Hoclilobl. k. *. Hofbibiiothek, Wien St. 37. V Gorici, 15. septembra 1882. Tecaj xf „8oSa" izhaja vssik pefcek in velja po poiti prejemana ali v Gorici na dora poMIjana: Vse let«.....f. 4.40 Pol Ieta.....,. -*20 (ietvrt leta ......l.io Pri oznaniiih hi t:i!,,» tudi j ri ..po- glanicah" ge placuje za mivadno triatop- tu> vrsto: 8 kr. to se tiska 1 kvat Za v«Le crke po proaton Posf.mozne Stpvilke se dobivajo po 8 kv. v iii!iakari)ir.i v gosposki tilici, Itlis-u „1; -h kr«,!:-ravniStvu„So8e" Via dellii Croce »r. 4. II, Itokopisi se ue vraCajo; dop isi ua se blagovoljao frankujejo. — DeJalccm in diugiin ucpiemnfcmiii ge uarobiina zuiia, alcose oglas« ppi oppavni&tvu, sarg:~.:: "—¦ Cesar na (JoriSkeiii. Ko je slovensko ljudstvo izvedelo, da pride cesar v Primorje, zafielo se je samo ob sebi gibati in prjpravljati na d6stojen spr^jem. Ta-koj prve dnt §li so v hribe napravljat velike kresove, in dasi jili jim je dez zabranil, danes jim ni ial za trail, ker veseli so, da so sc po svoji volji ravnali. Cesar je slovenske kraje ob-Sel, in videl je, kako inu je narod zvesti pri-tekal naproti, kako mu je cvetice potrcsal in mu najmanjlo kajiico, fie ne drugafie, % donin-&m zelenjcm, in ce ne z mogocno zastavo, vsaj s papirnato zastavieo po svoje lepotiftil. Bila pa je tudi vsa pot cesarjeva pot zmngaleeva, kate remu so vsa srca udana, bil je to triumf, kateri ostane cesarjti in prebivalstvu v vedno lc-pem spominu. Slava cesarjti, da ims je po&astil, hvala, srSna hvala narodu, ki je dostojno svu-jega vladarja, svojega cesarja poslavil! Pa prejdimo k porofiilom, kolikor nam jih je do danes doslo. * * lz BoVCa, 13, sept. Pokazal si, prijazni trg Bovec. pri sprojomu svojega cesarja, da si 8lov. tig na avsfrijskih tlch, pokazal si svojo neomaliljivo zve-stobo in najglobokejso udauost tako sijajuo in nav-duSeno, da se je Tvoj preinilostljivi Gospodar gin**.-nega srca izrazil: »M o j i h B o v 6 a n o v ue bom nikilat pozabil". Tig je bil ves v najvecem IH>pu. En slavotok je bil pri vhodti, en sredi trga; ediwga je napravil g. Luparc pied svojo hiso. Prva 2 sta imela napis kakor na Predelu: Vivat Fnuclscus Josephus I. Gospod Jonkor napis je bil: nB.ig zivi nagega presvetlega cesarja" m celo ujegova lodovino. Na .slavolokih so vihrale 3 za>tave, v sredi Crno-ru-mena, na desiu slov. trobojnica, na levi belo-rudi*6a. Ves trg je bil z zastavuni ozaljs.ui. Orno-ruineua fin belo-rudeea ate bile na vsaki hi§i; sloven ska tto-bojnica je tudi biSa skoraj na vsaki hisl Tako so kincale sldv. trobojnice hiSe nastb magnatov: Jonko, Zoic\ Cesaro, Huber itd. Prod liiSami so bile inlade smrekice. Potsebuo l«po je bila ozaljSana poSta, kjor je cesar prcnofiil, in g. ihipanova Jii^a. PriCakovali so cesarja duhov&ina, 2upan, uraduiki, veteran!, strelci, §olska mladina. Gromoviti iivm ga sprcjme, Koch (nam. hoch) nekojih sehutzov se jo vstopil v gromo- vitein ^ivio, kukor kaplja v morjii, G. Jonko pozdravi cesarja v neinSkcm jezikn, mala ucenka g6. Vittori v slovenskem tako ginljivo, da je marsikoga do solz gauilo. Izrottta j« cesarju tudi U»p §op. Xvecer j« bila bakljada veteranov, 6italiii6arjev in strelcev. , Uitalni^aiji so imeli novo zastavo. Cesar je v de&ju | na balkouu gledal bakljudo. Ko pridejo fiitalnifiarji ! pred balkon, se vslavijo pred zastavo in zapojejo slov. J Cesursko Kantato, Kuprt-j, Jadnmsko inorje in Ba- \ novci. Okoli pol ure je cesar d o k « n c a petje z . dopadajenjvm poslu^U. I'o vsaki \wm\\\ se je v/dignil ! gromoviti iiivio uus Cesar. Po petju poklice cesar 3 i anuizerjc petja k sebi in se jim za lepo petje zahvali. Lop je bil ta vecer, a najlep^i del je bilo petje, kar se iinnmo titnlnici zahvaliti. Hvala posebno vrlim ko- baridskim pevcem, ki so sodelovali 12, si'pt. ob 7. tiri zj. se je cesar odpeljal z gromovititn iivio po- zdravljen. + lz Kobarida, 13. sept. (Sprejeia Kj. Oesarostl.) Vfieraj 12. t. in. smo imeli v nasi sredi prosv. Cesarja, nasega dobrega oLcta. Ee^i se mora, da so se o tej priliki nasi Kobaridui post^nn i^kazali, in tako ob tuieui tudi sami sebe pocastili. Pravl Kdor sain sebe ne iVKti, custi sam vreden ni. Nu, pa kako je tedaj bilo ? Ves trg je bil pruznicno opravljeu, okusno olep* San. Pet slavobdtov je bilo napravljeuih v Cast Vis. gostu: 1) pri vhudu v trg, 2) pri g. NemCevki, 3) na trgu pred g. Grutitarjem 4} pred Kovaiieem in 5) ob izhodu iz trga. Posebno lep je bil slavulok na trgu, napravljen tako, da se da sestaviti, pa tudi lepo vsak-sebi razloziti in toko sbraniti. Dobra misel je bila ta, da so nasi obe. mozje tak slavolok dali napraviti. Pohvalno rnoraiu omeriiti posebno se gospo Nan, ki je sama zasc dala postaviti slavolok; pa dalje se g. KovaLiLevko, g. Zora in drugove, ki so spet se zdru-xetiiini inofimi iz lastnega wagiba sami svoj slavolok povzdignili. Tako velja S Napisi na slayolokih so bili vsi slov.; najpiTJ: Dobro dosli, pa: Zivio Fr. J. I., pa: Bog obrani hiso Habsbur^ko itd. Skozi in skozi LISTEK Z^oilv vinske drtice PrvaSke 2upnije na Goriskem. (Kooec.) Pri vsem tern patron privatne lupnije na Vo-gerskem ne odstopi od svoje terjatve. Da bi svoj namen dosegel, poslu^i se iostalacije novega ^upnika g. B. M. v prva^ko ilupnijo leta 1852. Vsled dekreta c kr. oamestni§tva v Trstu imel bi biti g. B. M. brez nikakor^nega pridrzka v novo ^upnijo vpeljan; ali vsled odloka c. kr. okrozne vlade v Gorici je po oblaSceni pol. komisar, kateri bi imel novega zupnika ZflpriseSi, dan instalacije §e le, ko so svece na mizi v farovzu za prisego u^e gorele, potegnil iz ^epa od-log ter naznanii, da novi g. ^upnik ne bede toliko 6asa v viitne pravice svoje zupnije vpeljan, dokler ne bode to^ba radi kvarteza iz Brije in Dombrave reSena. 6 let trajala je ta borba. Na pritisk patrona, de2elne in duhovske gosposke goriske b'la je 1858. leta v pi id privatne zupnije na Vogerskem re^eua, ie§, da je prva§ka iupuija, kakor fasije, katere so si omenjene gosposke predlo^iti dale, kftiiejo, skoz in skoe obilo z dohodki preskrbljena in veliko bolje do-tirana memo Vogerske. Tako se je vsled krivicue raz-sodbe prav komunisticno odtrgal prvaSki zupniji kvar-tez iz Brije in Dombrave, radi kateiega so §e do ^'"is prepiri in lalostni nasledki. po 1858. leU toraj so im Utmi na QradiSki vedra za spomin svojemu jjupoiku v Prvadini redno vplaCevali; all ko so razsodbo v prid vogerske Zupnije siiSali, jenjali so tudi ti iz prej omenjenih vzrokov dol^nosti do.svojega zupnika v Prvacini spolnovuti. Ker je za gospoda Zupnika M. M. kvartez in vedra za sporain ztaerom pobiial velikoposestnik na Gra- disfii g. Fr. T....., ni bilo tezavno iz letnih rafiunov omenjenega gospoda Zupnika B. M. dokazati, da so farani na Gradisfci od nekdaj zupniku v Prvafiuo vedra za spomin dajali. Radi tega bile so tudi pritoSbe Gradiskovcev v vseh treh instancah ovr^eue in c. k. glavarstvu v Gorici zaukazana zastana vedra od 1858.