Posamezna Številka 5 Sin
ZASAVSKI
TRBOVLJE, 1. novembra 1951 Štev. 44. — Leto IV.
.O OSVOB ODI L N E : OKRAJA TRBOVLJE
MIR LJUDEM NA ZEMLJI
(Misli partizanskega duhovnika ob Kongresu miru v Zagrebu)
»Kdor prime za meč, bo z mečem končan/«
Na zasedanju okrajnega plenuma 0F pretekli teden se mi je približal neki rudar in mi dejal: »Dolgo sem vas Bledal, pa le vidim, da ste pravi. Kaj «e nisva videla v partizanih v Gor. Savinjski dolini, kjer sem bil pri kulturni ekipi?« Seveda sva se videla! Morda že takrat, ko sem mobilizirancem iz Trbovelj govoril 16. septembra 1944 na Mo-vavškem, morda je bil med tistimi 400 rudarji, s katerimi smo šli v Črnomelj na IV. zborovanje aktivistov. Gotovo smo bili skupaj 26. septembra istega leta v Gornjem gradu, ko sem v Prosvetnem domu blagoslovil zastavo »Pohorske brigade«, pri Gregorčičevi proslavi ali proslavi Oktobrske revolucije v Ljubnem, na proslavi »Štirinajste« v Okonini in vse dotlej, dokler se ni L decembra začela zimska ofenziva. Res sem tisti, pa tudi popolnoma isti, in se še vedno, zlasti med svojimi stanovskimi tovariši, borim za prava krščanska načela, za pravico in mir in en socializem. Tem svojim takratnim tovarišem, svojim sobratom, vam, dragi delavci, bi rad napisal ob zagrebškem kongresu nekaj besed, da bi še bolj znali ceniti mir, za katerega se »si norimo.
Kongres se je začel 23. oktobra. Spominjam se še, kako je bilo na ta dan Pred sedmimi leti. Bil sem takrat v štabu Tomšičeve brigade pri Senovrš-niku nad Novo Štifto. Grel sem se pri Peči in tam mi je Smonkarica na klopi razlagala, kako so belogardisti 15. oktobra požigali Sovin jo peč, zvezali 11 Žensk in otrok z žico in žive zažgali, kako so domači izdajalci privedli sovražnika v bunker in bolnico. V dolini Pod nami je ves dan pokalo, pod Črnivcem so bile težke borbe Tomšičeve in Bračičeve brigade z nekaj tisoč belogardisti, ki so vpadali v Savinjsko dolino iz Kamnika preko Črnivca. Prejšnji popoldan je bil 4. bataljon Tomšičeve skoraj uničen: bilo je 37 mrtvih
20 ranjenih, ki smo jih vso noč previjali v neki gostilni in odpravljali dalje. Dež je lil vso noč brez prestanka. mačkin kot je začel goreti, naši so se Vrnikali na to stran doline. In nato je Zagorela vsa dolina z Novo Štifto vred. ^ neki hiši so zažgali žive 4 ljudi, stare nad 60 let, ki sem jih čez štiri dni pokopal v eni krsti. Mine in granate so neprestano padale na položaje in našo nišo, avioni so mitraljirali. Sele ko so PziŠli po hribih Menine Bračiči, se je Posrečilo belogardiste ustaviti in jih Vneči čez Črnivec. Beli so ropali in odnesli vse. Nekemu Tomšičevcu na mo-f°rju se je posrečilo iztrgati belim za-n\ano svinjo. Tako je bilo proti Kam-Pa tudi od Gornjega grada je Prinašal veter smrad požganih hiš. yemci so požigali Bočno, Šmartno, Vo-‘°0 in sosednje vasi, ki so popolnoma P°9orele. Ko pridem 25. oktobra v Kro-P° in sem maševal 26. oktobra v Bočni,
vse ljudstvo jokalo, saj jim je zgo-elo vse imetje. In tako je šlo naprej, ^an za dnem, noč za nočjo: bombardira, borbe, uničevanje, dokler se de-
cembra ni začela še hujša zimska ofenziva. Poižsod pogrebi, grobovi, mrliči, požgani domovi. Borba za svobodo na življenje in smrt!
V	jugoslovanskem merilu je ta borba terjala 1 milijon 700 tisoč žrtev v povprečni starosti 22 let. Padel je vsak deseti Jugoslovan, uničeno je bilo 60 % narodnega premoženja. Vojna škoda znaša 61 milijard dolarjev. Poleg tega je bilo ranjenih nad 400 tisoč, vojnih ujetnikov blizu 200 tisoč, interniranih preko 300 tisoč, razseljenih prebivalcev nad pol milijona. Izmed uničenih objektov je bilo 340.000 kmečkih hiš, na tisoče pa javnih zgradb, šol, tovarn, mostov, elektrarn itd.
V	svetovnem merilu je uničil fašistični vojni moloh 57 milijonov življenj, od tega jih je padlo na fronti 17 milijonov. Ce bi krste s temi trupli položili eno poleg druge, bi segla črta poldrugi-krat okoli sveta. Vojna škoda pa je znašala najmanj 400 milijard zlatih dolarjev. S tem bogastvom bi si lahko vsi prebivalci Evrope in Amerike zgradili nove hiše s komfortno opravo, nove šole in bolnice, pa bi še ostalo vsakemu za dosmrtno pokojnino.
K temu pridejo še strahote bombnih napadov na civilno prebivalstvo, ubijanje in mučenje talcev in uničenje 10 milijonov nedolžnih žrtev v koncentracijskih taboriščih. Pobitih je bilo 6 milijonov Zidov, s plinom zastrupljenih samo v Osvjecinu nad 2 milijona ujetnikov, v Jasenovcu zaklanih in s kiji pobitih 600 do 700 tisoč civilistov. Iz človeških kož so izdelovali copate, damske torbice iz sedla, iz masti pa kuhali milo. V Jasenovcu je ostalo živih 35 ujetnikov, v Belzenu so našli 13.000 mrličev. Grozote, ki so bile odkrite na niirnberškem sodišču, bi lahko naštevali brez konca in kraja. Fašisti so v tej vojni prekosili vsa doslej znana zverinstva.
Ker smo mi, partizani, skusili te grozote na lastni koži, zato znamo sovražiti vojno in ljubiti mir. In ker vemo, da so vojne nujna posledica imperialistične grabežljivosti, napuha, požrešnosti in pohlepa, zato smo kapitalizem enkrat za vselej zavrgli in se oklenili n.ovega družbenega reda — socializma. Kot kristjani smo prepričani, da je vojna največji množični zločin proti peti božji zapovedi in ljubezni do bližnjega. Zato obsojamo in zavračamo napadalno vojno iz katerega koli razloga in vsako njeno opravičevanje. Mi vemo, da se je cerkev z Vatikanom na čelu daleč oddaljila od pravega krščanstva s tem, da je propagirala križarsko vojno proti komunizmu, ko je podpirala fašistične okupatorje, blagoslavljala njih orožje in SS-ovce, darovala za abesinske in španske roparje svoje zlate križe, podpirala, sprejemala in priznavala razne Paveliče in Rupnike, na drugi strani pa hinavsko govorila o borbi za mir, čisto po zgledu današnje ruske propagande. Besede se morajo skladati tudi z dejanji in le na tak način se hočemo mi, Jugoslovani, boriti za trajen in resnični mir med vsemi narodi. Prepričani smo, da se je tudi SZ daleč oddaljila od svojega
x G°rnja slika predstavlja tako imenovano »Rockefellerjevo Ncw4,.'or^“’.	j" 8c*ida|i * denarjem znanega
'meriSkega milijarderja. Zidali so jo 15 let. V njej bi lahko nastanili skoraj vse prebivalstvo naših revirjev.
nekdanjega pacifističnega ideala s tem, ko zatira in izkorišča male narode, ko pripravlja imperialistični vojni pohod proti Jugoslaviji. Srečni smo, da smo si priborili državo, ki govori o miru, pa zanj tudi dela. Naš vrhovni komandant, tovariš Tito, je dejal: »Jugoslavija je miroljubna država. To je napisano na naši socialistični zastavi. Prava socialistična država, kot je naša, pa ne more biti bojaželjna, ne more imeti osvajalnih teženj, mora biti miroljubna, mora s svojim zgledom pokazati, da v resnici želi mednarodno sodelovanje in mir. Mi to kažemo tudi danes.«
Vsemu temu prizadevanju našega državnega vodstva in Kongresa miru se pridružujemo vsi slovenski frontovci, delavci in izobraženci. Za mir se borijo tudi patriotični slovenski duhovniki trboveljskega okraja. To smo dolžni tudi našim žrtvam, ki jih je terjala zadnja okupacija. Saj sta padla naša dva najboljša tovariša: v Jasenovcu je bil zaklan talec in bivši trboveljski kaplan Franc Kač, na starega leta dan 1944 pa so v Kresnicah mučili in ustrelili našega tovariša, kaplana Ivana Povheta. Spet drugim je vojna dala povod, da so se prelevili v izdajalce in vojne zločince. Vsi pa še vedno čutimo težke gmotne in moralne posledice vojnih zločinov med našim ljudstvom.
Zato smo pa tudi sklenili poslati delovnemu predsedstvu Kongresa miru v Zagrebu sledeči pozdrav: »Petnajst pa-triotičnih katoliških duhovnikov revolucionarnega trboveljskega okraja pošilja vašemu kongresu pozdrav in srčno željo, da bi kongres utrdil v domovini in svetu Kristusov mir, ki je prvi pred-Nadaljevanje na 3. strani
Natakfivnete bomo sodelovali pri orcsniCevanta načel OZN
Predsednik vlade FLRJ maršal Tito je ob Dnevu Združenih narodov izjavil:
»Letošnja proslava Dneva Združenih narodov je v Času, ko se poleg že obstoječih nerešenih mednarodnih problemov postavljajo novi in novi resni problemi, ki še bolj poslabšujejo tako in tako težko mednarodno situacijo. Vse to kaže, da vsa dosedanja prizadevanja OZN niso mogla odstraniti poglavitnih vzrokov mednarodne napetosti in uresničiti takšno vsestransko in iskreno sodelovanje na svetu, kakršno je kot n amen organizacije zapisano v Ustanovni listini.
Moje globoko prepričanje je, da dosedanji neuspehi Združenih narodov ne bi smeli biti vzrok, da bi oslabelo zaupanje v to mednarodno organizacijo, kajti če bi se to zares zgodilo, tedaj bi bil ogrožen tudi obstoj Združenih narodov, kar bi utegnilo imeti usodne posledice za Človeštvo.
Današnji položaj pa še bolj terja potrebo, da se Združeni narodi obdrže, okrepe in razširijo kot splošna svetovna organizacija. Še več, ni dvoma, da je navzlic neuspehu, da bi do sedaj uresničila popolno sodelovanje med narodi, Organizacija Združenih narodov mnogo pripomogla, da ni prišlo še do hujših dogodkov v zvezi s spori, ki ogrožajo mir. Lani sem povedal, da lahko samo popolno in enakopravno sodelovanje vseh članov Združenih narodov glede oseh vprašanj okrepi in ohrani to organizacijo, da izvede svoje poslanstvo. Mislim, da to velja še bolj danes, ko se v vrsto osnovnih mednarodnih problemov čedalje bolj postavlja vprašanje nacionalnega razvoja številnih narodov, ki v nedavni preteklosti niso imeli popolne neodvisnosti. To vprašanje z vso resnostjo postavlja pred Združene narode organiziranje širokega mednarodnega sodelovanja a smeri uresničitve teženj narodov in izkazovanja gospodarske in tehnične pomoči nezadostno razvitim državam na sploh.
Na tem torišču, kakor tudi na uresničitvi načel Ustanovne listine Združenih narodov na splošno, a predvsem pri vseh prizadevanjih za krepitev miru in mednarodnega sodelovanja, bo vlada FLRJ kot doslej najaktivneje sodelovala.<
Za mednarodni napredek in sodelovanje
Le-tamle v začetka letošnjega julija je z ljubljanskega gradu zaplapolala malo neznana zastava: zelena z zeleno, peterokrako zvezdo na belem polju. Na ljubljanskih ulicah ste srečali skupine ljudi v živahnem razgovoru, a jih niste razumeli. Ljubljančani so ugibali: »Italijani niso! Njih jezik nam je še vse preveč v spominu. Morda Španci?« »Ne, esperantisti!« jo je nekdo uganil.
V	tistih dneh (od 7. do 13. julija) je bil namreč v Ljubljani XV. jugoslovanski esperantski kongres, ki so ga obiskali tudi esperantisti iz zamejstva.
Nam, mlajšim esperantistom, ki se še nikdar nismo udeležili esperantskih kongresov, ali vsaj ne kongresov z mednarodno udeležbo, je bil ta kongres kakor razodetje. Dokazal nam je uporabnost in koristnost esperanta za sporazumevanje med različnimi narodi. Preprosta tovarniška delavka iz Zemuna je prijateljsko kramljala z uradnikom lz Londona In čevljar lz Novega Sada je debatiral z narodnim poslancem s Švedske; esperanto je odlično premagal meje jezikov. Minister Ziherl je prav povedal: »... mimo in preko nacionalnih jezikov esperanto omogoča sporazumevanje med preprostimi ljudmi vseh narodov ...«
Dokazal pa nam je kongres v Ljubljani še mnogo več, namreč, da esperanto ni morda le donosen pripomoček mednarodnim trgovcem, svetovnim popotnikom in diplomatom, zamenjeval-eem znamk in razglednic, marveč da Je nosilec velikega ideala: bratstva med narodi! Tudi to je poudaril Ziherl: »... je sposobno sredstvo za razširjanje ideje miru in bratstva med vsemi ljudmi na zemlji.« Skoraj petsto esperantistov iz vse Jugoslavije in lz zamejstva se je čutilo kot ena sama družina. Skupni jezik ni izbrisal samo na-
Rudarji so v nedeljo kopali premog za upokojence
Zagorski rudarji so po sklepu svojega delavskega sveta kopali že v nedeljo, 21. oktobra, premog za upokojence, ki ga bodo dobili po režijski ceni. Udeležba na delu je bila prav dobra.
