je razlaga »bodisi prevod pomenske razlage v Bo-sanskom rječniku bodisi je povzeta po Slovarju slovenskega knjižnega jezika, ko gre za pomensko povsem prekrivno razlago« (VII). To potrjujeta tudi izbrana primera, saj gre pri geslu abdest za prevod razlage iz RBJ, pri geslu aceton pa za dopolnjeno razlago iz Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Pomenske razlage v pokončnicah so uporabljene tudi pri navajanju frazemov, tako da slovar slovenske frazemske ustreznice ustrezno loči od razlage pomena, npr.: frazem pri geslu svijet »oprostiti se/rastati se s ovim ~om/od ovog ~a evfem. iti na drugi svet |umreti|«. Tako zapisan prevod frazema uporabniku ločeno poda dve informaciji -o slovenski ustreznici in pomenu frazema. To pomeni, da uporabnik dobi celostno informacijo in mu pomena ni treba iskati v enojezičnem slovenskem in/ali bosanskem slovarju. Pri dveh jezikih iz iste jezikovne družine, kot je to v primeru bosanščine in slovenščine, je to dobro premišljena in za uporabnika koristna rešitev. Bosansko-slovenski rječnik je nastajal »dobra tri leta« , kar je za pripravo geslovnika, kvalifikatorjev in prevodov malo časa. Pomanjkanje časa se kaže v Uvodnih pojasnilih, v katerih bo zahtevnejši uporabnik pogrešal bolj natančne informacije o izbiri gesel, kvalifikatorjih in o obravnavanih geslih. Kakovost slovarja vidim v preglednem navajanju geselskih člankov, natančnem navajanju pomenov gesel in v pomenskih pojasnilih, ki dopolnjujejo enobesedna gesla in frazeme. Naj sklenem, da bo kljub v oceni navedenim pomanjkljivostim slovar uporaben pri delu v šoli, pri študiju ali pri prevajanju, ter opozorim na to, da so možnosti za označevanje gesel v dvojezičnih slovarjih omejene in nezadostne, zato je za uporabnika pomembno, da so krajšave in kvalifikatorji v slovarju natančno pojasnjeni. Saška Štumberger Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta saska.stumberger@guest.arnes.si Ob izidu antologije Alojza Gradnika Eros-Thanatos (spremna beseda, izbor, prevod in ur. Fedora Ferluga - Petronio), Trst: Založba tržaškega tiska -Editoriale stampa triestina, 2013. 173 str. Jeseni 2013 je izšla pri Založbi tržaškega tiska - Editoriale stampa triestina (ZTT - EST) dvojezična slovensko-italijanska antologija pesnika Goriških brd Alojza Gradnika pod naslovom Alojz Gradnik. Eros-Thanatos. Misel, da bi izdala antologijo Gradnikovih pesmi v italijanskem prevodu, me je spremljala že dolga leta, pravzaprav od poletja leta 1981, ko so me poklicali v maturitetno komisijo za slovenščino na Liceju F. Prešerna s slovenskim učnim jezikom v Trstu. Takrat je ena izmed dijakinj predstavila referat o Gradnikovi ljubezenski poeziji in Gradnik se mi je razkril v čisto novi luči s svojo intenzivno erotično poezijo, v kateri se neprestano prepletata ljubezen in smrt. V šolskih klopeh smo seveda brali Gradnika, vendar smo se takrat omejili na njegovo pokrajinsko liriko, predvsem na sliko njegove rodne Medane v eni izmed njegovih najbolj znanih pesmi V tujini, pa tudi na kak sonet iz Tolminskega punta. Njegova ljubezenska poezija pa me je tako prevzela, da sem leto kasneje napisala članek o Gradniku, pesniku ljubezni in smrti, in ga po siloviti izpovedni moči primerjala z redkimi pesniki iz klasične književnosti, kot so Sapfo, Katul in Properc.1 Kasneje sem spoznala tudi filozofsko, 1 Fedora Ferluga - Petronio, 1982/83: Alojz Gradnik in antična lirika, Jezik in slovstvo 28/6, 169-179.