-1863. leta po rube^ni poti prvaskemu Supniku izter-jati. Da bi se zastanek gotovo doplafial, odposlalo je c. kr. okrajno glavarstvo pol. komisarja s6 slugam in dvema zandarmoma po trgatvi 1863. leta na Gra« diSCe, a morali so se dvakrat brezvspeSno v Gorico vrniti. Sedaj naroci c. kr. glavarstvo v Gorici g. zup-niku v Prvacini, sporofiiti, kako bi se zastanek po najkraj§i poti dal doplacati. G. 2upuik pa prezira pp nasvetu nekega gospoda, kateremu so take zvijaCe presedale, c. kr. glavarstvo v Gorici ter se obrne do ces. kr. namestmstva v Trst, kateremu 2up-nik vse prejSnje nakane in zvijace vestno sporofii. Ko je visoko c. kr. namestniStvo v Trstu iz porotila g, Zupnika razvidelo, kako se vi§i ukazi v Gorici spolaju-jejo, zaukazalo je c. kr. glav. vGnici g. 2up. v Prvofiini g. 2upniku v PrvaCini izio(Jitiv2'iekzupttijskihdoUodkov prvaSke ftipnije brez nikakorSnuga pridrlkn, kakor je bila iupnija 1851. h razpisana in 1852. 1. noverau zupniku g, B. M, podeljeaa ter Stevilo zastanih veder so bili ob cesti postavljeni visoki maji smrokovi, bre-kovi pa jeseuovi itd., po ujih pa so bile nupostav-Ijene raznobarvene zastave. Etiako m vilnalo iz okon zasUw cesarske, t-emriCae, slov., duiolue itd. (Slo* veuskili je bilo prav muogo!) Do 8. ure se jo bila zbrala na trgu velika mnozjca ljudij zeljua videti svojega Gospodarja. Okoli 9 zagrmd topidi, nato (nabljanje) pritrkovanje zvonov, Se malo — pa pridrdra ces» ko* Cija pred farno luso; na to zasvira godbaces. pesem, zbrano ljudstvo pa jame pozdravljaii Cesarja z gro-inovitimi „/-ivioa, Potem ga pozdravi g. zupan, cujte -— neinski t Pa gaj veste, da strab je hud I Dobro, da je Lupauovo napako takoj popravila giua.| Auka OaberSOokova, ki jo podala -* v dru^bi So druglh b;'lo oble^enili mliulmu'k — Cesarju lep sopekevetic, t<»r ga uagoVorila v gladki, krasni slovciiscmi. Pozna se jej, da Je bila uOc.ua uasega slavljeuega pesuika GregorC^a. Moja hvalejliioiit in spoStovanjo Vam go-spical Na to ^topt Via ai do zbraaih veteiauov, apre-govori % uaeeliiikom, p,i gre v g. dokauovo Htanova-nje. Prianojo ie zasliia uija. Najprej prlstopi dtibov-Miua, na oelu \nvA g. dekitu; potcm ol)6. zastop a poiluneein g. Pagliaruz/Jjein, pa mi. komisar, obc. zastopi bli2njih obcin, pa se uciteljsko osebje. Med dubovni je bil tudi 76 letni vikar g. Jtirij Lapauje, ki je no.il zlat kriLee s krone za zasluge, ki si jih je piidobil z ustanovljenjem Kredske sole. All so po-du^ujete duhovni v Solali ? pra^a Vladar. In ko so mu pritrdiii, dejal je nekako: Tako si pa veliko za-slug pridobite; poducevanje v Soli je tezavno. Pri vpcli je Car oCetovski popra§eval po nasih raztnerab, in sprejel tudi neke proSuje. Poslauec Pagliarnazi pa se je zahvalil v imenu obCaaov za pomofi, katero je dovolila vis. ces. vlada za izsu§eoje kobaridskega mofivirja. Sploh se nam je zdel nag Vladar prav do-brohoten, prijazen — sama dobrota. Po dokoacauem zaslisavanji gre Nj. Cesarost Se v cerkev; potem ge ogleda cesto proti RobiCu, ki se ima sedaj poprav-Ijati. Po vrnitvi pa stopi v kocljo, ter se odpelje dalje proti nizavi. Kadarkoli je ljudstvo zagledalo svojega Gospoda, -vselej ga je burno pozdravljalo — pravijo, da je pri nas bilo §e posebno ^ivalmo to pozdravlja-nje — seveda slov., drugih pozdravov nisem dul. (Med drugim se je sliSalo tudi: Ztvila Avstrija I Zi-vila Habsburgka hiSa I) Nj. Crsarost je bil neki prav zadovoljen s sprejemom pri nas; enako smo se ve- za spomin od 1. 1858—1863 po rubezni poti izterjati ter lupniku doplacati in v to svrho kompanijo voja-kov od dveh slranij, skoz Rence in PrvaCuo na Gra-digCe odposlati. Zgodilo se je to v ponedeljek po prvi adventni nedclji leta 1863. zjutraj. Vojaki s pomocjo zandarinov so prejSnje upornike polovili, v Gorico odpeljali, kder so bili za uekoliko fiasa v za-por obsojeni. Po odhodu zandarinov in prejgnjih u-pornikov se je zastanek uiiruo izterjal. AU tudi sedaj so neki prekanjenci stvai na drugo sran obrnili ter lahkovernega Zupnika za uos vodili. PrepriCani uamreL, da sedaj ni druge poti, nego zastanek doplacati, prosijo g. komisarja, naj bi jim dovolil z go-spodom ^upnikom osebno pogoditi se. Ko dovoljenje vdobe\ pridejo k zupniku v PrvaCno milo pros6 ga, naj jim danes z mbelem prizauese, saj bodo do vi-narja poSteno ves zastanek poravnali in doplatJTili. Gospod ziipnik jim z rubeiem prizauese, da jim pis-mo, s katerim se na Gradisfie vrnejo ter drugim fa-ranom in komisarju dokaSejo, da so se radi doplacila z gospodom 2upnikom pogodili. AU sedaj so zopet iahko *«rnega Zupnika zapeljali, kateri §e dan danes priiakuje doplaCila omenjenih postenjakov, ki tako lepo znado" uevedne2e za nos voditi, po svetu patro-Biti, kako jib njib 2upuik v PrvaCini tara in prega-nja. V zahvalo za to in drugo slepijo po svetu ue-vedne2e duhovskega iu svetnega stanu s trditvijo, kakor da bi si bil Supnik M. M. vedro za spomin sam omlslii in vpeljal, dasiravno bi moralo biti zna-no, da se dotodek ta r >b:ra v PrvaSki Supnyi, kako? tuii drugod na Goriskeu od nekdaj. selili tudi ra:, ^ smo ugledali njegovo oblicjc; in bill smo sploh tudi zadovoljni — sami se sebo;: Ta dan nam ostaue v prijetnem spominu! * * * IZ tdhjSkega pri Kobaridu 12. sept. V Kobaridu je bil neki prav lep sprejem pa tudi pri lias so ljudje storili, kar je bilo v njihovi modi. Napravili so bili dva slavoloka; vsakega oh jednem koncu vasi. Napisi se ?e slov. — V bliznjem MHnskem so imeli jeden slavolok, najti je le 10 bi§ tamkaj. Lep je bil napis, napravljen iz saroili cvetic Tedaj potrudili so se ami ljudje^ ni se JIiw treba sramovati; samo dabi bili nekateri IdrijS&ini bolj zlofcii ob enakili prilikah, * * * IZ Tolmina nismo dobili o sprejetji presvotJ. cesarja nikakega dopisa, Tolike pa vemo, da je imel prvi slavolok pri vhodu ccsarjevera v Irg tolminski nemakt napis: „WiHkommen*. S fcim se bodo pa tu iipvtirjali ©ni, ki so bili Sepast- pokorui? Satis! * * V SolkanU so se WSe odlikovale a posebnim lepQttQrai; slavoW? je bil pa §e impozantaeji in lepSi, nego goriSW. Imel je ta slovenski napis: „Bog ilvi iiasrga presvetlrga cesarja F. J.!• Daslnibilo vpro-gratnu ntpovedano, ae je cesar ustavil tudi v Solkanu pri slavoloku, kjer ga je iupan solkauski, duhovSiina In okolice in veliko ljudstva doma&ga in iz sosednih obcui pricakovalo. Ko je stopil cesar z voza, nago-voii ga najprej iupan Mozetic kratko v slovenskem jeziku, potem ga pozdravi c, g. Gadoid, lupuiSki administrator aolkanski, znaslednjimi besedami: „Va§e lesarako in kraljevsko apostolsko Veli-canstvo 1 Kakor se dobra dcca srfino vcseli dragega oeetat ki se iz daljnih krajev waca na ljubi doin, — tabd se nii, moji tt bratje in tovariSi v vinogradu gospodovem in uaSe ljube, verne ovciee, veselimo vi-socpgff prihoda VaSega cesarskega Viaoeanstva. Kak6 bi bilo moti nam prepokornim, preponizmra in naj-udaniSim podlolnikom dostojno izraziti svoja vro«a f.utila, ki nam jib poStenoslovenskosice gojl za vse-stransko blagost svojega premilostnega cjsarja in go-spoda? — 0 dobrotno nebo! Ti veS za naSe zvesto serce. 