V	nedeljo, 28. oktobra, so se odrezali trboveljski in hrastniški rudarji, ki so za upokojence nakopali 1660 ton premoga; največ ga je nakopal kolektiv vzhodnega obrata, in sicer 576 ton, zahodni obrat 531, obrat Hrastnik 259 in obrat Ojstro 166 ton, dnevni kop v Trbovljah pa je dal za upokojence 128 ton premoga. Ce bodo ta premog pravilno razdelili, bodo upokojenci čez zimske mesece preskrbljeni s kurjavo
Kakor smo že pisali, kolektiv rudnika Trbovlje-Hrastnik tekmuje v proizvodnji. Do 28. oktobra je bil kolektiv zahodnega obrata za 2,3% nad planom, prav tako vzhodni obrat za 0,1%, medtem ko sta obrata Hrastnik in Ojstro ter dnevni kop še pod planom. Rudnik je bil zaradi objektivnih težav do 28. p. m. celotno za 3,3% pod proizvodnim načrtom.
rodnostnlh jezikovnih mej, marveč tudi razlike med stanovi in pokliči in izobrazbo. Poleg trikratnega doktorja, vseučiliškega profesorja, zdravnika, inženirja, srednješolskega profesorja in ljudskošolskega učitelja je sedel dijak in učenec ljudske šole, poleg oficirja JA in uradnika delavec in kmet, poleg pravoslavnega duhovnika katoliški redovnik in muslimanka. Esperanto jih je vse pobratil. Znana holandska časnikarka Isbrucker je dejala v pozdravnem govoru: »Ko sem prešla meje petih držav, se tukaj počutim kot člen družine, kljub temu, da ne znam vašega jezika.« Predsednik Mednarodnega esperantskega Instituta v Haagu, Andrej Ce, je poudaril, da ni tukaj našel samo ljudi, ki govore isti jezik, marveč da imajo tudi isti ideal v srcu. Med vsemi je najlepše povedal znani prevajalec Ivo Rotkovlč: »Vprašali so me. kdo je na našem kongresu najboljši esperantist? Pravim, da tisti, v komer je največ človečanstva.«
Koliko iskrenih prijateljstev je bilo sklenjenih na tem kongresu, najlepše dokazuje dopisovanje med udeleženci. Ob spominu na lep izlet v Postojnsko jamo je poslal socialistični švedski po-
slanec piscu tega sestavka pomenljivo razglednico, ki kaže zemeljsko oblo, na njej pa osem lepih otroških glavic z raznih kontinentov in spodaj napis: »Črnec, belec ali rumenokožec, to vseeno je, mi smo bratov krog od vsepovsod.«
Te dni je bil 'v Zagrebu mirovni kongres. Odlični zastopniki evropskih in izvenevropskih držav so se ga udeležili. Vse je družila ena velika misel mir! Na programu kongresa je bila tudi točka: kulturno sodelovanje med narodi. Tolmači in prevajalci so imeli polne roke dela, ker kljub skupnemu idealu vendar loči udeležence jezik. Ko bo vpeljan esperanto kot občevalno sredstvo v mednarodnem življenju — in to se bo prej ali slej zgodilo — bo postavljen najtrdnejši in najnujnejši temelj mednarodnega kulturnega sodelovanja in s tem pogoj za dosego trajnega miru.
Vsi, ki so dobre volje, žele delati za dosego tega cilja ter imajo smisel za kulturno sodelovanje med narodi, se bodo vpisovali v tečaje esperantskega jezika, ki jih prirejajo po vsej Jugoslaviji esperantska društva.
Frft
Kako se v Zagorju pripravljajo na prehod na nov finančni sistem
Dobra dva meseca opažamo v delovnih kolektivih vseh podjetij v Zagorju veliko razgibanost; živahno obravnavajo predstoječi prehod na nov finančni sistem in zanimajo se ,za doslej izdane uredbe in ukrepe v zvezi z novim načinom gospodarjenja. Jasno je, da se predlagajo razni ukrepi, kako bi se zboljšalo poslovanje, dvignila storilnost in pocenila proizvodnja. Na rudniku so v tem času že znižali administrativno osebje za 9 oseb. Težave so bile s sistemizacijo delovnih mest. Za polno izkoriščanje zmogljivosti rudnika pri maksimalno možni storitvi in za izvrševanje potrebnih investiejiskih del manjka še vedno okrog 250 delovnih moči Zato je bilo treba predvideti več delovnih mest, kot pa je zanje na razpolago delavcev. Razpoložljive delovne moči so razvrstili kar najbolj ekonomično..
Po vseh okrajnih proizvodnih pod-
jetjih 60 izvolili delavske svete in upravne odbore, ker se bodo podjetja osamosvojila. Dosedanja skupna uprava odpade. Večja podjetja bodo imela za svoje knjigovodstvo lastno moč, medtem ko bo več manjših podjetij uporabljalo eno ali dve administrativni moči. Kar se tiče knjigovodstva, ne bo težav, ker so že doslej za vsako podjetje vodili poseben gosjjodarski račun, pač pa bodo nekateri upravni odbori jmtrebovali Še nekaj instrukcij za pravilno in ekonomsko vodenje svojih podjetij.
Tudi krajevna podjetja KLO so izvolila svoje delavske 6vete in upravne odbore ter ge bodo vodila na enak način -kot okrajna podjetja. Delavski sveti nekaterih podjetij kažejo veliko delavnost v cilju izboljšanja delovnega procesa. Jasno je, da se bo ftodjetnost delavcev še povečala, ko se bodo podjetja osvobodila dosedanjega birokratizma.
MLADINSKI AKTIV LMS DOL PRI HRASTNIKU
vas vabi na
slovesno počastitev 32. obletnice SKOJ
združeno z odkritjem spominske plošče v NOV padlemu pionirju-skojevcu Borisu Pustu na Kalski planini dne 4. nov. t. 1. ob 10. uri dop.
Sodeluje godba iz Hrastnika in KUD Ciril Pust iz Dola pri Hrastniku
DOGODKI PO SOEIB v preteklem tednu
Zmaga konservativne stranke v Angliji
Volitve v Angliji so bile pretekli teden pač v ospredju mednarodnega zanimanja. Njih izid je, sodeč po pisanju časnikov, vsekakor trenutno potisnil v ozadje ostale svetovne probleme, saj se od konservativcev pod vodstvom »močne roke« Winstona Churchilla lahko pričakuje sprememba smernic britanske imperialne politike v marsikakšnem pogledu. Konservativna stranka je izšla iz volilne borbe sicer res le s skromno večino 18 mandatov in je verjetno, da se nova vlada ne bo mogla spuščati v kakšne politične pustolovščine, kakor je to značilno poudaril Koni Zilliacus na stavljena vprašanja novinarjev v Zagrebu.
Spričo pičle parlamentarne večine Churchillov vladni režim pač ne bo imel preveč lahkega stališča, najsibo v notranjepolitičnih vprašanjih ali pa pri reševanju svetovnopolitičnih problemov, ki je pri njih Britanija neposredno prizadeta. Po predvidevanjih Zilliacusa nova angleška vlada ne bo preklicala zakonov o nacionalizaciji rudarstva in transporta, vendar bo denacionalizirala industrijo jekla in železa. Po njegovem mnenju bo nova vlada kljub trenutno lahkemu vladanju imela kmalu velike težave, ker bo laburistična stranka v opoziciji razvila močno gibanje angleškega delavstva in zastopala bolj odločno zunanje in notranje politično stališče.
Simptomatična pa je izjava uglednega angleškega javnega delavca in po-bornika za svetovni mir glede novega političnega kurza Velike Britanije proti Jugoslaviji, ki se po njegovem mnenju nikakor ne bo spremenil, ker .Jugoslavija uživa velike simpatije pri obeh angleških strankah in bi Anglija pri vsakem napadu na Jugoslavijo storila vse za njeno obrambo, pa tudi stopila v splošno vojno, ter je odločena pomagati Jugoslaviji v okviru možnosti dograditve njenega gospodarstva in ohraniti njeno samostojnost.
Nova vlada bo najbrž skušala uvesti novo gospodarsko politiko, ki jo je v dosedanji opoziciji štela za »razsipavanje« laburistične stranke, prav tako spremeniti davčno politiko, ker sodi, da so dosedanji davki v Angliji najvišji v vseh zahodnih državah. Glede zunanjepolitičnih smernic bo nova vlada težila za tesnejšim sodelovanjem s svojimi domi-nionu intenzivnejše sodelovala pri ostvarjenju zedinjene Evrope in skušala doseči znosnejše sožitje s Sovjetsko zvezo. V vprašanjih Srednjega vzhoda se obeta glede perzijsko-angleškega spora spravljivejše posredovanje, medtem ko bo zunanjepolitični kurz glede ostalih vprašanj, zlasti Sueškega prekopa in Sudana, ubral gotovo bolj od-ločno pot, da bi zavaroval življenjsko važno prometno žilo in gospodarsko
...in
strateške interese britanskega imperija v tem delu svata. Bližnja prihodnost bo že pokazala, v kolikor bo taka programska politika nove vlade uspela povrniti Angliji njeno imperialno pozicijo proti narodom Srednjega vzhoda, ki so v vedno močnejšem pok ret u uveljavljanja svojih nacionalnih pravic.
Napetost v Egiptu traja še naprej
V Egiptu vztraja njegova vlada še vedno na svojem nepopustljivem stališču. Egipt kot Anglija izvajata vojaške in gospodarske ukrepe, ki naj jima čitn uspešnejše zagotovita uveljavljanje njunih načrtov. Egipt je izvedel splošno mobilizacijo. Anglija pa pošilja vojaške okrepitve v sueško področje. Velika Britanija naj bi odposlala svoje čete iz Egipta. Ukrepi Egipta pa dosedaj niso imeli posebnega uspeha, kajti Anglija razpolaga z velikimi tehničnimi možnostmi, da oskrbuje svoje enote ob Suezu in v Sudanu. Po najnovejših poročilih bi bil Egipt pripravljen na pogajanja z Anglijo šele po umiku vseh njenih čet. Egiptovski zunanji minister je izjavil, da bo Egipt pozdravil vsako posredovanje samo na temelju predhodnega umika britanskih čet iz Egipta in Sudana.
Značilno je, da bo Egipt začel v kratkem pogajanja s Sovjetsko zvezo o sklenitvi trgovinske pogodbe in se pripravlja skleniti take pogodbe tudi z drugimi vzhodnoevropskimi državami, med njimi z Madžarsko in Češkoslovaško.
Egiptovsko notranje ministrstvo je izdalo nalog, da se ne smejo obnavljati dovoljenja za bivanje britanskim državljanom v Egiptu, kar bi pomenilo, da bi se moralo izseliti okrog 10.000 Britancev.
Na Koreji dosežen sporazum o nadaljevanju pogajanj
Zvezni častniki so se sporazumeli o vseh doslej spornih vprašanjih. Sedež konference bo v Pan Mundžonu. Nevtralna cona naj bi obsegala krog s premerom dveh kilometrov. Vzdolž ceste Pan Mundžon—Kesong se določi varnostni hodnik v širini 400 metrov. Vsaka delegacija bo odgovorna za varnost svojih članov. Piloti Združenega poveljstva bodo opozorjeni, naj ne letajo nad nevtralno cono. Delegaciji obeh strank sta se na osnovi tega sporazuma sestali že k trem zasedanjem. Predlog Severnokorejcev, da bi se ustanovila nevtralna cona 20 kilometrov južno od sedanje bojne črte. je bil od predstavnika OZN sicer odklonjen, vendar se sodi kot napredek, ker se je dosedaj zahtevala demarkacijska črta na 38. vzporedniku.
doma
Kongres miru v Zagrebu končan z uspehom
Kongres za obrambo miru v svetu in mednarodno sodelovanje, ki je trajal v Zagrebu od 23. do 27. oktobra ob prisotnosti 159 delegatov 23 držav, je končal svoje mirovno zborovanje in sprejel predlog predsednika tov. Josip« Vidmarja kot osnovo za mirovno resolucijo, ki se v njej ugotavljata kot glavna vzroka vojne nevarnosti težnja po gospod-stvu in kršitev načel enakopravnosti. Ta kongres je brez dvoma močno dvignil mednarodni ugled Jugoslavije, ker kaže, da je vsa demokratska javnost sveta, /lasti Zahoda, spoznala važnost in pravilnost jugoslovanskega stališča v svetovni politiki. Prizadevanje za svetovnim mirom bo šlo sedaj še bolj v smeri, da se najde način za pogajanja brez poudarjanja potrebe oborožitvenega tekmovanja in ravnotežja sil.
Obsodba sovjetskih vohunov in saboterjev
Kakor smo že poročali, so se v Beogradu zagovarjali pred sodiščem razni sovjetski vohuni in saboterji. Sodnijska obravnava je trajala 14 dni. Inž. Branko Putnik je obsojen na smrt z ustrelitvijo, inž. Nedeljko Tudurič na dosmrtni zapor, Slobodan Milovanovič na 18 let ječe, Boško Živojinovič na 15 let zapora,
Stanko Dobraž tudi na 18 let ječe, Milan Mitrakovič na 16 tet zapora, ostali pa so dobili manjše kazni.