0 €uj naSe 2elje, spolni milostno na§e vo^ci-lo: Bog zivi, Bog obrani na§ega prcsvitlega cesarjiI Slam! 2ivio!!i4 V mnc/ici je zavladalo veliko vesclje, ko je cesar ljubeznivo in pozorno poeltiSal globoko Lutjcne besed?. Neina dekleta so cesarju tudicvetice vrocile, in on se jim zahvali slovenski, rekoc: aHvalaf* Vsakega duhovnika je posebe nagovoril in praSal po razmerah duhovnij, katere oni zastopajo. Vedel je sam, da Rav-nicanji si kruh siuzljo tudi z di-vami v trnovskem goz-du, in fiepovanskemu vikarjn, d.g. Grgi, se je posebe zahvalil da je do§cl ;zza hribov v miino pokionit se dei. OCetu. Vest o mozatem postopanji naCeliiikov : solkanskih se je v pol uri potem ze raznesla tudi med Sloveuet v Gorici; ta vesela novica o srCaem obna§anji cesarjevem v Solkanu je vse rodoljube sil-no spodbudila kot dobro zuamenje za sprejem v Gorici. Slava Solkancem, ki so, rekit bi, kot sevenio predmestje Gorice oarodno Cast takd lepo reSili. Cesar v Gorici. V ponedetjek se je zacelo v Gorici iivahno 2iv-Jjenje. Na Travoiku si videl Ze prejSnji teden, kako so nasajali \isoke jambore okoli fontane, pod njimi pa v velikib posodah donasali eksotiCne koSate rast-line, orange in citrone. NaGstebrihpaje bilo po dvoje kroglastih stekel, skoz katera je iraela svetiti elek-triCna loi, izpeljana iz postavljenib strojev na enem zvoniku sv. Igoacija. Plinove eevi so DOinuozevali na ravadnih lucnikih. Delavci so pa spreobernili 2e vec dnij poprej de^elno hiso v tovaino, kjer so se za-stave prirejevale in razpo&ljale po dvzeli, razdeljevale po mestu. Doiuarji in delalci tekali so sem ter tje, in obkladali so jib z opravili, da jih niso mogli zina-gavati. V ponedeljek so 2e po mestu zazobeiali za-stave, na vsakem majbnem prostoru (trgu) sabtjali vi-sokehojke, na katere so zastave obeSali. Vtorekzjutra pa se je kljubu delju mesto prek in prek oblacilo v prazniCn: lisp vsake vrste. Z vt»ake htle, skoro z vsakega okna frfrale so cesarske, deielne in mestne zastave. Po bogatib in krasuih tepihib si utegnil meriti, kje biva tudi drugafie douiacc bogastvo. Dez ni bra-nil, da se je ljudstvo trio po mestu kakor po najve-cem somenju, in proti 4 popolndne so §11 kar v pro-cesijah po gosposki ulici tez Koren na Katerinov tig. Na gorojem koncu je lepsal vhod od severne (sol-kanske strani) velik v zefeoje zaviti siavolok, na ka-terem je bil latinski napis: „Quod bonum felix fau-flstum fortnna turn quo sit felici adventu Imp. Gaes. „Aug. Francisci Josephi proviueia devota optimo priu-„cipi bono rdpubJicae nato D. D. !>.* S temi bese-dami se najlepsa voSfiila za obilno sreca izrazaje pre-Ijubeznjiv^mu naicaiu vladarju. ,0b straneb trga so razpoStavVeoi jambori, z gibi in zelenjem olepSani. prepleteni in zdroieui, kazaii na prelep paviljou, kjer so pricakovali dolgo pred dohodooi cesarja mestni o> ietje, z zupanom ua ^ebj, Gosjioda j» iu u^noim ae je gnetla po trgu in po oknib. Deklice bclo oblecene po obeh straneb »xvr5fcn»r so se v radoveduosti po-korile, «lokler ni gnnenjc :opgi mesta vsaWai skazo-valo, 8u^tvaf katera v novic polrjeiia, nabajam z ra-d«»stjo v Va^ih besedah. Sren*> se VTam, za to zahva-Ijujem, ob enem z.igotav?| »]•* Vas, g«»Hp«d 2upan, o irvi-m so^nstvn, ktiteru irojim za Gorico1*. Nato p»i?-aaroe od najmlajSega dekletca Sopek cvetlic, g»)vr»ri nekaj besed z n«*kterp»i odborniki, kakor F. grofom Coroninijt'm, Karolom pi. Ritterjt'm, zbrano ljudstvo pa ne neba klicati 2ivk in evviva. Pokazalo se je pa le tu, da slovenski zivelj je po Steviln premagavat. Ko je stopil cesar zopet v kofiijo in se je odpeljal na Travnik v rezideoco (kjer je okr. glav.irsivo>f so tudi z onen z robci mnogobrojne dame pozdravljale cesarja, ljudstvo se je pa v veliki stiski po ulicah gnetlo, da bi prej prodrlo na Travnik Tu je zopet vse mr-golelo in v nadnSenosti vzkipevalo. SreCno je bilo ob-Sinstvo tudi zarad tega, «l zja^nilo ter brez deija ostalo do srede vefer, ko se je glavna slavnost presreino izvrStla. Ob 6, uri je bila obed za 34 oseb, med kafero je svirala vojaSka godba; piiobedi so bili med dru-gimi na§ knez in uadAkof, pro^t Vatussi, bat*. D.tpre-tis, bar. Rechbach, dez. glavar pi. P.ij«r, iupan Urn-rovich, odvetntSke zbornice dr. pi Doliac, veteranski predsednik Catinellt. V tem so se zbirali v poslopji realke udje go-r i 9 k e c i t a I n i c e in sIovensk(*ga btMloeg.t in pod-pornega druStva za bakljado, Okoli 200 sloveuskih udov je neslo lampijone, 50 udov ^italntgnih in pod* pornega drnStva pa torfie. Med njimi so bili tudi ua* rodni duhovurki, kakor Sempetrski dekan Kobal, naS slavni pesnik S. GregorfiiS, cepovanske fiitafuice pred sednik Bla2 Grtfa in vee drugih. Udje slovenskih druStev so §H ta veCer prvikrat z narodno zastavo. Veteraiicev je bilo okoli 900, ki so nesli lampijone; ved sto je bilo tovarniSkih delalcev, potem la§ko podporno druStvo; torCe so nesli tudi mt!§Canr. Bilo pa je vseh udele^oikov pri bakljadi nad 2000, §tevilo, kakor§nega menda ni imela se nobena gori§kt* bakljada. Lampijoni so bili raznib banr. Zi gimna-zijskim poslopjem so se nosilci zbirali in sM po rib-Skem trgu skoz semeni§ko ulico mimo §kofovc palace na Travnik. Prvi deli so bili Ze pred cesarjevo rezi-denco, ko so se poslednji zaCeli §e le pomikati s pr-vega mesta. Na Travniku je bila vsled elektrifiiiih lufiij in 4 velikih plinovih plamenov pred jezuitsko cerkvijo svetloba, kakor ob jasiii nofi ob polnom me-secu in §e vefia. Bakljadnikom je ljudstvo ob straneh delalo primeren prostor; oni in ljudstvo so o>» vsej poti z najveco nadu§enostjo svoje veselje razglalaij, da se je, kakor so poroeali, slovenski jSivio slisal mo-goCno v briske holme in gore pod trnovskitn goz-dom. Med bakljadniki so bile uvricene godbe, ki so s sviraujem stopajev tudi nevojake dele v stopinjo izur-jenih voja§kib Set. Pred rezideuco se je bakljada usta-vila v dolgo vrsto in pojedma druStva so jo v pif»j§-nji vrsti zavijala naravnost tik rezldeuce pod balkmi kjer je cesar cell Las, tedaj najinanj pol ure nepre-miCno stal in gledal. Z zasiavami so se mu druStva poklanjala in vedno io vedno jim je najljubeznjiveje odzdravljal. Med veteranci je ob:Io Siovencev, ki so z 2ivio pri pokJjanjanjr z bakljami cesarja pozdrav-Ijali. Slovenska drustva so se, kakor je um^vno, iz-kljudno slovenski poklanjala; dodati je, da obilo ljudstva iz okolice je ucinilo, da j» tudi zdaj 2tvio pre-glasil vse druge Se toliko mogoCne glase. Ko so se bakljadniki balkonu cesarjevemu bli-2ali in torfie in lampijone visoko proti njegoverau o-bltcju