Naša trgovina s Finsko
V	Helsinkih je bil podpisan protokol o zamenjavi blaga med Finsko in našo državo z veljavnostjo do konca leta 1952. Naša država bo izvažala trd les, tobak, konopljo, raane kmetijske in živilske predmete, uvažala pa bo sulfatno celulozo, različne kmetijske in druge proizvode.
Tri nove ladje v reški ladjedelnici
Reška ladjedelnica »3. moj« gradi sedaj tri večje ladje po 4200 ton. Imenovale se bodo »Avala«, »Dinara« in »Ro-manija«. Vse tri nove ladje bodo dograjene v kratkem, ena že do konca tega leta. Razen -tega gradi ladjedelnica tudi več ladijskih cistern.
Priznanje našemu vinu
V	Montpellieru v Franciji je bila od 3. do 25. oktobra III. mednarodna razstava vin. Na tej razstavi so dobila naša vina najvišje mednarodno priznanje, med drugim tri zlate medajle, eno za hrvatski traminec, dve pa za bela slovenska vina.
Guy de Maupassant:
uvajte se ljubezni!
(Nadaljevanje in konec)
Nato pa sva začela peti vse križem množico napevov; operne napeve, popevke, pesmi Musettea! Pesmi Muset-tea! Kako se mi je zdela tedaj poetična! ... Skoraj bi se bil razjokal. Ah! Vse take bedarije nam mešajo pamet; ogibajte se žensk, ki popevajo na planem; če 'pojejo pesmi Musettea pa še tembolj!
Kmalu se je utrudila in sedla na zeleno pobočje. Jaz pa sem se spustil k njenim nogam, prijel jo za roke, za drobne roke, ki so bile od vpikov igle kakor s poprom po trošene, in obšla me je mehka žalost. Govoril sem ji:
— Tule vidiš sveta znamenja dela. — Ah, gospod, gospod! veste kaj vse pomenijo ta sveta znamenja dela? Govore o vsem opravljanju v delavnicah, o šepeta je izrečenih nespodobnostih, o duši, okuženi z gnojem zaradi kvanta-nja, o izgubljeni nedolžnosti, o vsem bedastem čvekanju in govoričenju, o vsej majhnosti vsakdanjih navad, o vsej omejenosti duševnega obzora navadnih žensk; vse to najdete v dovršeni
meri pri tistih, ki imajo na koncih prstov sveta znamenja dela.
Nato sva si dolgo gledala v oči. Ah' žensko oko — kakšno moč ima! Kako nas vznemirja, napada, osvaja, nam zavlada! Kako se zdi globoko, polno obljub, nečesa neskončnega! Imenujejo to gledanje v dušo. Ah, gospod, kakšna prevara! Če bi gledali vanjo, v dušo, bi bili bolj pametni; vsekakor!
Končno me je omrežila, zmedla. Hotel sem jo objeti, Ona pa je rekla: — Proč z rokami! —
Tedaj sem pokleknil pred njo in ji razgrnil srce; vso ljubezen, ki me je dušila, sem izlil s solzami na njena kolena. Zdelo se je, da jo je sprememba mojega vedenja ^presenetila in opazovala me je z neiskrenim pogledom. Kakor da bt si bila mislila: — Ah! takale je igra s teboj, srček; dobro, bomo videli.
Zaljubljenci, gospod, smo vedno prostodušni, ženske so pa trgovke.
Nedvomno bi jo bil zmagal; pozneje sem spoznal, da sem bil bedast; toda to, kar sem iskal jaz, ni bilo telo; bila je
Teden Ljudske tehnike v trbovelitkem okraju
Glavni odbor Ljudske tehnike za Slovenijo je skupno s svojimi okrajnimi odbori in množičnimi organizacijami določil, da bo Teden Ljudske tehnike od 4. do 11. novembra t. I. Namen tega tedna je predvsem pokazati našim delovnim ljudem razvoj in stopnjo naše tehnike ter zbuditi pri ljudeh zanimanje za izpopolnjevanje naših tehničnih pripomočkov v industrijskih podjetjih in tovarnah, v kmečkih delovnih zadrugah in v našem prometu ter omogočiti vsakemu posamezniku, da si s to ustanovo pridobi do neke mere potrebno osnovno tehnično znanje, ki je za razvoj našega gospodarstva zaželeno in nujno.
Posebno nalogo pa bodo imele na tem področju dela naše sindikalne organizacije, katerih dolžnost je, da teže tudi za tem, da zbude zanimanje delavskih svetov za izboljšanje organizacije dela v svojih podjetjih in za probleme racionalizatorstva in novatorstva. Delovne kolektive po naših industrijskih in drugih podjetjih je treba seznaniti s celotnim delovnim procesom v
Novi transformator elektrifikacije rudnika Zagorje iz elektronca
Mir Hudem na zemlfi
Nadaljevanje s L strani.
pogoj našega poslanstva'in sreče naših vernikov. Zagotavljamo vam, da se bomo v bodoče še bolj trudili prepričati naše vernike, da je moderna imperialistična vojna protikrščanska, da ne odgovarja zahtevam Kristusa in krščanske morale. Moderna vojna, ki je vojna plinov, strupov, avionov in atomskih bomb, ki mori civilno prebivalstvo, ki uničuje cele narode, prinaša samo škodo in moralno propast, je nenravna, nedovoljena in kristjanom v vesti prepovedana. Zato bomo neutrudno delali in molili, da Kristus, Bog miru, krona vaše sveto prizadevanje s popolnim uspehom. — Trbovlje, 22. oktobra 1951. Podpisani: Smon, Medvešek, Zagradiš-nik, Jerman, Vrbovšek, Lovšin, Povše, Pleša, Bartelj, Ogulin, Pavlič, Vodopivec, Sitar, Cuderman, Smrkolj.«
Tako bomo te dni v duhu z delegati na Mirovnem kongresu vsi pošteni slovenski domoljubi, krščanski frontovci in socialisti, vsi se hočemo truditi za velik človekoljubni ideali: »Nikdar in nikoli več vojne!« — za mir betlehemskih poljan, za mir ljudem na zemlji! Naj živi in uspe ta Kongres v blagor in srečo vsega našega delovnega ljudstva, naj podpre naše napore za zgraditev varne in mirne socialistične Jugoslavije! Franc Smon, član GO OF.
V Zagorju se pripravljajo na Teden Ljudske tehnike
Na pobudo MO OF so se pred dnevi sešli predstavniki množičnih organizacij, da se pogovore o pripravah za oredstoječi Teden ljudske tehnike, ki bo od 4. do 11. novembra. Izbrali ao ožji odbor, ki je sestavil delovni načrt. V odbor so prišli predstavniki DIT, Elektrostrojne zveze, Šolskih ustanov, množičnih organizacij tn podjetij.
ljubezen, vzor; igral sem čustvenega človeka, ko bi lahko bolje uporabil čas.
Ko se je naveličala mojega zaljubljenega stokanja, je vstala; vrnila sva se v Saint-Cloud. Razšla sva se šele v Parizu. I<o sva se vračala je bila tako otožna, da sem jo vprašal čemu. Odgovorila je: Mislim, da takšnih dni, kot je bil današnji, ni mnogo v življenju. — Srce mi je bilo tako silno, ko da bi hotelo iz prsi.
Naslednjo nedeljo sem jo spet videl, nato spet sledečo in tako dalje. Vodil sem jo v Bougival, Saint-Germain. Maisores- Lafitte, Poissp; povsod tja, kjer se razvijajo predmestne ljubezni.
Pretkanka je na svoj način razpihala moje nagnjenje in ljubezen v strast. Tako sem končno popolnoma izgubil glavo in se z dekletom čez tri tedne poročil.
Pomagajte si, gospod, če ste uradnik, sam, bre2 družine, brez svetovalca. Prigovarjate si, da vam bo življenje z žensko sladko. In vzamete jo.
Nato pa vas od jutra do večera zmerja, ne razume ničesar, jaška neprestano, poje — znorel bi — pesmi Musettea (ah, njegove pesmi so prava nadloga!). Prepira se z voznikom premoga, hišniku razlaga vse podrobnosti družinskega življenja, sosedov i dekli 2aupa vse skrivnosti spalnice, pri trgovcu, peku, mesarju, povsod vas opravlja; v glavi pa se ji kar gnete tako bedastih zgodb,
podjetju, tako da bo vsak posameznik poznal ves delovni potek, proučil posamezna delovna mesta in tehnično opremo. Koristna so seveda tudi poljudna tehnična predavanja o delu s stroji in njih čim popolnejšim izkoriščanjem. Prav tako je priporočljivo, da naša industrijska in ostala podjetja in tovarne prirede v Tednu Ljudske tehnike posebne izložbe, ki naj ljudem prikažejo razvoj podjetja in proces dela. Te izložbe naj bodo pristopne najširšim množicam, da si ogledajo način dela v enem ali drugem industrijskem podjetju. Priporočljivo bi bilo prikazati in opozoriti ob tej priliki na problematiko posameznih delovnih mest v enem ali drugem podjetju, ki bo napotila marsikoga, da bo taka kočljiva mesta pobliže študiral in s takim proučevanjem v številnih primerih pripomogel do poenostavitve, pocenitve in izboljšanja dela.	•
Teden Ljudske tehnike pa moramo izkoristiti tudi za osnovanje novih organizacij povsod, kjer še ni teh ustanov, so pa dani pogoji za njih ustanavljanje, oživiti pa jih je treba povsod, kjer so take organizacije že delovale, a so z delom prenehale. Z ustanavljanjem novih organizacij bomo pridobili mnogo novih polkvalificiranih delavcev za naša rastoča industrijska in druga podjetja.
Teden Ljudske tehnike pa prav go-
tovo v trboveljskem kraju ne bo uspešen, če mu naše množične organizacije ne bodo posvetile več zanimanja. Odbor za izvedbo Tedna Ljudske tehnike se je prejšnji teden sestal in si zadal nalogo, da organizira odbore po vseh večjih centrih okraja. Sklenili so, da bodo do 30. oktobra poslali program dela, kako bodo v Zagorju, Hrastniku, Radečah in v Trbovljah v tem tednu tekmovali. Ta rok je pa precej pozen ir* zaradi tega ne bo mogoče odpraviti pravočasno vseh ovir in pomanjkljivosti, ki se bodo prav gotovo še pojavile, tako da je dvomljivo, če bo Teden Ljudske tehnike v našem okraju dosegel svoj namen, dvom nad vsem tem pa je še večji, ker je pri vseh tistih, ki bi morali imeti za to največ razumevanja, opaziti zelo malo veselja za sodelovanje v Tednu Ljudske tehnike.
Naj bo že tako ali drugače, naše dolžnost je, da storimo vse, kar je c naši moči, da nadoknadimo še zamujeno, akoravno imamo komaj še tri dni do začetka te pomembne prireditve. & bomo imeli pri delu potrebno zavest j in če bo ta prireditev pripravljena tako, I kot je treba, bo Teden Ljudske tehniki tudi v našem okraju zbudil zanimanje 1 za delo pri marsikomu, zlasti pa med J našo mladino. Naj torej vsak, ki je j zadolžen, stori v Tednu Ljudske tehni-I ke svojo dolžnost, in s tem bomo na-I pravili spet korak naprej.
KEM CHA TOVARNA V HRASTNIKU
ima težave z uvozom surovin
Kemična tovarna v Hrastniku, ki slavi letos 90-letnico svojega odbstoja, se bori pri izpolnjevanju svojih planskih nalog z velikimi težkočami, ker je pri svoji proizvodnji navezana do neke mere na uvoz raznih surovin. Predvsem ima to podjetje težave pri uvozu kalijevega sulfata, ki ga potrebuje za proizvodnjo kromovega galuna. Žveplo je eno izmed najbolj kritičnih surovin; doslej so ga uvažali iz Italije, sedaj ga pa sploh ne prejemajo, potreben pa je za razna žveplena barvila za tekstilno industrijo.
Tretja surovina, ki tovarni primanjkuje, je solitrna kislina za izdelovanje žveplene kisline. Pa so si znali pomagati: začeli so uporabljati odpadno solitrno kislino iz druge industrije, s čimer prihranijo sebi in državi dragocene devize. Tudi v prihodnje bo tovarna uporabljala samo to odpadno solitrno kislino.
To so najglavnejše surovine, s katerimi imajo težave, zato izpolnjujejo planske naloge lahko le pri tistih izdelkih, kjer je potreben material na razpolago, ne morejo jih pa seveda pri
artiklih, za katere morajo uvažati surovine in se težko dobijo.
V letošnjem letu se v tej tovarni izboljšali vrsto svojih produktov, me“ njimi kvaliteto natrijevega fosfata 33 polnjenje parnih kotlov in lokomotiv-Zboljšali so tudi proizvodnjo kromovega galuna, ki je potreben za usnjarsko industrijo. Pri nekaterih izdelkih s° znatno dvignili proizvodnjo, tako sCI letos povečali produkcijo trinatrijeveg3 fosfata in jo bodo prihodnje leto P°' dvojili zaradi velikih potreb, zlasti Prl železnicah.
Za novo finančno poslovanje vlad3 med kolektivom veliko zanimanje. P°' sebno še, ker bo treba velike pazljiv0' sti v tovarni In stroge kontrole v pv°' izvodnji.
Velike težave pa bo delala v tovarni, kakor doslej, tudi v prihodnje drag3 pogonska režija, ki je glede na pr?*?' vodnjo in prekomerno obrabo strojni" naprav zaradi kislin trikrat večja k°_ v ostalih industrijah. Vendar so Pre' pričani vsi, tako upravni odbor in de' lavski svet kakor tudi celoten kolektiv da bodo s skupnim prizadevanjem Pre' magali vse težave.