povzdigovali, v tem pa nepreaeboma iz vsega srca z vso fizifino mofyo cesarja pozdravljali, zavia-dala je taka radost, da jo je treba doftveti, ker tereci je ni moC. V isti nadusenosti so potem bakljaduiki Se veduo v vrstah odhajali po RaStelu Cez stari trg mimo municipija, proti posti mimo glediSCa. Sloveuci so jo mahnili Cez Studenec mimo vsmiljenih biatov na senski trg in so Se le tu lampijone pogasili. Tor-cam pa je ravno do tu ftvljenje bilo, ker jim je tudi veter isto krajiat. Kakor da bi bili instinktivno ali pa zavestno potrebo iltttili, slisal si od sloienskth druS-tev mogocuo puvdarjanje BZiveIa Avstrijal Ztvela Av-strija I" zlasti potem, ko so odbajala s Travnika. Muo-gi so se v naduSenosti zagrleli, ali ni jim bilo gal, ker so si ta vefier v izrazevanji diuastifinih Custev ob enem tudi nsjlepSe ure nmodcega zHvijeuja ueizbris-Ijivo zatisnili ? Booraw; Ta Yeler je phial a veae^eoi ze sam vse tudi, ko bi drugega dne ne bili nic vefi n-olnega do^iveli. Srecen tor**j spoinin na prekrasen '' v*»cer 12. septenibra v Gorici 1882! Ljudstvo se ve se 1 je s> dolgo po hakljadi sprehajalo zlasti po Travniku I v preobilem Stevdu; saj pa je tudi bilo zacarano v i lepoti6ijii starega, pa veduo lepega Travnika. Sloven-| sko ljudstvo se je §e poseba radovalo nad prekrasno 1 ol'pSavo cltalniCnih oken na najlepSem prostoru tega 1 trg3. V.si okna so bila ovita z bogatim zelenjem, 1 sreduje okno je kazalo v transparenta veliko jiodobo | Avstrije; na levem oknu si bral na transparent^ B^ivio «a§ cesar*, na desnem pa „Franjo Josip Prvi!" , Snodaj pod t»mi 3 transparonti pa: nHrast se oroajo [ in hrib, zve.stoba Sbvenca ne gane". Urke so bile j velike, da si jih od dalec z vsakega ogla Jehko bral. j Pnmeruo so bila olepSana tudi druga okna, in za^ ¦ stave niso bile poslednji HSp ua teb oknjh alovenske-| ga drnStva. < Drugi dan ob 7, nrl je imel cesar oditi na Roje ! vojaSke e>te nadzorovat; v resnici, sliSal si ^e ob 4 ! urah voja§k2 zupauij z zastavami so se zgodaj osula okoli zagraje. Spoznal si 2e od dalec po zastavah razna druStva; slovenskih zastav videti je bilo tudi nekaj. Pod zastavo citaluice goriSke so se pevci citaluiCni in iz goriSke okolice zbrali iu se njim pridruzili tudi udje citalnicni iu slov. podporuega druStva. SU so z uemSkim pevskim druStvora skupno ua Rojice; pevci so poti sebi ia drugun lajSaii s pevanjem stopajev. Ko so nriSli na Rjjice iu se postavili v polokrogu p.-ed cesarjevim, Sotorom, naSteli so pevcev skupaj 197, med njimi je b:lo veudar tudi uekaj uciteljev in drugih pevcev iz Fmlanije. Cdje poiporuega druStva Dalje y prilogi, Priloga k 37. štev. „Soče" se vstopili zuaaj zagraje. Tako je bila vse v redu in tiho, dokltr ni pridrdrala cesarjeva ko&ja, v kateri je sedel pob'g cesarja nam. Dopretis. Poadravi JUvio, evviva in lioch! biii so v tern tienotku tako mogocni, da bi se bila moala zemljasttesti. Vzdiga-nje klobukov in rubeev med nauduSeuiini klici ui hotel© prenehati, dukier ai vdiki pevski zbor zapi.l c«-sarske himne najprej v nemSkem jeziku. Na to zopet gromoviti pozdravi z Livio, evviva iu koeu! Za veteran-ci je zadouela pa ces. hiuina v itul, jeziku. Na to se je poklonilo i z vse d e z e 1 e 132 ouihu dezi'Jue-mu Gospodu ; vsaka obciua priSla je ah z b.jJo-rude<5»> ali pa drno-ruraeno zastavo, katere so pred cesaijeui pobeSali, Cesar je celi das stal in v&ako obeuio po • sebe pozdravii. OWSiue so se predatavljale v domaei obleki »o atari fiegi. Poslale so poleg muz tudi 2en-ske zastopu'ce v smili segah bolj ali inaaj okusuona-pravljene. Ginljivoje bilo videti, kako so is od,.dalec nasi knipfje cesarja pozdravijali in se prod ujim gio-boko prikfanjali. Deklela so- bila samo uekteru toiiko pogumna. da so glasno z ZJvio pozdravljala, v teai ko bo bile uinogc Laiiiuje pogumnise, Cesar j1* sege opa-zoval in tii pa tam dolgo gledal za kako skupiuo. Veliko godeb se je vrstiio pied ouciuskiiui zastopniki in zastopnicauii. Na to je iz pevskega zbora zadoaeia sloveuska Cesarska Kautata tak6 niogocuo, da se je spoznalo, fcteri pevci so v veeiw v tein zoom. Puseb-no velikanski vtis je uapravil na vse poalusalce kouee kantate, ki pouavlja z vcdno boij povzdignenim gla-Bom zivio hi konciiju z zivio nas cesar1 Ti glasovi saini izrvzajo inogocnost vladarjuvo in udfiost pod-loziukov. Cesar se je tadi nasproti spremstvu takoj pohvaluo izrazil o pevcib iu vmlstvu, kije bilo v ro-kah nasiga A. Hribarja, Za pcijeni poklaujala so se razna drusiva, med njuui tudi slov. podporuo drustvo Zapomuiti je, da siavakliei so se ponavljuli iz srude mnoziee, kpkor od strum cmlif ki so so pokbuijali, vselej ko je kak oddelek doSel in odsel. Prcds'ava obciu in dmsicv jo trajala vefi kot pol ure, in deleiniki so naglo odhajnli. Bil je ta del iMJimcuituisi zarnd iiotinujega bolj poiiticiiowi pome-na, in ima tudi v naslcdkih svojo veljavo. Za pokio-nitvijo ceie tMele sledilajo predstava raznili ik^elnih pridelkov U\ ljuuij, ki se i. iijiini pi»Lajo. Ko so LIi mimo libifii iz Gratia pod vod.Htvom dr. Hizzara, zapol je zbor napolitaiisko, vsakemu preljiibljcao pesea: „Sauta Lucia. * Vinorejska skiiptoaje iinela velik sod na vozu, okoli in okoli obsut z najbogatejsim in prelepim groz-djem. Lepa vincarica stopiia je pred cesarja pod §o-tor ter polo^ila pred-enj koSie najiupSih grozdov. Svi-lorrja je bila na drageni stoiu predstavijcna. Posebao lepo se je podala pa svatba, sestavljena iz podtura-skih in gerpeterakih fautov in deklet. Naprej je s)a godba s B§enterjo,tt nbasoin(> in rskantoniu, na vozu pa je bila Bbala" (doui), kakor se spodobi po stari Novifia je izroCila cesarja lep gopek, katerega je prijazuo sinehljaje sprejel. S tern je bil posledaji del pokJonov pri kraji. 8ila je posledtija predstava nek „kostumfest* posebne vrste in vredeu tudi velikega wests. Zaslugc za te predstave imajo grof La Tour, bar. Osk. Bitter, Vilj pi. Hitter, dr. Bizzaro in za svatbo grof. F. Coroniui. Ko je bilo dcvrSeno pokla-njanje, katerega se je gotovo udeiezilo z veteranci kakih 6000 oseb, gre cesar mimo pevcev k plesiSfiem in dolgo gleda, kako se „svf,!jea sucejo po stari Sogi. Ugajalo mu je to vrtenje, in ljudstvu je dobro delo, da se je smijai. Ne moreaio ponavljati neprvtrganih ovacij na Kojicah iz tisod in tisofi grJ. Bila je ta ura zlata ura za cesarja in za vso deielo. Cesar' sain je rekel, da je vss osupuen in tako zadovoljen, dane more biti bolj; fiudil se je, da je bilo mofii v tako kratkeni Um koj takega v vsej krasoti pri.editi. Cesar se je pa tudi pri tej voselici preprical, da na Go riSkem prebiva v veemi slovensko ljudstvo; videl je to po predstavah 'obCin in sliSal je po glasu, v kate-rcm ga je muozica pozdravljala. Bil je na Rojicah triuraf, da lep§ega tudi cesar ne more doziveti ined udanim prebivalstvom; bil je dan veselja va^mu prebivalstvu ali najve^ega veselja narodu sloveuskeaiu, ki se na Gori§kem ni smel Se nikdar tuko pokazati, kakor to pot. Vsak je bil srecen, ki se je veselice udeleiil, iu s pocosnim pa veselim obrazom te po od-hodu cesarjevem pozdravljajo iu popiaSujejo, ali si tudi ti zadovoljen, pricakujoC, da mu pritrdiS in §e kaj novega povei. Kakor da bi se bil tezak katnen odvalU, ljudstvo slovensko danes hU diha in samo si daje pogum in nuanje v bolj^e Casa. Naj se mu upa-nje, ki je tako po§teno, izpolai, kakor zasluz*. Naj postaut 12. in 13. septembra raejnik, s kateri-n naj ae priene boljga doba tudi za slov. prebivalci goriSke de^ele. I ljali, in ljudstvo se je celi easdostojno obnadalo. Baz-svecava je bila kljubn dezju krasna in pupulua. Odli-kovala sa se uiaoga poslopja, n. pr. posojdnica s transparent! cesarja, cesance, Avstrye z A. E. 1. 