Edo ima pravico in doli' n ost, da vzgaja mladino*
Čestokrat se slišijo od mnogih mater in očetov, pa tudi od drugih ljudi opazke, da ,ie vzgoja otrok vprašanje učiteljev in šole. Slišijo se tudi besede:	»Poglej mladino,
kakšna je in kako je vzgojena, odkar ni v šoli verouka!* in podobno. Po takih pripombah bi »klepali, da imajo pravico In dolžnost, da vzgajajo naše otroke, le učitelji in duhovniki. Našim materam in očetom ter ostalim lahko rečemo, da je takšno gledanje napačno in zgrešeno. In ne samo zgrešeno, v mnogih primerih celo zelo škodljivo
Otrok je v šolski klopi pod nadzorstvom učitelja le pičlih nekaj ur, ves ostali ča« pa je prepuščen vplivu vzgoji in nadzorstvu matere ali očeta Obsodba učitelja, da ,1e otrok in mladina taka in taka. ne more opravičiti matere ali pa očeta, če zanemarjata vzgojo otroka doma. kjer se otrok največ zadrži. Naša šolska mladina, in pionirji so silno dojemljivi za marsikakšno reč. zla-
sti pa za nedovoljene stvari. Za veliko večino nedovoljenih ali nemoralnih primerov, tudi kriminalnih prestopkov, ki jih otroci
zagreše. lahko mirno trdimo, da imajo svoj glavni vzrok v nomankljivi družinski vzgoji ali v neposredni okolici, ne pa v šoli. Slabi uspehi pri učenju, nespodobno vedenje v šoli. na cesti, v družbi in drugod, lažnivost otrok, potepanje, tatvine, da celo primeri prostitucije nam zadajajo veliko in odgovorno nalogo, da se za odpravo teh pojavov pobrigamo z vso resnobo. Za devetdeset odstotkov vseh teh žalostnih pojavov in dogodkov sinemo reči, da so z,anje odgovorni starši, zato imamo vso moralno pravico, da terjamo od prizadetih mater in očetov, da posvečajo vse večjo skrb vzgoji svojih otrok.
Napačno bi seveda bilo. če hi šli morda v skrito ulico in vzgajati otroka pri za-
tako neumnih verovanj, tako zmaličenih nazorov, tako čudnih predsodkov, do jočem od obupa, verujte mi gospod, vsakokrat, kadar se z njo pogovarjam.
Umolknil je, bil je nekoliko upehan in močno razburjen. Gledal sem ga; prostodušni mož se mi je zasmilil in ravno ko sem mu hotel nekaj odgovoriti, se je parnik ustavil. Pripluli smo v Saint-Cloud.
Drobno dekle, ki sem se zanjo zanimal, je vstalo, da bi izstopilo. Šla je mimo mene in me ošinila s pogledom od strani; obenem pa se je skrivnostno nasmehnila in njen smehljaj me je popolnoma omotil. Nato je skočila na mostič na čolnih.
Pognal sem se, da bi ji sledil; ali sosed me je prijel za rokav. Z ostro kretnjo sem se osvobodil; on pa je zgrabil za škric moje salonske suknje in me vlekel nazaj ponavljajoč:
»Ne boste šli! Ne, ne pustim vas!« In kričal je tako glasno, da so vsi obstali in sc obrnili.
Vsi naokoli so se smejali; bil sem razjarjen, vendar se nisem ganil, ker se nisem upal osmešiti in osramotiti.
Parnik je plul že dalje. Drobno dekle, ki je ostalo na mostiču, je razočarano gledalo za menoj; nadležni sopotnik pa si je medtem mel roke in mi šepetal na uho:
Storil sem vam resnično uslugo. Da, da.
prtih vratih. To je zgrešeno, saj bi n&P’|r vili otroka plašnega in nesamostojnega
vin oiroKa piasnega m nesamostojne^" za poznejše življenje Im premagovanjetez v življenju nesposobnega. Prav tako .i®
■ SKn*
pačno in nespametno otroku prepov<— da bi sodeloval v pionirski organizaciji , v posameznih interesnih skupinah pod d"j8 zorstvom starejših ljudi, pa bilo si* vs delujejo pionirji v dramski ali v šahovs
___: i _ i _	_ ii_l_j i_11	, i_• t_ i__.-^1
V UJ OUinai O-ši v oaC*-	. ...
gasilski ali kateri koli drugi interesni ®*.0i Pini. To je vsekakor bolje tn pametoej kot pa dopuščanje, da otrok pohajkuje
se potepa po cesti, zaide morda celo v S-stilno, obiskuje v poznih večernih nr„~ kinematograf in podobno. Tukaj je ved in strogost očeta ali matere proti ku na mestu.	...
Po revirskih kolonijah se često sile«, od mater proti otroku silno žalostni in besede. Piseo teh vrstic sam je ksko je surova In brezsrčna mati orete-PJ, vala otroka s polenom in ga obsipala z spodobnimi besedami in ga preklinjala* M Jako delaš, si slaba mati, in če otrok ne_fTi tak. kot si želiš, ,ie to tvoja krivda. nia
Naš prosvetni kader se na vse n«*!, trudi, da bi dobil na roditeljske sestane kar največ mater ali očetov, na žalost C na te sestanke ne prihajajo ravno tisti s14,, ši, ki bi bili najbolj potrebni. Pridejo k tisti roditelji, ki posvečajo res vso Vi« vzgoji otroka, ki tndi dosega zažei®" uspehe. In ravno ti sestanki pripoveduje« kako važno je sodelovanje staršev z uči*®;), za vzgojo otrok iu šolske uspehe. V okvi* šol imamo že več kot eno leto starešiBfU svete, katerih naloga je. da pomagajo P*j; nirski organizaciji oziroma šolski mlao1^
na žalost pa se starši premalo zanimajo to ustanovo, da bt ji pomagali.	|„i)i
Da bi posamezno primere nein0** (,j»
o 4 no b r n v n o mo Urna 1 Tl
prestopkov otrok, razne majhne in . jjj-tatvine, nespodobnost nekaterih otrok f troje odpravili in razmere ozdravili* J® «i načrtu, da se še v letošnjem letu ustaf •Društvo prijateljev otrok«.	„/
Praznovanje dneva pomladi, zime. “ voletne jelke, vkliučevanjo čim večJ'*j števila mladine v podmladke naših raztb
a d
društev in uatanov skrb za smotrno slitev otrok v bližnji okolici doma PJt
nadzorstvom starejših ljudi — vse to ^ velika In častna naloga tega društva. Ji'||1 te ustanove postane lahko vsakdo, ki 'Lb
a-vt vrtL-o ir. U	ttio i 'i h ma-vin/ust i r»ri
otroke in ie v mejah možnosti pripr»v"ir pomagati temu društvu pri izvršitvi
govi hnalog, z razgovorov žena, smo „ rla sl želijo ustanovitve takega druš tv*- -hi bilo poleg navedenih nalog najbolje' ^ srednik med šolo in domom, potrebno jt pa seveda tudi, da se oče ali mati več, m pozanimata za uspeh otroka prt učenjaku'
za njegovo vedenje. Tudi naš Pr°?'ii0 - - .... » <
11Jv	vcuuiijD. š uui iiao t' * .
kader mora v vse večji meri poznat' Ijenje otrok Izven šole. vedeti mofjjil' kakšnih razmerah žive učenci in v .prt
meri se starši otroka zanimajo -in
zadevajo za otroka, da hl bil njegov “
bBiir-i (lili /.n	asa s.s um s*, i - ■ —JI*-
v učenju in vedenju kar najboljši. stv logo bo lahko najbolje opravljalo ,'J1 vlkoj prijateljev otrok«, ki se bo ustanovilo
kakor hitro si bomo na lasnem, če i® ckJ arših želja po ustanovitvi tak'
pri starših želja po	,
društva, kar bomo ugotovili na teren g prizadevanju odbornic AF2.	*’
Aeroklub Zagorje tekmuje ^
Aeroklub v Zagorju živahno Doslej se je vključilo v klub 60 rol"0' »rt tako da šteje društvo ie »ta Članov »ra t zlrall so padalski tečnj, ki ga
članov. V društvu so ustanovili *t,vjriifv s 49 čiaid, ostaMp^sodelnjejo ”st v 'jji
društvih In organizacijah, a čimer J®. '.o«'! Jen« povezava, ki je prrl ni bilo. Pj. (cCI so tulil vae potrebno za modelarsKJ vG v katerega ae Je vpisalo 45 mladince’- gin dar se tečaj ne ho mogel začeti, dokler ne dobi obljubljenih prostorov -r 56'« so priprave za proslavo J?*letnlre nT»a” In druge rrlrfdltve v okilru tekm-ua čast 10. obletnice JA.
Se o delu pevskega društva
Z A RJA
V zadnji številki našega lista smo prinesli nekaj zgodovine delavskega pevskega društva »Zarja« v Trbovljah, ki bo 3. novembra t. 1. praznovalo 20-letnico svojega delovanja. O zgodovini tega društva smo dobili še sledeče podatke:
Kakor je okupacijska doba začrtala globoke, boleče rane v življenje slovenskega naroda, tako je odjeknila tudi v vrstah »Zarje«. Prvo dejanje, ki ga je bilo treba izvesti po pametni presoji, je bilo skritje arhiva, sestoječega iz samih jugoslovanskih pesmi. Vedeli smo, da okupator sežiga in pleni vse, kar diši po nacionalnosti. Celoten arhiv je bil spravljen in pripravljen, da bo služil svojemu nadaljnjemu namenu po umiku fašističnega nasilnika.
Drugače je bilo z živim materialom društva. Da bi si zagotovil obstoj tudi
za puške, te pa so nato obdržali v rokah vse do zloma Hitlerjeve Nemčije, pri čemer so zgubili devet svojih tovarišev, dobrih pevcev, ki so dali svoje življenje ne samo za svobodo slovenskega naroda, marveč tudi za svobodnejši razvoj slovenske kulture v socialistični Jugoslaviji.
Takoj po osvoboditvi je bil spet zbor »Zarje« edini pevski zbor v trboveljski dolini, če izvzamemo pionirski zbor »Titovih pionirjev«, ki je nadaljeval pevske tradicije našega revirja. Se več! Ob neštevilnih prekopih partizanskih žrtev je bila »Zarja« tisti pevski zbor, ki jim je izkazoval svojo pietetno hvaležnost za njih žrtve s petjem naših lepih slovenskih žalostink ob grobovih njih večnega počitka.
Zbor pa je začel takoj z nadaljnjim delom v svojem pevskem poslanstvu.
Moški pevski zbor »Zarje« ob 20-letnici
med okupacijo in da bi širil našo jugoslovansko pesem tudi v tistih temnih Sasih, je sklenil celotni zbor, da se skrije pod okrilje tedanje »Glasbene šole« Navidezno naj bi sodeloval pri kulturnih težnjah okupatorja, res pa bi širil Čimbolj nemoteno našo pesem po revirjih in po krajih, ki so bili tedaj zboru dostopni. To se je tudi zgodilo. Ni bilo prilike, ki ne bi je »Zarjani« izrabili, da ne bi zapeli po vajah v »Glasbeni Coli« v tej ali oni trboveljski koloniji in Vplivali na prebivalce s petjem slovenskih pesmi, budeč jim nenehno njihovo slovensko zavest.
Leta 1944 so začeli dobivati posamezni člani zbora pozive, da bi začeli sodelovati aktivno v NOV pod vodstvom maršala Tita.
Tedaj so se snovale v širšem obsegu v slovenskih brigadah kulturne ekipe, ki so vnašale v težke, borbene dneve tudi dneve razvedrila. Kulturno delo je Prešlo na nova pota, ki jih je terjal tedanji čas. To nujnost so razumeli tudi »Zarjani« in se v celoti pridružili uporniškemu gibanju vsega slovenskega naroda. Kot pevski zbor kulturne ekipe IV. operativne cone 14. divizije so se Zbirali v Gornjem Gradu v Savinjski dolini in začeli s prepevanjem partizanskih pesmi, bodreč borce po in v borbi, kot se je zgodilo v Černivcu. Ni pa ostalo samo pri prepevanju, ker so morali v zadnji nemški ofenzivi poprijeti tudi
Seznam odlikovancev, ki še niso prevzeli odlikovanj
w Zasluge za narod III. razred: Tomc J. Franc. Kolajne za hrabrost: Kovač J. Ivap. Dolanc F. Ferdo. Kranjc A. Anton. Kolajne fasluge za narod:	Vrtovšek A. Alojzija,
Mlinar A. Alojz, Berčič A. Vlado, Bokalj F. Ferdo, Blaznik F. Anton. Drnovšek J. ”iako, Hren A. Ivan. Jere A. Rudolf, Izlakar A. Ludovik. Vozelj J. Ivan, Prašnikar F- Mihael, Pajer A. Karel. Novak A. Alojz, Dere A. Alojz, Kajba I. Franc.
Navedeni naj dvignejo odlikovanja do jo. novembra t. 1. pri predsedniku ZB mesta Trbovlje, tov. Jožetu Heglerju (direkcija CRD v Trbovljah).
MO ZB NOV Trbovlje
Zavedal se je, da so bili dosedanji člani zbora sami starejši pevci, ki bodo prej ali slej odpadli in da je treba zbor pomladiti z mlajšimi pevskimi močmi, ki bodo nadaljevale sloves zbora. Dalj časa je zbor preboleval v tem pogledu krizo, danes pa lahko rečemo, da je priliv mladih pevskih moči zadovoljiv in da se že močno opaža pomladitev glasov, v tem pa tudi ubranost petja.