0. U., Skofova palaca, de2. hisa, bolnisuica vsmiljenib bratov iu druga poslopja. Cesar si je westo ogiedai po Ba-stelu, ulice proti gledisd'u, gosposko ulico do Attem-sove palaCe na Korean; potein se je v.uil uaravnost t rezideaco na Travink. Povsod ga je ljudstvo po-adravljalo ; pred rezideaco Sloveinii niso hotel! Se potein uuhati, ko so juu trdili, da je ioi cesar pofitvat. Od zadetka niso verjeji, dokler ui prisel vi§i uaiformiran sluzabnik, reksi da ju resaicii, ,iar m^i fiuvaji trdijo. Ljudstvo je poteai pa ^e do poli,o6i v vulikaui Stevilu liodilo po mestu iu lu in tam uasuanjalo, da se veseli i due, katerega je daaes v polni nreCi u^ivalo. I Drug! daa, v Cetrtek, so >roti prtysujemu pro-grainu topovi 2e ob 6. nri ^JufcrAj nazuanjuii, da cesar oilide, iu na zalust mnogili, ki niso za spreineai-bo ure vedeli, se je cesar odpefial is ob 0 1(2 uri z GnriSka postaje. All vendar so ga tu izuoaadili veteranci iu preiuaogo Jjudstva. Dch glavarju se jo aa ko» lodvoni dvakrat poiebno zahvall za lep sprejem po vsej duieli in v Gurici, in mu je Se pndei v zuauie-nje ssadovoljno.ti: „Vuseliiu me bo, 6e bom ui o gel kudaj kaj d o bt' e g a s t o r i t i za to mojo dezelo," Naj potuje povsod sretiiu dobri in ljubeznjivi nai viadar. Siava I'Vuucu JoMi II Po Kroau so cesarja, k'^ka'posoSki dohui, ona-ko naduSonu sprejumali, povsod pntzuicjio in v naj-veOem lispu. Nabre^iui &o ^upuii cesarja nagovarjali v uemskem jeziku, tako* da jilijo prasal: „Ali znajo vsi iupuni fusinski?* Pa niso i>wl» pwatJi»{i povedaii, da ho se na "lavaijev zaukaz tekoliko iiem^kib stav-kov polovniaii. , nautili, Veiuar je cesar. so preprical o siovenskeuj Kiintiaju kras.ega Ijudstva. ki ga jo izkljuOao z ^ivio I pozdravljals *» v saglasji s turn prepncabjeai so je poslovil s 11« v e u s k i in „z Bo-goinl* Zupaiii, ki so na Kras-i, kakor nekton tudi po soSki tiuluii glavarju, in ui nanwstnika posluSali, niso pomislili, da zastopajo oil slovensko obcine, a ne svojo zuanje ali ueziiaiu* nciiiskega jezika. Oai so pozabili, da zna cesar jezi/e uvstnjsktli uarodov, da mu teCe gladko hrvasfiiua, in da ume dobro tudi sluvuiisCiiio, in da se je hi jvi sto in sto prilikah izraztl, da vidi najrajii, ako gi ljudstvo in zastopniki, Ijua aa, torij tudi iupani v u em jeziku uagovarjajo, kateri je njih matchn jczik. 2tpaui tJoventski, ki so cesarja ueinski pozdravljali, im gledali na namen cesarjevega potovanja po Primrsketn, da cesar uain-reC hofie spoznavati, kak naro< iu v kaki razmeri na Priaiorskein prebiva. Oai pa, i so trdili, da pride eesar kot. gost, so pozabili, dacesar je pnSel k nam kot Oco, ki koto s podloznikikakor z otroci govo-riti v onem jeziku, katerega s sposobni katerega go-vore doma in katerega zastopio. Bali so se uasl iu-paui glavarjev ali §e visih urdnikov; pa prezrli so, da ti uradniki nimajo inoCi tab ukaze dajati, §e mauj i>a koga direkino kaznovati, L takili cesarjevi volji uasprotnih ukazov ne posIuSa i Poglejte, kako je cesarpri svoji mizi iupana ! soikanskega §e poscbe pohvil, da je bil v Solkauu tako lepo sprejet in pozdravln v slovenskera jeziku I Predseduik gon§ke nSloge" j cesarja izkljufiuo si o-venski nagovoril, iu cesay'e s svojim odgovorom pokazal, da ga je popolnem uel. Ali ni ialostno, da je moral cesar v soski dolmi ekoga zavruiti, s pra-Saujem: Ali ne zna slovensk? ko ga je Sepasto ita-lijanski hotel uagovoriti? Pa.ovolj ^anes o tern; po-nosui sinejo biti ^upani, ki j se po cesarjevih na-meuih in zeljab ravaali, in loveusko Jjudotvo je z moSkim post'.manjem samo jsarju pomagalo pravo prepric-anje dobiti, kjer so m hoteii zastopniki tega Ijudstva prave razmere padit Hvala ti, narod sio-veuski, ki si se bolje sam ztopal, uego oni, kateri so hoteii tebe zastopatU okoli svnjega vzvi§eaega vladarja, in po vseh krajih te dcidKi'. siluo obi^alujejo, da jim ob sprejemu VaSega Veh6aii?iva ni moci kiasote in blis<5a razviti v toliki men, da bi izrazili cutila srene zvestobe, globoke udanoeti in neomejenega spo§tovanja in cesteaja, kakor bi bii(» notranjim custyoin puinerrio*—EdiBcrtcV"-kar more cntiti zvesto udano sice v najveCem nadu-geaji, odgovarja cusivu, ki od veselja pretresa naSa erca. BlaguvoJite, Vas^VelhSanstvo, premislostiijvo zaw /,di dziti nam globoko cuijcai klic; „Bog ohraui. Bog uovari, Bug blagoslovi VaSe VeliiJanstvo in najviso ccsarsko Jnso." Cesar a a to odgovori: „P r e p r i e* a u o flino-»•" •¦ i z k az a a i u d a n os 11 i n o p a t r i o t- g o k r a t GACE kakob svojo polno naklonjknost 1ZKAZ0VAT1 PBEBIVALSTVU GOBISKEUU IN GBABiSOANSKEAitJ." Predseduik siovenskega narodua-politidkega dru* iStva „Siogaa Dr. Ios. Tonkli iu predseduik slovouska Citalnico v Gorici Andrej Jeglie sla bila sprejetn od presv, cesarja v posebni avdienci, iuprvija nagovoril v slovenskem jeziku Njegovo Velicaustvo tako j „Vase Veli6ttustvo I Veselja in radosti nam sice pogkakuje, da nam je doSla za^elena visoka Oast pokloniti Vuduinu Veli-ciii'htvi! zagotovilo goru^u Jjiibc/ni, prirojena ud»no,sti, neomahijive zvestobe iu neimruSljive miklonjoiioiiti, vseh udov politiskcga drastva BBlogo" iu slovensko 6i* tiilnice v Gorici, du, ceiep slovenskega naroda na Gori^kem do Va^ega ^vetlega Vclicanstva in do Vain prevzviSene Diuastije, iu pa prevroCo zeljo, da bi Bog ohrauil in obvarovat nam U& vse l|ubega in Jjublju-nega presvutiega cesarja in njegovo preslavno Biua-stijo! s poa'^uo prosnjo, da bi Vase Vcljgaiistvo mi* lostljvo vzeli izraz I eh nasih vzeh na zuanje. Na to so odgovoriJipresviJli cesar, da se zahvalju-jejo za pokloajeuje udanosti iu zvestobe, iu da so p r e p r 11 a u i, da so S J o v c u u i s k o z i in skoz i Njeinu z vesti in udani, poteai w popnidali stan iu starost drustcv iu sklenili z 2eljo, da se bosto dru^tvi Se uadalje lepo razvijali. Na to so Nj. V. daputacijo prav prijazuo izpustili. Deputacija zbornico odvetnikov je bila tudi prijazuo od prisviilega Cesarja sprejeta, katere seje ude-Ie2il tudi siovenski odvetiuk Dr. Nikolai Toukli. Nje-govo Velifianstvo so pri predstavi posamiCnih udov deputaciji mladega Dr. Tonklia vpraSali blagovolili, ali je brat posianca Tonkli-a, kar je ou prltrdil. To je zopet dokaz, da ima presv«tli cesar trdeu spoiuiu iu da je ime Tonkli znano tudi pri ujem. Znamenje dasa. Popotovanje uaSega prcsvitlega cesarja po ju2-provinciiah nvRtviu^-.............