»Zarjani« se že dolgo pripravljajo na proslavo 20-letnice svojega obstoja. Vedo, kaj pomen j a razdobje 20 let za pevski zbor; sami so izkusili, preko koli-kerih težav, ovir in nasprotovanj mora priti zbor, da doseže tako pomemben jubilej. Ko je zbor slavil petletnico svojega delovanja, mu je dejal tedanji delegat »Hubadove župe«: »Pet let je res neka doba, ponosni pa boste, ko boste praznovali štiri- ali petkratno višino te dobe!« Tako jim je ta mož že takrat predložil, koliko neugodnosti jih še čaka na strmi poti kulturnega delavca, da doseže šele v starosti cilj, ki si ga je zastavil ob vstopu v zbor, poln poleta in zaupanja v svoje ustvarjalne moči.
Dvajset let nam je prepeval ta zbor, ob njegovem jubileju mu pa želimo, da bi nam prepeval še vse dalje, se izpopolnjeval in širil zanimanje za našo slovensko In jugoslovansko pesem z isto vnemo kot doslej.
Prebivalstvo trboveljske doline pa bo izreklo najlepše priznanje za dosedanje delo »Zarje«, če se bo polnoštevilno udeležilo proslave zbora v obeh slavnostnih dneh in s tem dokazalo, da je tudi ono z zborom, kakor je bila »Zarja« vsa leta z ljudstvom revirja.
Ne bi pa smeli ob tako pomembnem prazniku »Zarje« pozabiti tudi na drugi jubilej, tudi redek, ki ga obhaja pevovodja tega zbora, tov. Rude Dolničar. Kot pevovodja deluje v pevskih zborih že 30 let, v zboru »Zarje« pa 18 let. Tridesetletno delo tega moža med pevci najzgovorneje dokazuje njegovo ljubezen in predanost naši mili slovenski pesmi.
Noši č i t a t e 1 / i pišejo
LJUDSKA UNIVERZA V TRBOVLJAH
SINDIKALNO ZBOROVANJE V ZAGORJU
Bližajo se dolgi zimski večeri in našim ljudem bo treba nuditi vrsto predavanj iz najrazličnejših področij, iz znanosti, tehnike, zgodovine, geografije, gospodarstva, politike itd. Prvo predavanje Ljurdske univerze v Trbovljah bo v četrtek 8. novembra t. I. v dvorani rudniške restavracije.
Ko govorimo o Ljudski univerzi, nam je pred očmi misel, kako bi našemu preprostemu človeku pripomogli s primernimi predavanji k večji razgledanosti in izobrazbi. To je mogoče, treba pa je seveda tudi s strani izobrazbe željnih ljudi dobre volje in seveda tudi discipline. Tudi lansko leto smo imeli predavanja te ustanove, vendar ni bilo zaželenega uspeha. Zakaj? Ze sama izbira predavanj ni bila ravno posrečena in ni bila v skladu z željami slušateljev. Predavanja niso bila zadostno dojemljiva, niti v vseh primerih kvalitetna, niti vedno zanimiva. Ob vseh teh pomanjkljivostih se je zgodilo še to, da so bila predavanja v nezakurjeni dvorani, kar je tudi pripomoglo, da je obisk Ljudske univerze padal in da je morala s svojim delom prenehati. Imela je še nadaljnjo pomanjkljivost, da ni imela potrebne materialne osnove. Bila je življenjsko nesposobna.
Ko stopamo v novo sezono, sporočamo javnosti, da je izbira letošnjih predavanj na Ljudski univerzi boljša in aktualnejša. Med prvimi predavanji bo prikaz gospodarstva na Bližnjem vzho-
du v povezavi z današnjimi političnimi zapletljaji, Egipt, Sueški prekop itd. Nato bo predavanje o atomski energiji za vojno in mirovno gospodarstvo, predavanje o razvoju letalstva vse do avio-nov na reakcijski pogon, nadalje predavanje o vprašanju Trsta, o nastanku in razvoju človeka, predavanje o pomenu aluminija v svetovnem in našem domačem gospodarstvu v zvezi z gradnjo naše velike tovarne za pridobivanje aluminija v Strnišču pri Ptuju. Po vsej verjetnosti bomo imeli tudi'predavanje o zgodovini kraja Trbovlje od leta 1600 dalje. Za večino predavanj bomo skušali dobiti predavatelje iz Ljubljane — torej res prvovrstne moči.
Beseda »Ljudska univerza« naj nikogar ne oplaši. Napačno je mnenje, če kdo reče, da ima samo par razredov ljudske šole in da ne sodi na takšno učeno predavanje. Ni res. Vsa predavanja bodo podana tako, da jih bo razumel vsakdo. In ravno v Ljudski univerzi bomo čuli, kar še ne vemo vsi, kar pa nas zanima. Tudi Trboveljčani bomo morali pokazati vse več razumevanja in zanimanja za obisk predavanj Ljudske univerze. Zato vsi na predavanja, ki bodo vsak drugi četrtek od 8. novembra t. I. dalje, vsakokrat s pričetkom ob S. uri popoldne.
Tudi naši sindikati in naši terenski odbori OF se bodo morali zavzeti za Ljudsko univerzo in poskrbeti, da bo obisk teh zanimivih predavanj čim večji.	I. S.
Otvoritev nove ambulante v Radečah
Vsi Radečani in okoličani se danes lahko ponosni, saj imajo v našem okraju, lahko pa rečemo tudi v Sloveniji, eno izmed najlepših splošnih zdravstvenih ambulant. Odprli so jo slovesno v soboto 27. oktobra ter so se k tej slavnosti zbrali zastopniki krajevnih oblasti in množičnih organizacij, predsednik sveta za zdravstvo pri OLO Trbovlje, tov. Ernest Goršek, sektorski zdravniki, med njimi tudi šef trboveljske bolnišnice, dr. V.irgil Krasnik.
Ambulanto so slovesno odprli ob 16. uri, ko je predsednik sveta za zdravstvo okraja Trbovlje izročil vodji sektorske ambulante v Radečah, dr. Karlu Matku, ključe nove splošne ambulante v Radečah. Nato je bil ogled lepo urejenih ambulantnih prostorov; dr. Krasnik iz Trbovelj je ob tej priliki dejal, da je to ena izmed najlepših zdravstvenih ustanov v Sloveniji. Stavba, ki so v njej bili poprej prostori KLO, bo sedaj služila zdravstvenim namenom, kjer so sedaj splošna ambulanta, zobna ambulanta. čakalnice, predsobe, stanovanje za hišnika itd.
Po ogledu ambulante je bila v hotelu Jadran v Radečah slavnostna konfe-
okolici po naši osvoboditvi ter naglasili, kako potrebna je bila v tem kraju ta ustanova, ki se je bodo lahko posluževali tudi okoličani.
Predsednik KLO Radeče, tov. FerČi Miler, je v svojem govoru podčrtal prizadevanje dr. Karla Matka, ki ima največ zaslug, da so v Radečah odprli tako lepo urejeno ambulanto, poleg tega pa je izrekel priznanje tudi predsedniku sveta za zdravstvo trboveljskega okraja, tov. Goršku, ki se je mnogo trudil za otvoritev te ustanove, poudaril pa tudi pomoč vseh ostalih ter pozval vse k nadaljnjemu delu.
Splošno ambulanto v Radečah, ki je sedaj dokončno urejena, bi lahko imeli že davno prej, če ne bi posamezniki zavirali to prizadevanje, poleg vsega pa je treba pripomniti, da tudi, tisti, ki imajo v Radečah vse možnosti, niso priskočili na pomoč. Ljudska oblast, ki je uvidela potrebo po tej zdravstveni ustanovi se je zavzela za rešitev tega perečega vprašanja in je skupno z zdravstvenimi delavci, na čelu z dr. K. Matkom, uresničila ta lepi načrt — tako je dejal ob zaključku predsednik sveta za zdravstvo na OLO 'Trbovlje, tov. Ernest Goršek.
V	sredo, 24. oktobra so imeli v Zagorju sindikalno zborovanje. ki se ga je udeležilo veliko članov sindikalnih organizacij in ostalega prebivalstva Na tem sestanku je govoril tov. Mavrlcij Bore, tajnik GO ZSS, ki je v svojem referatu na razumljiv način obrazložil snov, ki jo je predelal II. kongres ZSJ. Dalj časa se je zadržal pri vprašanjih, ki se pojavljajo v prehodni fazi na nov finančni sistem. Svoja Izvajanja je podkrepil z zanimivimi primeri iz vsakdanjega življenja. Kako zelo se delovni ljudje zanimajo za tekoče gospodarske probleme In ukrepe, ki jih s tem v zvezi Izdaja naša ljudska oblast, dokazujejo številna vprašanja, ki so jih udeleženci stavljali predavatelju v živahni diskusiji, ki je pokazala, da marsikdo še nima razčiščenih pojmov o bodoči perspektivi našega gospodarskega življenja.
V	bližnjih dneh bodo podobni sestanki po vseh terenih sindikalnih podružnic, kjer se bodo kolektivi seznanili s sklepi II. kongresa ZSJ In z najnovejšimi uredbami in ukrepi ob prehodu na nov način gospodarjenja.
Novice iz Vrhovega
Tolmačenje novih gospodarskih ukrepov. — Pred kratkim so funkcionarji množičnih organizacij in odborniki KLO na svojem sestanku obravnavali nove gospodarske In finančne ukrepe. Udeležba je bila prav dobra. Seznanili so se z vsemi vprašanji, najbolj pa so se zanimali za ureditev novih 'plač in pokojnin. Ker so o vsem dobro poučeni, bodo lahko pobijali na terenu razne reakcionarne parole.
Odkup žita In krompirja. — Odkup žita je opravljen s 94 odstotki, le štirje niso izpolnili svoje obveznosti, poslužujoč se neupravičenih izgovorov. Seveda bodo morali izpolniti svoje obveznosti proti državi. Odkup Krompirja na podlagi kontra-haže od KZ poteka pod kritiko: čeprav Je bila letina slaba, ni lepo od kmetov, da niso prodali KZ nlt.1 kilograma krompirja nltt sosednim KZ Do obvezne oddaje je bilo odkupljenih tri do štiri vagone krompirja, letos pa niti enega kilograma. A11 imajo res toliko denarja, da jim ni treba prodajati ne krompirja ne prašičev? O tem bodo pač morali razmišljati pristojni organi na KLO. Da je krompir na razpolago, priča ekonomija KZ Vrhovo, ki ga je prodala socialističnemu sektorju 4090 kg, čeprav leži v hribih In ima samo 2,7 ha zemlje.
Izterjava davkov — Zaostanki na akontacijah davkov so izterjani s 94 odstotki. Seveda so se našli posamezniki, ki so sabotirali plačilo davkov, poslužujoč se vseh mogočih Izgovorov, ki so seveda jalovi. Odločnim ukrepom KLO se je zahvaliti, da so tudi tem posameznikom pokazali, da se mora manjšina pokoravati večini Svojo trmoglavost so plačali z nepotrebnimi stroški, kar jih bo izučilo za prihodnost.
JegenskB setev. — Jesenska setev je v glavnem končana. Kmetje so posejali več žita kot prejšnje leto, čeprav je obvezna oddaja manjša kot letos Semensko žito so očistil) ter ga posejali tako. da Je pričakovati prihodnje leto lep pridelek.
Poslovanje KZ Vrhovo. — Poslovanje KZ Vrhovo je bilo do nedavnega slabo; odbor ni delal In tudi knjigovodstvo ni bilo na tekočem. Ko pa se je odbor zavzel za to vprašanje, so se kmalu pokazali uspehi. Knjigovodstvo Je spet v redn, poslovalnica je rentabilna, zlasti pa se Je pokazal uspeh zadruge pri odkupu kostanja, ki so ga zbrali nad 13.(19fl kg ter odposlali v Industr-sredlšče Trbovlje, Celje In Ljubljano. Poslovodja se le skupno z upravnim In nadzornim odborom zavzel za zadrugo In uspeh n| izostal.	F M.
POZIV
Oseba, ki je v Trbovljah II. pri »Mlačn« odnesla banjo s perilom, se poziva, da jo vrne, če se hoče izogniti posledicam, ker je bila opazovana.	Jnsti Cestnik
renca, ki so na njej govorniki očrtali delo zdravstvene službe v Radečah in
Iz Izlak
Iz Izlak nam pišejo:
Razveselili smo se, ko se je leto« po dolgem času spet začelo delo na obnovitvi naše šole. Posebno pa je bilo Vzpodbudno slišati, da mora biti šola do jeseni končana.
Sedaj je že jesen. Zidarska dela so res v glavnem že ugotovljena, a vsakdanji obiskovalci šole in njeni prebivaloi — in teh ni malo — saj je učencev 142, so na slabšem, kot so bili pred začetkom del, kajti sedaj so odstranili še tiste deske, ki so bila z njimi zabita vsaj nekatera okna im vrata po hodnikih. Tako inta sedai veter neovirano pot in prepih je neznosen.
Kje so tisti, ki jim je pover.iema skrb za zdravje naše mladine? Kaj odgovorni ljudje v Izlakah res lahko tako mirno in negibno gledajo tol Mislim, da se ho spet moral najti nekdo, ki jih bo vzpodbudil k večji aktivnosti.
Razumemo da so težave z nakupom materiala. ker ni vselej potrebnih kreditov, a marsikaj se da urediti, če bi ljudje le hoteli. S skrbjo gledamo na bližajočo se zimo
—	mislimo na veter, dež in sneg, na otroke
—	kj bodo prihajali mokri, premraženi in
slaho oblečeni. Vemdar upamo, da bodo odgovorni ljudje le storili, bar je nujno, da bodo skončali pred zimo vsaj najpotrebneiša dela.	X.
Moški pevski zbor »Zarja«
v SKUD »Lojzeta Hohkrauta« v Trbovljah bo proslavil dne 3. in 4. novembra
20-ietnico
svojega obstoja pod pokroviteljstvom direktorja rudnika Trbovlje-Hrastnik, tovariša Lojzeta Ribiča.
Spored slavnosti je naslednji:
V	soboto, 3. novembra, ob 19. uri slavnostni koncert moškega pevskega
zbora »Zarje« v dvorani Delavskega doma v Trbovljah.
V	nedeljo, 4. novembra, ob 16. uri koncert moških, ženskih in mešanih
gostujočih pevskih zborov v Domu kulture v Trbovljah II.
Po koncertu v nedeljo, 4. novembra bo v Domu kulture prosta zabava
s plesom.
Na te prireditve vsi vljudno vabljeni!
Odbor
Prosto po Scottu:
ČRNI BRATJE
Kriminalni roman
Limuzina se Je »pet pognala, čez nekaj K*,»ut j* zmanjšala hitrost in ženska Je glejte nekaj trenutkov nazaj Ko se le spet vjJDrtla ln udobno sedla, le Calduell sprego-
‘Prav ndohen voz Je to« a* »Da. Ima pa tudi razne naprave, ki Jih U«J vozovi nimajo.«
|(tj»Med temi napravami so tudi zastori,
»In tablica i številko,« je pripomnila ona. Ualdsvcll se je smehljal, dm? Izjemo kratkih pripomb sn se vozili c,1,' Čas« molče. Voznik Je podli vozilo. It, ?"fU Je zdai pa zdaj začutil krivuljo, zli j 1* naprRvli avto. Enkrat Je tudi opa-VenH a so peljali po zelo prometni cesti noti »p Pl mogel niti približno presoditi smer Ovi-i, Domneval je, da avto nalašč dela Proti *	P» »daj je skrival pogledal
Vali »•■torom, toda tl «n popolnoma znkrl-hatL|Pos'ed. Niti najmanjša svetloba ni pri-r.i .Rko»l ,l3e-
»nov ,wel‘°Te m'sH so se sukale vedno Če uf okoli točke: kaj bi se zgodilo z njim. ORni« *rnl l,rn*le zvedeli za njegove prave ravi ne »H Pa začeli sumiti, da Jim name-tcl, * »1 »“(tostl. Vsa varnost In svoboda 'nicnm0ž J® D1 ?a odvisna le od tega, da njih Vedi,1 nl»n bila znana Caldwcll se le zali' V?. J* *o! v smrtno nevarnost.
*.n Allan V, nlkpr?
»avjoJ,1’!!. oh njegovem prihodu v centralo Ve. T° J« veliko, odločilno vprnšanje! Vo »I.r.poh pustolovščine, morda cOlo njegova! ."J® I10 odvisno od lega. l)e.,j„ *l le, da bo \Velker Izrekel zadnjo Še noto 5''voda I« v družbi t rnih bratov Franku "»"gl mož' ki ga Je bil pre| v San ta 251*®« »daj pa zdaj obiskal Najbrž Je Tod, *n Izmed glavnih kolovodij družbe, tolltn j verjetno, da lil ga ta mož poznal Sv®« bi začel sumiti,
J® nntl.r."R^ "vlomoblla je naraščala. Calduell hut »"‘I uro iz žepa. že petindvajset mi-• “P »s vozili.
Ko Je zamišljen držal nro v rokah, je ženska položila roko na njegovo ramo. V Caldeellovo veliko presenečenje je hotela vedeti podrobnosti o tem. kako se je Izmuznil lz rok policije. Spočetka se Je Izgovarjal na razne načine, ko na je ženska le silila vanj In pri tem Izražala svoje občudovanje nad njegovim Junaštvom, JI Je na kratko obrazložil svojo pustolovščino v ho-tein Breuaterju.
Poslušala ga je z napetim zanimanjem In njeno velike oči sn kazale resnično občudovanje.
Ko Je umolknil, ga ,1e še bežno pogledala, potem pa prijela za govorilno cev.
»Kje smo zdaj, Barnos?«
Odgovora Calduell ni razumel.
»Prav,* je odgovorila ženska. »Ne pozabi navodil ln i Itro vozi «
Calthvell Je takoj razumel. Ko pride vozilo na cilj. so bo najbvž tako hitro ustavilo, da lio vse potnik® vrglo s sedežev. Takoj n»lo bodo pomočniki črnih bratov obstopili avto. Mislijo pač na možnost, da h) jim on, preden b! ga spravili na varno, lahko ušel z voza In spoznal kraj. kar bi potem sporočil policiji.
Njegova domneva le bila pravilna. Po nenadnem zavoju avta so zahrcščale zavore ln nepričakovan obstanek le vrgel vse tri potnike z blazin. Tisti trenutek se je odprlo oboje vratc ln neznani možje so obstopili vozilo.
Calduell Je takoj videl, da sla pri vsakih vratelh obstala po dva moža. Ko je z Gar-rlshem ob strani vstal, so mn vrgli čez glavo mehko, lomno ruto. Začutil Je. da so mu jo zadaj zavezali Nato so ga peljali Iz voza. Nekaj korakov Je napravil po ravnem, nato pa Je moral stopati po kamnitih stopnicah. Bilo lih Je osem. Za tem Je začutil pod nogami lesena tla verande. Skoraj trenutek nato mn Je puhnil v obraz val toplote In »kozi ruto Je vidri lnhko svetlobo.
Zdaj ao mu sneli ruto z glase. UH Je v močno razsvetljeni dvorani. Poleg štirih
mož. ki so ga privedli semkaj, sta stala še dva druga služabnika. Vsi so pozorno olistali, ko so se odprla neka vrata pred njim.
Prišel le starejši gospod, ki je bil na videz odličen mož z lepim vedenjem. Takoj Je s prostodušnim nasmeškom ln Iztegnjeno roko stopil h Caldvvelln.
»Dobro došll, prijatelj« Je rekel prlsrčno-»Dobrn došll med nami!« Oba moža sta se (lrug drugemu zasmejala. Caldwell se Je smejal mirneje. S pogledom je preletel vrsto služabnikov, ki so stali zadaj za njim.
»Oprostite,« Je rekel nato resno. »S kora Imam čast govoriti?«
»žal ml je, da vam ne morem povedati,« Je dejal udllčnl gospod, ki »e je neprestano smehljal. »Te točke pač ne bova obravnavala. Saj gotovo razumete, zakaj ne. če pa že hočete, me lahko nagovarjate s Friderikom, kakor me kličejo prijatelji. Ne bom prav nič užaljen «
Calduell se Je a tem zadovoljil.
»Oprostiti nam morale,« je nadaljeval Friderik Merrlvale, »da vos moramo nekoliko preiskati Okolnostl so takšne, da ne gre drugače.«
Pregled Caldvvellovlh žepov sta napravila Garrlsh ln Merrlvale. Predvsem sta Iskala, ali nima Calduell v žepih še kakšnega nrožja, pri lem pa pazljivo pregledovala druge malenkosti, ki sta jih našla v žepih. Merrlvale Je pregledal suknjič, Garrlsh pa ostale dele obleke M®d drugimi malenkostmi sta zaplenila tudi žepni nožič. Nenavadno težka cigaretna doza je zbujala Garrlshevo pozornost Nezaupno jo je vrtel nekaj časa med prsti. Ko je končno dognal, d* so bile v njej le cigarete, Jo je godrnjaje vrnil Calducllu.
Nato Je pregledal škatlico vžigalic. Vsa ko vžigalico Je posebej vzel Iz škatlice ln Jo preiskal. Merrlvale je medtem raziskal no tranjost polnilnega peresnika. V notranjem žepu telovnika je Garrlsh našel usnjen etui zn naočnike, ki st ga ni niti ogledal, medtem ko Je njegov šef Merrlvale držal v roki ponlkljami žepno svetilko.
»Žal ml Je, toda ne moremo vam to pustiti, gospod Calduell.«
»Spomin na zelo dobrega prijatelja ml Je.«
»Saj vam bomo svetilko seveda spet vr ulil, ko nas zapustite«
»Ali lil smel vzeti baterije 1» svetilke?« je vprašal ln nato potegnil lz nje baterije. »Vidite, »daj ml avetllka ne more korUtlti.«
Merrlvale ga je neodločno gledal. »Naj bo. obdržite svetilko. Pravkar sem opazil, da Imate v telovniku papir Pokažite nam
ga,	da se prepričamo, če ni kaj neprijetnega vmes.«
Calduell Je privlekel na svetlo pest pisem in listin In jih Izročil Merrlvafcu. Tri tem je lz kupčka papirja zdrknila fotogra
fl.	la ln padla na tla. Merrlvale se je sklonil, da bi sliko pobral, tedaj pa se je zdrznil ln slike ni dvignil.
»Oprostite,« je dejal pomišljajoč, »ali ni to slika IValkerjeve žene?«
Calduell ga je čvrsto pogledal. »Da!«
»Oh,« je zamrmral Merrlvale nekoliko v zadregi. »Da, spominjam se, seveda.. Mislim, da smo vas seda! dovolj nadlegovali, gospod Calduell. Večerjali ste že, kaj ne?«
»Da. hvala.«
»Ce kaj potrebujete, povejte kar Garrl-shu. Ali še želite ka.i od mene?«
Calduell je pomišljal »Da, dovolite, da vas vprašam, kje je Allan \Valker.«
Merrlvale ga Je radovedno pogledal.
»To vam lahko mirno izdam. IVnlker je moral nujno odpotovati v San Francisco. Tajna služba nam dela neprilike. Kakor sem zvedel kratko pred vašim prihodom, ni vse skupaj nič Hoteli so samo zvabiti IVulkerja v San Francisco. Jsz sem ga že brzojavno poučil, kako je * zadevo. Mislim, da se Wal-ker jutri že vrne «
Ob posloilt.j se je Merrlvale priklonil prav v trenutku, ko bi mogel nenaden čuden blesk v Calduellovlh očeh zbudili v njem su in.
»Torej lahko noč, Calduell. Prepričan, sem. da boste dobro spali «
Za njim te Garrlsh zak eni! vrata. Calduell sl Je najprej ogledal razne predmete v proštom. Upal je. da bo na podlagi toga ali onega predmeta lahko dognal Ime hišnega lastnika. Toda to upanje Je bilo zaman. Vse naprave v sobi so bile takšne kakor povsod.
Sel je k oknu v svoji spalnici Okno je bilo zaprto In zastrto. Ko ga Je skušal od-prell, je sicer začutil hladen zrak od zunaj hkrati pa Je ugotovil, da se zaradi posebne naprave oknici ne dasta odpreti več kot za nekaj centimetrov Poskušal je odpreti še okno t glavni sobi Uspeh je bil enak.
Stanovanje je bilo v trcMem nadstropju ln torej urejeno kakor v ječi
Calduell je stal dali časa pr| drugem oknu ln strmel t noč. Kolikor se je mogel
spominjati po stopnicah, po katerih Je prišel semkaj z zavezanimi očmi, je moralo držati to okno na ulico, v spalnici pa na dvorišče. Imel le prav. Ko je pogledal skozi tesno odprtino, Je opazil daleč megleno luč cestne 6vetilke
Nerazločno je kakšnih petdeset metrov dalje opazil dve hiši. To je bilo vse. Zjutraj bo videl lahko nekoliko več, toda ne toliko, da bi lahko dognal, ua kateri cesti je ta hiša.
Obrnil se je h Garrlshu. »No, dr»gl mož, ali boste tudi jutri imeli vi službo prt meni?«
Možak ni odgovoril. Caldwell sl ga je pozorneje ogledal. Bil je orjak s surovimi potezami v obraza
»Mislim namreč,« Je poskusil še enkrat, »ali pride jutri kdo drugi namesto vas stražit mene, ali pa boste še vi ostali pri meni?«
Garrlsh je samo nekai zagodel in tndl sedaj ni odgovoril.
Čaldvvpll je bil truden in je kmalu legel na posteljo, vendar je slabo spal.
Ko so mu zjutraj prinesli zajtrk, gl Je jedi najprej ogledoval z velikim nezaupa njem Pnlem pa Je pmislil. da ga družba gotovo ne lio skušala zastrnplti ali pa na drug način spraviti s poti, preden ne Izve od njega, kje je dragoceni ladijski tovor.
NI še končal zajtrka, ko je nekdo potrkal na vrata. Garrlsh je odrinil zapah ln vstopil je Merrlvale.
»Dobro jutro, gospod Calduell!« je prijazno pozdravil. »Veseli me, da ste še med nami. Ali ste dobro spali?«
»Ne posebno,« je odgovoril Caldwell.
»Zelo ml je žal. Boste pa pozneje bolje spali K vam prihajam samo, da vam predstavim Garrlshevega naslednika Barnesa ln Warda Kakor hitro pride moj tovariš, bo mo začeli poslovni pogovor.«
Proti devell url je Merrlvale spet prišel
v	spremstvu z majhnim, slabotnim možem srednje starosti
»ISnrnes«, |e rekel Merrlvale, »čakaj zn naj pri vratih a tl, Ward, pojdi v vežo!«
Ko ste oba odšla, so vsi trije sedli.
Torej, gospod Calduell,« je začel Merrt-vale, sedaj se bomo pa pogovorili o namenu vašega ljubeznivega obiska. Kratko rečeno:
vi	želite od nas listine ln zaščito, ml pa od vas Izgubljeni ladijski tovor. Kaj ne?«
Calduell je prikimal.
(Dalje prihodnjič)
-Po h a feKoto
Vvi
9ioovt-
Neodločen rezultat bi zaslužili igralci RUDARJA
Zagreb : Rudar 1:0 (1:0)
V predzadnji prvenstveni nogometni tek-ml XI. zvezne lige je trboveljski »Rudar« tekm
> lige »Borao« : »Voj-»Rudarjem« ln »Zagre-
odigra) svojo tekmo v Zagrebu proti moštvu »Zagreb« te v soboto 27. oktobra kot predtekmo I. zvezne “ vodina«. Tekma med
bom« se Je zabela že ob 13. 'url, tako da so morali oditi Igralci »Rudarja« takoj od vlaka na lrrlžbe.