- • > ' de^ele. podviz^i dkerevinJem° Z R0J,'C V mest0' J*e trKba Se svecavo -vendar i ?IT^ ,tUdi ,,ozneJe muii raz' tf y« po mestu. Zmoklici so se nepretrgoraa ponav Jodati nam je, da v Gcci je bilo 6 s 1 o v e n-skih iupanov povabljeuili cesarski mizi iu aicer zupan fiepovanskl fermski, mberski, skriljski sol kansici in ajdovski Vede Casipafi niso mogl zaWon mki sloveuskih obfiu do^.vet s to visoko kSb fe cesar ves, narod povzdignil. aval J * AVDIEIE. t-M i?°2elUi glfVar pL Fajtj8 pri a'dieDci c«sarja tako-le nagovoril: J VaSe VcliCaastvo I DqM odbor pokue2eue gro m\v mucky uararec) bode pm? kmalu v poloiaju, da raz-lodlna odlofikih za Trstt katere nam je v kratkem piicakovati, kako mofiuo se je motito, ko ae je zana-Salo na strpljvo.^t in prfeanttiljivoat odloCilnih krogov proti fikodljivi admiuistmUvtii inaloinarnosti (slendri-jan) v nojnevarnejlem roestu naSe drzave*. Poreaiki skof. Kadar obisknje presvtli cesar dezele, pu§Ca povsod za ssabo sledove svojega ocetovskega, blazega srca. Ttt podeli revezeui lepo vsolo tfenarja, tam ukat ze kako koiistno delo, drugod omeb6a ostrost postave ali uaznani novo naredbo, ki slu^i v ptid njegovim ijodstvom. Tako dela tadi na sedanjem potovauji in deli vsakovrstne dobwte na-vse strani. Nas Gori&we je hotel oveseliti med drugim s prijetno novico, da se je «resni6ilo, kar srao dolgo Seleli, trdno upali, teSko pricakovali, ^a je na§ rojak MOXSIGNOR ALOJZIJ ZOUN, doktor in biv§i profesor bogoslovja, kanonik gori§kega kapiteljna, vodja osrednjega bogoslovskega semeniScn, nd de^elnega -Solskega svetav §koiijski nadzornik Ijud-skih §ol, imenovan za §kofa. Po obedu 13. t. in., h kateremn jc bil z drngimi povabljeu tudi \Mousig. dr. Zom, mu je cesar povedal, da ga je imenoval za Skofa poreSkega. Poui^ni gospod se je zafiel izgovar-jati, da ni za to, da nima sposobnosti, da ne more biti skof; ali presvetli cesar mu.je molro odgovoril, dao sposobuosti ne gre njemu soditi» ampak drugim. Ze prihoduji teden bo na Dunaji pri papezevem nau-ciji o njem predpisana cerkvena preiskava glede sta-novitoosti v katoliski veri in glede kricauskega zivlje-nja. Potem pride potrjeuje is Kima. Precastitemu gospodu kanoniku, ki si je znal sfe fivtijo mod»ostjo in poni^nostjo pridobiti Ijubezen ] in spo§tovanje vseh, Ki ga poznajo, Cestitamo iz srca k terau povi§anju, dasiravno vemo, da sam bi si ne bil nikoli izbral §kofovske palice. Cestitamo duhovni- kom in verntkom poreSke Skofije, ;ki dobijo v n»vem :$kQfii^ceta, brata, prijatelja, zagovornika, pomocnika. Cestiraino sivi glavi Skofovega oCeta, upokojenega uci- telja, ki je dozlvel vesele dni, da vidi svojega sina okincanega z mitro in pastirsko palico. Cestitamo prvaSki ^upniji, tla je iz njeuih faranov iz§el pastir, ki bo pasel iedo Gospodovo t Istri, kjer je deloval neumrli Dobrila Po drugi strani pa ob^alujemo. gori- . §ko nadSkofijo, da zgnbi moia, kije bil sposoben, da bi bil ikofiji obilno pomagal na kateri koli stopinji. Tolazirno se s tern, da tudi v ju2ni Istri ne pozabi evojega dointi in svoje o2e doraoviuc, gori§ke nad§ko- fije. S tem prepriCanjem fclifemo novemu Skofu: ad multos annos in grmimo presvetlemu cesarju odnieva- jo5 se iivio zavoljo casti, skazaoe na§i dezeli, iu za- wljo vesejja, napravljenega njeuim prebivaicem. Big iivi cesarja, B&g iivi aovega Ikofa; ua maoga letal iiii'.k siovensKi rwu i»u^«.» *.'?,* v ilt\H^m Nadalj* je bildmoje deiovanje v de*. solskt svetu na to obrneml da' bi se predlag»li iHisiedn. fobS za .rofcsurje ]k\ kandidati, kateri omejo tad Sen «« oba naiJdnl jezika; ah tudi y tej ankvi-o 1 bili moji ptedlogi lejredkokrat sprejeti. Glede torej dofce uarodne euakopravmwU m.»-ram fotoatuiro in tu^iim orcein ^vitU a» jem «cer vse svoje moci in m svoje znanje v del zboru y to porabil ali ie siloo >alo dodger, da pa veiidar v zadnjib Sestih letih uimo vsaj na narodriuu polju nit ZgU ' Srecnej§i sem b{l v tej zadevi v drftwneiu zboru, ker od Dunajske vlale stuo Slovenci vec zadobili, kot od Trzaske vlade. B»i locim TtfaSko od Dunajske vlade se bo marsikofiu cudno iaauomalija zdelo, aii ie veiidar tako. Dui»jska vfada hoce ravnopravnost vsaj po malem viteljiku it; toraj je dovolila, da st-, na Krauiakem ua gimiiaiijah zaCne uvesti slovenski k*>l uciii jezik; ako bi ilaeli mi ugodno vlado v Trstu, bi se bilo moralo eniko pustopati tudi ua GoriSkem, kar pa se ni zgodHo,3 marveC se pri nas vsUtijc nt*m-Ski jczik ce!6 v Ijudtke §oIe. To je res zalostuo, a bodi nam v tulazilo tfeuSnja, da n» sveti ni mc vi-ftno iiv da se bo spremen<|a enkrat tudi nam neugotisa Tdaska vla.ia. Ako lim ni pravicno naucnt> ininister-stvo smerao biti polem zadoroljni z ministerstvom nravosodja, ker od ki* vodi minister dr. Prazak, moi svojemu uarodu in prifevitlemu cesarju skozi in skozi udan in pravicoljubeu - se pri nas nastavijaju prt vseh sodnijah le taki flradniki, kateri so naroduih jezikov znwziu, iu akose pii vseh sodnijah ne rtStt-jeji vse vloge v slovelskem jeziku, se veudar vseslo venske vluge sprejeuijo in veCiuoma tudi slovensko reSujcjo. * Da nadaljujeni porocati o svojesa delovanju v dr2aTu>:m zboru, mo^m objaviti, da sem z veduio drzavnega zbora podpbl sedatijo nam prijazuo vlado, j ker sem zadobil prupjcanje, da bo ona izpeljala ob-Ijubljeno ravnoptavnoA vseh narodov, in te ona v treh letih ui mogla izpelja'4 iu vresnic»ti obijube ne mo-remo jej v greh steti.ker v treh letih se ne da vse naiodue ravuopravnosti narodom privoI«ti:nprivo§6iti; on je uadalje spoznal nevaruoat, katera 2uga od ta-kih nvv'idez liberalctv dtzavam in dinastijam, in zato je on sain uasproten takeniu pseuduiiberalizYnu,' in podpira v nemskem cesarstvu ziuerno stranko iu odo-biuje program uasvga tninisterstva »s t o r it i m I r in s p r a v o med u a r o d i in d j a n s t v e n o i z-p e i j a t i luruduu e u a k o p r a v a o s t." NeiuSko cesarstvo toraj bo iz lastnega dobifika zabraiato, «ia bi ae saaje ultrauaruduih Neuieev v Av-strtji apoiuile. Kat se tice izdajatue stratike in;e'uoVane i r r e-d e ii t a na jugti Avstrtje, so to sfrnuko gojile vse dosedajne ust.tvovciakti avstrijske vlade — tnorda. ne-v^iluiua in w hute — s tern, da so botle ustvarlti u-, m-'tuo aemsko uarodaost a poaeinfievanjeia ^Slovanov, pu^tile, da so se Labi pod kriuko liberalizma tem b»>lj s.rilt uu zgubo Slovauov, iu Slovaue na jugu pa na zi«l pritiiikale m jim ititt tr,'bsce ustavno njim za-gotov»jeue naroaae ravnopravuo«.ti