»Rudar« je nastopil v Zagrebu v naslednji postavi: Ahlin, šorel, Butfcovec, Sore, Kos, VodiSek, Gačnik, Blatnik, Koncilja, Florjane ln Hudarin.
Trboveljski Igralci so ae predstavili zagrebški publiki Kot moštvo, kt Je tehnično nekoliko zaostajalo za moštvom »Zagreba«, vendar pa po Igri kot enakovreden nasprotnik. Borili so se do konca ln nevarno ogrožali vrata Zagrebčanov. Le vratarju Zmarl se imajo Zagrebčani zahvaliti, da niso oill na svojem Igrišču po »Rudarju« premagani.
Nasprotno pa je v tej Igri trboveljski vratar Ahlin najmanj trikrat retil zanesljiv gol. Edini gol za »Zagreb« je dosegel But-kovič v prvem polčasu. Kakor že rečeno,
Slovensko mladinsko prvenstvo
Rudar : Vrhovci (LJ.) 9:0 (3:0)
Mladinsko moštvo Rudarja je svojo tretjo tekmo v prvenstvu zahodne lige odigralo v nedeljo, 28. oktobra, proti Vrhovcem Iz Ljubljane ter jih porazilo a visokim rezultatom 9:1. Kljub porazu Vrhovcev pa lahko rečemo, da ti niso bili v igri tako slabi, kot pokazuje rezultat. Dobro razpoloženi napadalni vrsti Rudarja je uspelo s posrečeno izvršenimi kombinacijami doseči tako visoko zmago. Vsi mladinci Rudarja so se potrudili in dobro igrali.
se je »Radar« v Zagrebu prav dobro zadržal ln tndl v drugem polčasu lepo zaigral ter z dobro kombinirano igro osvajal teren, vendar končnega strela ni bilo zaradi zanesljivosti zagrebškega vratarja Ostri streli Hudarlna, Florjanea In ostalih niso našli poti v nasprotnikovo mrežo.
Predzadnja tekma »Rudarja« ln zadnja Igra »Zagreba« ni prinesla ne enemn ne drugemn moštvu koristi, ker sta oba nasprotnika že na poti v republiško ligo, v kolikor si ne bosta s kvalificirano Igro spet priborila sodelovanje v II. zvezni ligi.
V nedeljo se bo moštvo »Rudarja« srečalo doma z »Habotničkim« lz Skoplja, v predtekmi pa »Rudar« : »Odred« (mladinci). Obema moštvoma želimo uspeh ln mnogo sreče!
KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V I. REPUBLIŠKO LIGO
Proletarec (Z.): Sloga (Lj.) 3:0
Nepremagana Sloga ii Ljubljane, ki si je osvojila prvenstvo zahodne skupine, je v kvalifikacijski tekmi proti Proletarcu iz Zagorja doživela svoj prvi poraz s 3:0. Proletarec si je svojo zmago zagotovil že v prvem polčasu. Odličnemu vratarju Sloge je zahvaliti, da ni bil poraz ljubljanskega moštva še večji. Sodil je Brunšek iz Celja dobro.
ESPERANTSKO DRUŠTVO TRBOVLJE
začenja tečaj mednarodnega jezika esperanta v sredo, 7. novembra t. 1. ob 7. uri zvečer v šoli v Trbovljah II.
Vsi, ki se zanimate za mednarodno kulturno sodelovanje, se vpišite v tečaj!
Nogometaši Rudarja tekmujejo v počaštitev JA
Nogomet je igra. ki zahteva mnogo treninga in vzame mnogo časa Kakor ostali kolektivi im društva, tako so si tudi nogometaši Rudarja, moštvo II. zvezne lige. moštvo B. mladinci in oetali zadali nalogo, da s tekmovanjem v raznih točkah počaste 10. obletmioo JA. Ema izmed glavnih tekmovalnih točk bo streljanje, za katero se je priglasilo 30 članov Rudarja. To tekmovanje M moralo biti že 24. oktobra, a so ga morali zaradi slabega vremena preložiti. Dne 21. oktobra po so napravili partizanski pohod na Partizanski vrh nad Trbovljami, ki so se ga udeležili vsi aktivni člani Rudarja in odborniki. Obvezali so se nadalje, da bodo v vseh tekmah, ki jih bo imelo moštvo Rudarja do 22. decembra, igrali disciplinirano im da se bodo častno borili za svoje barve.
V času tekmovanja bodo igralci Rudarja
Francoski film »MI OTROCI«
Kdo se ne spominja rad l«t. ko je trgal po šolskih klopev hlače, vseh vragolij in potegavščin, ki jih je počenjal, ter suhoparnih šolskih zvezkov ali pa svojih staršev in učiteljev v tistih neugnanih letih t
Ta francoski film obravnava življenje šolarjev in vprašanje tovarištva in solidarnosti med učenci.
Otroci so se igrali pred šolo z žogo. Nikolaj Lemom e je imel smolo- Brcnil je žogo tako nesrečno, da je razbil šipo v šolskih steklenih vratih. Povrniti bo moral škodo. Toda kje naj vzame H00 frankov za razbite šipo. ko starši ne premorejo ficka 7	,	.
In našli ao ae rešitelju Njegovi součenoi in profesor so sklenili, da mn pomagajo. Prinesli so z doma igrače, frnikule, pipce. gumbe itd in jih nesli starinarju. Zanje so dobili 20 frankov. Kje naj dobijo ostali denarf Spet so prinesli z doma denar n svojih hranilnikov, drugi so stavili na konj; skih dirkah, tretji so peli oo mestu, čistili čevljze. se odrekli kinu. beračili, prodajali vse mogoče reči. da zberejo 1800 frankov. Se šmarnice ao prodajali.
In res se jim je poerečilo zbrati potreben denar. Toda glej novo smolol Denar J« nekdo ukradel. N* srečo je policija našla tatu. Ravnatelj šole je bil navdušen nad tem razredom. Čestital jim je k tovarištvu. Sola je lahko ptnoena na take učanoe. Tako jim je dejal in pripomnil, da denar lahko porabijo za kakšno drugo koristno stvar, t-er je šola plačala ubito šipo.
'ba s* j« srečno končala. In glej jo Pri prvi Igri so spet ubili šipo. —
Da. taka je mladina. Toda kdo bi ji zameril, če je drugače dobrega erea, poštena, iznajdljiva in tovariška)
Ta franooeki film bo igral kino Trbovlje te dni.
Zgodbe gnolol Pr
NOVA POŠTNA TARIFA
8 1. novembrom bo začela veljati nova peitna-telegrafika In telefonaka tarifa. Spremenjena ao vae tarifne postavke, od katerih navajamo tn le najvašnejie:	pismo do
2* g 15 din. dopisnica 1< din. tiskovina do 5* g S din, paketi po teži IM do 359 din, pristojbina za vrednost (zavarovalnina) najmanj 2i din. poštnina za vplačila in Izplačila po plačilnem prometa tekočih računov od (9 din navzgor, poštne nakaznice od 29 din navzgor, priporočnlna 35 din. ekapraanlna za pisemske pošiljke 35 din, skspretnlna za pakete 89 din, n a -v a d n I brzojav zal besedo 8 din. najmanj pa 81 din, krajevni telefonski pogovor Is naročnlntkega telefona v krajih s avtomatsko telefonsko centralo 5 din, medkrajevni telefonski pogovori po conah oddaljenosti v času močnega prometa 79 do 389 din, v čaan šibkega prometa (od 21. do 7. are) 51 do 259 din. Na pisma In dopisnice i odtisnjeno staro tarifo je treba prilepiti od 1- novembra znamke v manjkajočem zneska. Tarifa za Inozemski promet ostane sačaano nespremenjena.
Kino Trbovlje
bo predvajal francoski film
»Ml OTROCI«
Naslednji teden je na sporedu film
»PRIJATELJA«
Dnevi predvajanja so razvidni iz reklamnih omaric.
postavili na svojem stadionu zasilni gol za trening. V mesecu novembru bodo uredili tudi kopalnico v novozgrajeni nogometni stavbi na stadionu. Nadaljevali bodo dela na igrišču, kjer bodo sodelovali člani Rudarja in pripadnik; izv en armad ne vzgoje.
V počastitev 10. obletnice JA je Rudar razpisal nogometni brzoturnir za 11. november s sodelovanjem vseh revirskih klubov in to: Rudar II, Retje, Bratstvo (Hrastnik), Svoboda (Kisovec) in zagorski Proletarec (če bo prost).
Moštva se bodo borila za pokal, ki pre-. ide v trajno last po dveh zaporednih osvo-' jitvah ali pa po trikratni zmagi v presledkih. Moštvo, ki si bo pridobilo letos pokal, bo prireditelj prihodnje leto.
Na športnem domu, ki so si ga postavili na stadionu Rudarja, kjer so zgradili še bodo še letos nadaljevali ‘	O
uspehih tega tekmovanja, v katerem hoče
eno nadstropje, . __ dela v pritličju in v prvem nadstropju.
_	1-♦	__ U -v
moštvo Rudarja dokazati ljubezen in predanost naši hrabri JA, bomo še poročali-
Tekme za nogometni pokal
»Rudar« ae bo v nedeljo 11. novembra srečal v tekmi za pokal FLRJ z moštvom I. zvezne lige. zagrebško »Lokomotivo«, ki je trenutno v sredini tablice I. zvezne lige.
Ta igra bo prav gotovo velik športni užitek, na kar že danes opozarjamo. V predtekmi bodo nastopili finalisti dopoldanskega brzotnrnlrja v počastitev 19. obletnice Jugoslovanske armade
Na Mrzlici srdi električna loC
Planinska postojanka na Mrzlici
Planinsko društvo v Trbovljah si je zadalo nalogo, da v tekmovanju na čast 10. obletnice JA dokončno elektrificira svojo planinsko postojanko Mrzlico. Lepe uspehe so dosegli člani tega društva že lani. saj so sami člani opravili na tej modernizaoiji svoje planinske koče 1200 prostovoljnih ur, okoliški kmetje pa 400. Tako so lansko leto napravili izsek skozi gozd za električni vod ter postavili potrebne napeljavne drogove. Vse je bilo že opravljeno, le žice za notranjo Instalacijo koče je še manjkalo, ki jo je bilo težko dobiti. V letošnji jeseni so se pa trboveljski plani® domenili, da mora do Dneva JA zagoreti na Mrzlici električna Inč, zasvetila bo pa že prej in sicer 4. novembra.
i Vztrajna volja in delo sta rodila uspeh. Pri tem se je seveda zahvaliti tudi uvidevnosti uprave rudnika Trbovlje-Hrastmik, ki je planincem priskočila na pomoč s potrebnim materialom. Tudi letos so imeli trboveljski planinci še precej dela in napraviti so morali še 250 prostvoljnih ur, tri dni pa 60 jim pomagali kmetje pod Mrzlico, ker bodo tudi ti dobili potrebno električno luč.
Z elektrifikacijo bo planinska koča na Mrzliai, ki je sedaj razširjena z dependanoo. pridobila na vrednosti ln bo povečala udobje
oddiha potrebnih izletnikov. Danes je v tej koči na razpolago 30 postelj in še s kupu« ležišče. Najboljši dohod na to planinsko P°" etojanko je iz Trbovelj ali Hrastnika, seveda pa tudi iz Laškega. Kdor si želi prv jetnega oddiha, naj pohiti na Mrzlico tud' v nedeljo 4. novembra, kjer bo vsak go®* dobrodošel.
POJASNILO
K članku »Kako je že bUol«. ki smo g» objavili v 43. številki našega Usta, sporočamo, da tov. Vladimir Holešek, sekretar XI. terena OF Trbovlje, ni istoveten s tajnikom Holeškom, ki se omenja v navedenem članku kot bivši funkoionar nekdanja ZZD v Trbovljah, ker je bil tov. Vladimir Holešek takrat v vojni službi.
Uredništvo
JAVNA ZAHVALA
Vsem podjetjem, ustanovam in ostalim' ki so s prispevki ali pa delom pripomogli k prijetnemu družabnemu večeru po konferenci zdravstvenih delavcev okraja Trbovlje dne 20 oktobra t. 1., se tem potom najpri-srčneje zahvaljujemo.
Sindikat zdravstvenih delavcev, Trbovlje
A N l M l V O S 1 I
Umestna želja
V Detroitu le prosi) neki mtster Charles Heit sodišče takoj po tretji ločitvi zakona, naj mu s sodbo prepove, vsaj za naslednjih dvajset mesecev ponovno stopiti v zakon. Izgloda, da lz svojih treh zakonov nima ravno najboljših spominov.
Novinarska naglica .
Eden najbolj znanih londonskih dnevnikov s svetovno tradicijo, »Times«, je postavil v angleškem parlamentu (spodnja hiša) poseben stroj: »Tele-Llnotype«, ki bo omogočil najhitrejše prenašanje vseh novic naravnost lz parlamenta v časnik. Stroj je pravzaprav stavni stroj, sšmo da Ima v parlamentu napravo za tipkanje, dočlm le v stavnici ostali stroj, na katerega prenašajo s pomočjo posebne naprave vse, kar pisec poročil natipka. Tako bo odpadlo vsako prenašanje, telefoniranje ln ponovno pisanje novic ln bo novinar pisal na mestu dogajanja naravnost v stavni stroj.