uepodeljevale. S.ovuui na jugu so davno ze spozuali nevarnost, ki pri'li Av-itnji od i i t e kusuja vseh doilih pev-nkih zborov v dmstventh jprortorih, Corsia Stadion, U. I. „Jttdransko niorje* in Jeukov wNaprej" bodo vm zbori tikupno jteli. Ob 7. uri zvccer vclika beseda v DreUerjevetn salonu v BoSketu. Godba, petje, telo-vadba, sretkanje, prosta zabava, ple-«. Vstopniua k besedi in zabavi z igralnn Stevilko 80 kr. V ponedeljek 25. septeuibra ob 8. uri zajutra odhod z Molo b. Carlo na Ltoydovem pamiku v Mi-rauiar, arsenal in razstavo. Zvefier proata zabava pred hrvaSkim paviljonom. Kdor tie more ostati v Trstu dva dui, naj po blagoslovljenji zastave ali po bauketu grc v razstavo, ki je odprta do 6. ure zveLer. Ob 7. uri naj se ude-leM bescde in naj se vrne z vlakom, ki gre iz Trsta ob 9. uri zveLer in pride v Gorico okoli poluoCi. Kdor hoCe imeti v Trstu stanovanje po primerno niz-ki cetii, naj su oglasi do 20. t. in. pri delabkem diu§lvu v Trstu. Ako se hoCejo druga doraaca druStva ali posa» raezoiki pridruztti goriskemu podporncinu dru^tvu na tem potovanjit ni jim zabranjeuo. DruStveutki in prijateiji druStva se vljudno vabi* jo, da z radodarmmi doneski pouagajo pokriti strofi-ke, katere prizadeva godba. Darovi na) se dajejo pred* aedniku* odbornikoro aii poverjenikom. Imeiia uaro-valcev bodo od 25. t. m. naprej skoz tri teduc v druStveni sobi razvidna. (V tem je oh enem povedan program » blagoslovljeuje zastave triaskega podpornega druitva. Ur.) V Gotici, 15. septembra 18S2. Predsedui§tvo druStva. Slavnostno Stevilko MSoCe" na debelem pa-pirji in z lepim ziatim kinfen na okoli je urednistvo poklonilo Nj. Vel. presvetlemu cesarjn. Za spremstvo cesarjevo je bilo oddanib 25 ukusno napravljenih iz-tisov.—Navadnib iztisov v narodnih barvah imaino Se nekaj in se dobivajo po zni^ani ceni 5 kr. v znanih tobakarnab in pri opravniStvu. Krasna GregoiCiCeva pesem je vredna, aa se v tbut- iztisih razSiri po Pti-morskem. Zahvala. Vsem IL gg. dru§tvenikom sloven-skega bndnega in podpornega druStva v Goriei, ki so se udeleziii bakljade 12. t. in. po mestu in slovesne-ga sprevoda 13. t. m. na Rojicah v proslavljenje Nje-govega Velicanstva presvetiega cesarja, se prav toplo zahvaljuje odbor. Nj. Eks. grof Karol toionini je zlo2il za priliko prihoda Nj. Veiieanstva pre.svitlega crsarja v Gorico v nemskem jeziku iepo pesem, v kateri opeva Ijobezen avstrijskih narodov do svojega vladarja. Nobeu vladar se ne more pon^Sati s tako splosno ljubeziiijo vseh svojih Ijudstev, I:. !.*or uas presvitli casar. Oce-pvska vez,ki je med naiiiu cesarjem in njtgovimi na- rodi, je nekaj pos^bnega, za kar nas drugi, ki sliSijo o nji pripovedovati, v resuici zavidajo. Grof Coroaini namerava dati prolo2it svojo pesem nidi v &iovenski, italijanski in fuilanski jezik. Cesar v Trstu. Poroeali smo «r, da cesar pride iz Pulja (Pola) 17. sept, zjutraj v Trst, in sicer v Miramar, karoor dojdejo cesariea, cesarjevifi Rudolf in Stefanija ia predvecer 16. t. m. proti vefieru. V Ljubljaui bo zajutrkovala. Cesar in visoka ct-sarska obitelj se odpeljejo, 17. t. m. zjutraj ob 9 3(4 s po-sebnim vlakom iz Miranura v Trst ter se bodo pe-ljali v ko&ji s trga pred kolodvoroin skoz via della Stazione, Ponte nuovo, riva Careiotti, piazza grande in start Lazaret v razstavo, kjer jiii pri glavnent vho* du Bprejmi) izvrSevalni odbor. Proti dvema popoludne se odpelje najviSja gospoda po morji v Miramar, Nje-govo veliCanstvo cesar pa v nanujsfcmstveno poslopje, da tarn sprejme go^poske in korporacije. Ob 5. uri se vrne cesar v ko6iji v Miramare. 18. se cesar tudi v kofiiji pripelje v Trst, da vojake ogleda, cesariea, cesarjeviC in cesarjevna pa se po uiorji odpeljejo v Lloydov arsenal. V nPoliteame" se bodo peljali viso-ki gosti skoz via Onega, piazza Casorma, via Torren-te, corsia Biadiou in via Piccolomini; iz nPoliteomett v Miramare pa skoz via Ireneo, Giulia, Sfcadio i, Tor-rente iu Ghega; k „Lovcu" 19. t. in. skoz via Gh.-ga, piazza Casertna, Torrente, Stadion in Giulia. Ob 7. uri zveCei se vrne NajviSja gospoda v Miramare. Trzaski iupan dr. Bazzoni vendar spominja so* meSdaue ob prihodu cesarjevem v Trst, na 500 lutni spoiuiu, ki ga letos Trst obkaja, in jib vabi, dasprej* mejo doatojiiG, mesta ;edno, presvetiega cesarja. -— MoHtni svet Ut pa je tsnoglasno dovolil 15000 gl. za slavnostiii sprejem.— Triaiki slovenski rodoljubi so se v nedeljo posvetovali, kak6 bi t\± Slovenei skupno cesarja sla-vili in se nm poklanjali. Izvolili so za vsalc okraj mo^ake, ki bodo stvar prirejali in okolitiane vodili. Voditclji bodo imeli kokarde v slov. barvah. 17. ob 8. uri zjutraj se zberejo veteranci, narodna drustva in deputaeije iz vseh 6 okrajev na kolodvoru. Zbere se tudi 6 deklet iz okoliee, da sprejmejo cesuiski dvor z drugimi lucsi.iiiml dekleti v ve^i na kolodvoru. 17, ob 8. zvcfiur razsvetle" vsi okolifiani svojo hile in prizgojo krese na visoCiijah: Vordeljn, Skorklja. Trstenik, St. Lttigi pod lioskotom, ObLine, vec kresov in razsv<-tljava obiliskn, Kontovel, Vena, 3 do 4 krese, hrib ii.id Mirainaroui. 18. t. m. zjutragred^ odborni-ki druStva „Edinosttt in del. podp. druStva od Corsia Stadion St. 11 k avdijenci poklanjafc se cesarju. 19. t. in. ob 2l/j> se zboro* okolidnnl pri wLovcuK. kjer bo Ijinhka veseliea. Veselieo bo vodil odbor „fautovskili JupaiioV iz okoliee, njim na 6elu g. Nabergoj. 18. t. ni. zvefier ob 9. uri bo vo2oja po morju v razsvet-Ijenih ladijah (40 do 50 ladij). vozilase bodo sloven-ska druStva in nad 100 okolieanskih pe'/cev predgrad Miramar, kjer bo serenada. Peli bodo: Hajdrihovo n«Tadransko morjeu, Hribarjevo kantato in Ipavcevo BDouiovinoB. Na shodu v Kobaridu, kjer je dr. Jos. Tonkli porocal o svojem delovanji v drs5. zboru, zbralo se je bilo okoli 300 voiilcev in gostov. Njegovo delovanje so tudi tu ?. gromovitimi B^iviott odobravali, ko se je ob 5. uri pop. odpcljal. Kakor pri Itebku, pogovarja-li in posvetovali so sez drz\ poslancem tudi tukaj §e posebr pri dobri kapljici. Tudi govor kobaridski ob-javi ,So6a". 