Leninov stanodajalec v Znrichu umrl
Pred 35 teti te Lenin t eml gradil živel kot podnajemnik pri nekem čevljarju Tltusu Kamererju v Zilrlcbu (Sviea). Kot poročajo, ta čevljar »ploh ni Imel pojma o Leninovem dela in njegovi vlori v svetovnem gibanju proletariata, pa tudi kasneje menda Ib trme ni temu pripisoval posebne važnosti. S tem v zvezi je tndl dosledno odklanjal vse ponudbe, da hi prodal kakšne dele »vojegi^ stanovanja, kjer je bival Lenin, raznim zbiralcem. kakor tndl ni hotel prodati sovjetski vladi celokupnega pohištva za Leninov muzej v Moskvi. Pred kratkim je ta čudaški čevljar umrl v starosti 86 let ln verjetno njegovi nasledniki ne bodo več toliko trmasti in bodo prodali spomine na švicarsko dobo Leninove emigracije.
Nekaj za plešce
Ko se pričenja »sezona brez klobuko' bo nemara marsikoga zanimalo, kako bi znebil svoje pleše. Eto vam recepta: Ame
TEDEN CEST V ZAGORJU
V	Zagorju so se dobro pripravili na Teden cest. Že štirinajst dni prej so pri 10 KLO sestavili poseben štab, ki je napravil načrt dela za najnujnejša popravila republiške. okrajne ln krajevne ceste. Ker je štab delaven, le tudi na cesti živahno. Podjetja »o dala svoje avtomobile za preTOz gramoza, Izkazali so se pa tudi okoliški kmetje, ki so se odzvali v lepem številu s STojlml vozili.
Prostovoljnega dela na cesti so s« doslej udeležili v pretežnem številu delavci ln uslužbenci upravne In oblastne linije. Do 26. oktobra Je bilo opravljenih skupno 2225 prostovoljnih ur. S Tednom cest se pa delo še ne bo končalo; po predvidenem načrtu bodo nadaljevali s popravili, dokler ne bodo spravili v red ogrožen* dele ceet, pri čemer bodo pomagali tudi frontovel, ki se doslej niso posebno zalagali.
»Glavno je, da dobim denar«...
V	zvezt s člankom, kt smo ga objavili nod gornjim naslovom v 49. itovilkl našega lista, je uredništvo prejelo od poslovalnice Zadružnega sklada t Zagorju dopis, ki ga prinašamo v skrajšanem obsegu.
Navedena poslovalnica je po objavi <«a-vedenera članka zahtevala trgovsko revizijo Ta revizija je med drugim ugotovila, da niso bile prodane posameznikom tako velike količine krompirja, kot je bilo navedeno v tem članku. Kmetje so odvažali krompir za več atrank skupaj. Poslovodja je delil krompir v količinah, ki so Jih stranke glede na število svojih družinskih članov dale zapisat) kot celoletno potrebo. Krompir *e je delil v dobri veri, da bodo pošiljke prihajale vsak dan, kot Je bil poslovodja od Zadružnega sklada obveščen. Iz tega razloga se krompir tudi ni vskladlščll v poslovalnici, da bi se prihranili nepotrebni režijski etro-
Razprodaja raznovrstnega blaga
pri Tomanu v Trbovljah
se je preselila v Delavski dom, poleg kina PONOVNO ZNI2ANE CENE! — OBIŠČITE NAS!
škl. Ker pa je nastopilo deževno vreme, krompirja niso mogli Izkopati In tako so se vagonske pošiljke zakasnile. Upoštevati je treba tudi kratek rok za Izpraznitev vagona, ki Je določen na t ur. Če se vagon v tem času ne Izprazni, je treba plačati visoko ležartno. Občinstvo je bilo pri delitvi krompirja nedisciplinirano, ni se držalo reda po tekočih številkah, kt so bile v ta namen potrošnikom Izdane. Zaradi nereda ln graje pri delitvi Je bil poslovodja nervozrn In raz dražen ln je tako izrekel nekaj besed, ki niso lili* na mestu.
Tako pravi dopis. K njemu bi pripomnili. da hi poslovodja pač moral obvestiti čakajoče stranke, da so množine krompirja, ki so Jih kmetje odvažali, namenjen* za več strank. Navesti bi moral pri tem Imena ln količine. S tem bi pomiril čakajoče. Ker pa se Je v svoji razburjenosti dal sapeljatl tako daleč, da je rekel ljudem besede, ki smo jih navedli v uvodoma navedenem članku. Je z njimi razdražil navzoče odjemalce In povzročil »krompirjevo mrzlico«, ki ae Je polegla šele, ko so spet začele prihajati va goneske pošli.la tv* krompirja.
Poalovalnieam priporočamo, da vakladl-ščljo nekaj krompirja, da ga bodo lahko dobili v manjših količinah tudi vsi tlatt, ki nimajo na razpolago tolike denarne rezerve, da bi al lahko naenkrat nakupili tolike množine krompirja, ki so jih potrebni za vse leto. Ta nalog naj bi dale naše krajevne ali pa okrajna oblast vsem trgovskim poslovalnicam v revirjih, ker Je v Zasavju nešteto drnžln, ki nimajo toliko denarja, da ht sl kupile naenkrat krompir za vse leto. Tako postopanje bo res socialistično trgovanje, ki mora delati v ril In. da omili socialne trdote gmotno najllbkejšlm.	H.
še o sanitetni ekipi RK
V 42. številki našega lista smo poročali o ustanovitvi prostovoljne sanitetno ekipe Rdečega križa v Trbovljah. To poročilo izpopolnjujemo še v toliko, da je uprava rudnika Trbovlje-Hrastntk podarila tej ustanovi 22 kompletnih oblek ln ne samo 22 hlač. kakor prvotno objavljamo. Nadalje je dobila ta ekipa od uprave rudnika brezplačno 10 metrov impregniranega platna za napravo sanitetnih torbic, za kar se ekipa zlasti zahvaljuje pomočniku direktorja, tov. Antonu Sterniši. kil gre tej humanitarni edlniei vsestransko na roko.
Denarno pomoč, so nudile navedeni ekipi tudi MLO Trbovlje, MO RK Trbovlje fm 00 RK Trbovlje, CRD v Trbovljah so pa obljubile napravo potrebnih oprsačev za uniforme. Ekipa upa, da ji bodo priskočili na pomoč tudi vsi ostali, k! na njeno prošnjo doslej niso odgovorili.
Vsi člani ekip« »o člani RK in so napravili sanitetni tečaj v organizaciji PLZ Pozdravljamo i jilnost te sekcije želeč j) uspeha ostalim sekcijam pa jo dajemo za zgled.
!a »sezona brez klobukoT«, se
------------	---------Ameriški znanstvenik Albert Roberts, predsednik laboratorija za raziskovanja v Philadelfljl. Je iznašel novo hormonsko sredstvo, podobno masti, za rast las. V borih petih tednih je zrastlo na glavi »poskusnega plešca« 20.600 las (mlad človek Ima na glavi približno 120.000 las. Hormon pospešuje rast las samo na onih mestih pleše, kjer so lasje v resnic) nekoč rasli Ker pa stane en gram tega hormona — reci In piši — 2IU)°'l dinarjev, Je več ko verjetno, da bodo mnogi ljudje še nadalje morali ostati plešasti.
Slapovi Niagare
»Niagare« J© Indijanska beseda ln pomeni »grmeč-a vod««. Indijanci so nekoč rsako leto doprlnašatl žrtve demonom vodopada. V čolničku lz belega brezovega lubja, okrašenega s cvetlicami in sadjem, Je sedela Indijanska deklica, zaveslala sama tik pod slap ln se vrgla v vodo. Tako Je deklica žrtvovala svoje mlado življenje z* svoj narod. Indijanci so namreč verovali, da bodo na ta nač n potolažili jezo »grmeče vode« kot božanstva In jim ta ne bo poplavila njihovih polj.
Na to resno pradavno zgodbo gotovo nista mislila gospod In gospa Wll»on, ki gta se nekega dne pripeljala Iz Chicaga na izlet k slapovom Niagare. »Ah, dragi.« je vzklikala gospa, »kako prekrasno, kako veličastno, kako zanimivo, kako mogočno, kako čudo —«. »Seveda, seveda,« jo je prekinil gospod W!lson, »toda prosim te, da trenutek molčiš, rad bi namreč slišal grmenje slapov.« Gospa pa je zares naenkrat umolknila, za-kal spotaknila se Je — in padla v vodo Ce ne bi bilo Izletnikov, ki so jo brž potegnili Iz nenadne kopeli, b| navdušeni častilka mogočne narave bržkone postala neprostovoljna žrtev »grmeče vode«.
Stroj bo govoril kot človek
V laborstorlju nekega ameriškega Industrijskega podjetja, čigar ime je zaenkrat javnosti Se neznano, to izumili stroj, ki pro. Izvaja človeškim podobne glasove. Njegova konstrukcija Je enostavna. Ima tri dele: proizvajalca energije, električno napeljavo In mikrofon. Vse, kar Je na tem stroju. Je tako povezano, da odgovarja na videz človekovim pljučam. glasilkam ln ustam.
Temu stroju zaenkrat šo ne tečejo besede tako zlahka. Izgovarja le samoglasnike, govoril pa bo tudi soglasnike. Od ostalih strojev te vrste, ki jih Je že mnogo v Ameriki, se razlikuje po tem. ker ne reproducira glasov, temveč jlb dejansko ustvarja.
Živi divji zajci — preko meje
To ni zgodba o nedovoljenih prehodih preko meje. ki bi st JIH dovoljevali divji zajci, ampak Je to dobro organizirana, čisto legalna ln dohtčknnosna trgovina. Znano Je, da je Jugoslavija zelo bogata na divjačini In Je kot takšna tudi vedno bila močan izvoznik mesa divjadi, krzna In v zadnjem času tudi živih živali. Tu predvsem pridejo v poštev divji zajci — saj za enega živega divjega zajca dobimo v Inozemstvu približno
490 deviznih dinarjev, torej skoraj tolik0* kot za 1 kubični meter desk. Lani smo '1-vozili že okrog 2009 živih zajcev, za kateri smo dobili milijon In četrt deviznih dinar jev, za okrog 100.000 kilogramov zajčjej® mesa smo dobili 5 milijonov deviznih dr narjev, pa če pri tem ne štejemo krzns }J Izdelkov lz kož ter dlake. Letošnjo jeseo *? zimo pa nameravamo IzTozlti skoraj 25 o«J stotkov več divjačine kot lani, saj se 1' divjačina zaradi mile zime močno raznrir žila, tako da često že preveč škoduje k«,r tom In gozdarjem.
Naši najboljši odjemalci divjačine »° Italija. Švica ln Zahodna Nemčija. To°® ined divjačino, ki Je Izvažamo, ne najdem0 samo zajcev, srn. fazanov ln drnge zna»° divjadi, ampak tudi v veliki meri divje lobe. ki jih lovijo predvsem ob Jadran**1 obali (otok Krk), za katere se zanima predj vsem Italija, ter neko posebnost, ki Jo ž°11 Avstrija, ln to so — sove.
Dva kilograma težki piščanci
Dva kilograma težke piščance, stare * mesece geji ameriška farma Charles Vaa-trea. Piščanci, ki so jih zredili na tej f®*" mi. Imajo skoraj deset centimetrov širok® prša in velike, toda slabe noge. PovprecB1 piščanci, ki jih je razstavila ta farma. Jr tehtali no 1.94 kg v starosti 12 tednov. T® farma bo postavila na živilski trg več k®1 90 milijonov piščancev.
Predelana zgodovina
Razna ponarejanja v zendovtnl. ki J11! počenjajo nekateri prenapeti ruski nazlf zgodovinarji, so dali nekemn kanadskeiflj1 častniku povod, da je napisal naslednjo so o takšnem naftna pisanja zgodovine-»Južni Korejci so napadli Sev. KorejJ* Cezar Je zabodel Brutusa. Alpe so preši* Hanibala. Potapljajoča ladja je zapusti** kapitana!«
Resna šala
To je najnovejša »fenomenalna zma*?‘ satelitske Češkoslovaške Za naše pojme 1* ta zmaga precej oddaljena, a vendar- Cešk°' slovaškim ženam sedaj najresneje prlpo1?! ča.lo. da ae naj podajo v — dlmnlkari®1 poklici Rekli boste, da je to šala. pa *!; Tl!? '»8'oda stvar resna kolikor te da. S* teli takt državniki skrbe za nežni epol. »£** »e tovarišice,« piše dobesedno neki časnik T Pragi, »so združile koketerl.to z državi!®11' sko zavestjo. Najboljše dlmnlkarke ao ki Imajo najlepše telo tn najbolje rs»Tl čut za enakopravnost tena z moškimi •*'
Ki: ;s,»te iJfsssrvsSS
uprava rudnika Trbovljo Hrastnik - Telet** štev M - Bančni račun pri KB Trb«w Uev 614 1 95332 M - Tisk tiskarne »Lind*** uravlca« v Ljubljani - Poštnina plača*1 v gotovini - Četrtletna naročnina 60 dj* polletna 120 din celoletna 240 din — •£* savski vestnik« izhaja vsak Četrtek . Dopise sprejemamo do vsakega ponedeU*p do 12 ure dopoldne.
DIREKCIJA DRŽAVNIH POSESTEV V TRBOVLJAH Poslovalnica HRASTNIK
sporoča V6em svojim cenjenim odjemalcem, da se je
poslovalnica
preselila
od Herzoga v novo urejene prostore bivše otroške restavracije PRI MEJNIKU
Vabimo va«. da nas obiščete, postreženi bosle z najrazličnejšo zelenjavo in ostalim razpoložljivim blagom dobro in poceni.
Poleg tega vas Direkcija državnih posestev vabi, da obiščete tudi njene poslovalnice v Trbovljah in v Zagorju.
Pridite tudi v naš bile pri zgornjem Bergerju v Trbovljah!
Direkcija državnih posestev v Trbovljah