88.083 gold. 7-J2 kr. ukazalo je notranje mi-nisterstvo izjdaCati ktaiijskej de^elnej kasi za sani-tarne stro^ke vsled razsodbe diiavuega sodiSfia. Zne-sek, kateri je biladr^avaobsojetia vrniti de^eli kranj-skej, znasa 83.888 gld. 64 1|2 kr., k temu pridejo Se obresti za eas od 1. novembra 1881 do 8. septembra 1882 v zuesku 4194 gld. 4a kr: Kraiijskega pespolka baron Kuhu U. 17 prvi in drugi bataljon z godbo sta priSIa danes zjutraj v Ljubljano; trctji bataljon odide pozneje z Du-naja v Koper. V Ljubljani bivajofii peti bataljon pa odide 20. t. m. v Pulj, kder oe iz njega sestavi novi 97. p«Spolk. Gosp. profesor Viuko Boritnar pride za profesorja v Ljubljano. Dr^avui poslanee g. Godel-Lamioy je skli-cal 10. t. m. svoje volilce v Manbor ter jim dal ra-6un 0 svojem delovanji. Se§lo se je 200 030b, vefii-del volilnih mo2, ki so mu soglasno izrekli zaupanje. Slovensko political) dru§tvo za Stajersko je v zelo obiskovanem glavnem zboru v Mariboru 10. t. m. sprejtlo resolucijo gled6 ustanovitve posebnega namestni§kega oddelka za juzao Stajersko in gled6 uvedenja sloveuskega jezika v srednje Sole. Obcinske xolitve v Spljeta. Dalmatinsko de-2elno nainestniStvc je zoper te volitve vloSsno pri-to^bo zavrnilo in volitve potrdilo. Sestavil se je po-seben odsek, da priredi veliko svedanost pri vme§ce-nju novega 2upana. Pri tej sveiSanosti se blagoslovi tudi zastava druStva BNapredaktt. Blagoslovil jo bo bis-; kup Strossmayer. f Javna zahvala. Hvalezno podpisani si §tejein v fiist in v nei- ' zogibno dolznost izkazati s tern svojo najgorkejo zahvalo velecenjenemu p. n. gospodu IOSIPU KENDI, yrIbravljab v zupniji sv. Erila, pri Ajdov- • S'ini dne 6. sept. 1882. Javaa zahvala. Od leta 1860 sem po nesrcci silno trpel z a rad boZjasti. Bolezen ta me je nadlegovala, ker sem bil padei s IiiSnega, tretjega uadstropja. S prva so so nap ad ponavljali samo po dvakrat v letu, potem pa od leta 1874 prav hudo po vsak tedeu, Padal mm bi'ez zavesti, Skodoval sem si jezik in penlti se ml je zacelo s krvjo v ustih, takd da sem bll zares prav no-bit Clovek. Vsi pomofiki, katere smo stargi in jaz porabill, ni-so niC zdali, Potem pa sem izvedel leta 1879 naslov gospoda dr. Silvija Boas-a od bolnika Hochmamm iz Karlsburga (v SediuograSkem), ki, kakor so mi pove-dali, je bil ozdravljeu od bo^jasti po gospodu dr, Boas-u. Vslcd tega sem prosil piimeiio gospoda dr, Boas-a, da bi mo zafiel zdravitl po svoji dudoviti mc-todi, Uvula Bogn, toje bilr, uajveda HreCa, ktere sem mogel biti del«2en; kajti zdaj vzJvam zopet zdravo ^ivljenje. Kuo leto je zc, odkar me bozjast ni napadala, eutim se v obce kot prerojenega na vsako stran, kot najzdraveji filovek, Iz hvalelnosti potoval sem ta mesec k gospodu dr. Boas-u in sem mu izkazal osebno svojo hvalelnoit, Naj se pac obrncjo vsi, ki trpe* zarad krto ali luirvoz-nostr, v bozjem imenu z a up no do g. dr. Bous-a. Jo sip Gasptlr, zascbnlk. I J 0 s i p G a s p d r "| I Kronstndt | Da je gospod Josip Gaspiir to izjavo tukaj sto-ril urad no in lastuorocno podpisal, se potrjuje. Kronstadt, 31. oktobra 1881 Za mestiio glavarstvo Aleksander Szaboz, poli^ijski komisar. I Pcfiat I 1 mestnega glavarstva I I Kronstadt.____I ' Svojim prijateljem! Kdor ho5e kupiti izvrstno naravno dolenj-sko, Stajersko ali hrvatsko vino novo ali staro, dolcnjsko pravo slivovko itd, naj se blagovoli obrniti do Goricanom dobro poznatega Toneta Ferfila, KrSko (na Dolenjskem). FraacosRo inm s soljo (Eau de vie de Frame) Franzbrantwein mit Sals napravil pod nadzorstvom. po izvirnem predpisu iznajdnika Viljema Lee-ja €1. CKISTOFOLETTI To zdravilo, katero sem *az napravil, pomoga brL, prej kot katero drugo, proti zuaanjemu in notranjemu vnetju 0- Scklimam in spekliuam, proti novim napadom, ncduhi{.rakom, risti, natoku km v glavo za obvarovanjo zobor, proti otiski, 1 dissenteriji, boleCinam, na obrazu, v u§esih, v glavi, zlati 2ili, I tnrzlici, ozebkom, putiki, neprebavnosti, bole5inam na jetrih, I na ofieh, zasUii'elim ranam, vpiCenja osnema in muStfinenitt ' skrnjaku, kurdeju, zovam in omotici. t Veliko spriCeval imaino, ki potrjujejo mo5 tega izvrstne I ga sdravila. J V 70. letu svoje starosti sem si popolnem ozdravil prate ( na rokah s francoskim zganjem in soljo. I G- Senitsky. c. k. finanCui komisar 1. r. I Z VaSim francoskim Zganjem s soljo sem dosegel naj- I bolj§e vspehe, za katere se Yam nesko5no zahvaljujem I AIoj z lobular, zupnik in dekan v pokoji. Prodaja se v izvirnih boteljkah po 40 kr> samo pri 6. I Cristofoletti-ji, lekarju in c, k. dvomew priskrbuika v Gorici 1 na tfcwtftB U* ?ri. 8k0^il T Bergerjevo medreinsko * MIL© IZ SMOLE (THEERSEIFE). Priporofieno po medic, strokovhjakih, rabi se sko-ro v vsch cvropskih diiavali s sijajniui vspehom proti vsakorotni ue&stosti ua polti, sosebno proti krontfnim in Inskinastim lisajem, hra-slain, nalezljivtm krasmm, prcti rudefemu nosu. oze-bljimi, poteiiju imgt prbljajo na glavi iu bradi. — Bergerjevo milo iz smole iina 40% smole iz lesa, n se bistveno razlocujc od vsch dra^ih smol, ki *>c prodajajo. - ' D.i se prck.uijanju izogneS, zahtevnj dolocno Bergerjevo mile iz smole in gbj na y.uani znvitek. V dolgih in hudih poltaili boleznih «a-bij*ezvspi-hamua nte»tn mil* iz sni »!<• Bergcrjevo m d smolnnto-ivepleao milo; kdor bi hotel imeti vajSi to, naj zahtt'vn edino Bergerjevo smolnato iwpleuo milo. kcr zunanja ponar<'j:uija «o brezvsptjSiit izdeiki. — Kot neostro lnilo iz smole za odstranjenjc ue-cistostij nil polti, zopcr hsasto na polti in glavi otrok, kakor kot, uepvekosljivo kosmetsk* milo za vmivanje in kopanjo ?.\ vsakdauje rabo rabi: 8«*g«4«rt giiwia- ail* is wml*, ki iraa 35% glicerine in je fino peifumano. bn n bs&d Tttkt ?nti 85 b- i tnnn mi* Glavni razpoSiliavec: lekarnar C. Hell v Opavu. tilavna zaloga z* Gorieo pri gg. lekaruarj. F. Cristofoletti (Zanetti) in A. Franzoni. Razg'ks. Nti tukajsnji r. k. phpravljavnici za c. k. ticitcljska izobrazevalisca priccc pouufcevanje 2. oktobra t. 1, ter se sprejmejo ucenci in ufienke, ki so z dobrim vspehom dovrSili — z ljudsko iolo in 13. oziroraa 14. leto svoje starosti. DeCki udobivajo drzavno podporo. Natancneje se izve o tern pri vodstvu. V Kobaridu, doe 12. sepiembra 1882. JAKO VAZNO \sakteremu za oLi. Prava dr. White-jeva voda za oci od Trau-gott Ebrhardt-a v Grossbreitenbach-u v Turin-giji (Thuriugen) siovi uze od leta 1822 po ce-lein svetu: Dobiva S" stekienica po 1 gl. v Trstu v lekarui „Carlo Zanetti" Via miova 21 id v Gorki tndi v Cristafoletti-jevi lekarui ua Traunikn. Zahteva pa naj se izreknma samo dr. Whi-tejova voda za ofi od Trang. Ebrbardta. Nobena druga. Odlomki iz pisera: Gospolu Tr. Ehrhardt-u. Ker sem Vagopovsod znano in priporofieno pravo Dr. White-vo vodo za ofiizepogo-sto z dobrim uspehom rabil. (sledi iiarocito). Rauenberga. 8.80. Fr. gos. Ullrich, akcijor. Da-Jje: Ker mi je Va§a prava Dr. White-va voda za oLi prav dobro siuzila, prosim (uaroCilo). Stollberg, 26.9. 80. Kopp. Dalje: Po-slana mi prava Dr. White-va dova za oil je imela pri osebah, ki so jo rabile, prav do-ber uspeh (sledl narocito). Oecbsen, 30. "9. 80. Weisenborn. V sj&fšiforni t Goriei. Via Seminario §t. 8 je" izkljucna zaloga vin pridelka pi. FABRIS-A iz Sv. Florijana v Brdih. Vino burgundsko staro .... steklo po 70 kr- » » » .... B po 60 kr. Pikolit prav star ...... tt po 60 kr Kdor vzaoie vec, 8e mu cena zni2a. T'leVoTminia n»jnovej§e se?tave, potrebnjcjo malo XJLSJtLcliVJLLLVrO prostora, nskajo 4 poilsweno naglo. rviliske wrcSC'l s*-?° l,TO" P"J5nJim tskavnu-am, so ixdelujejo iiajmanjse do uajvece ve!iko3ki za velike vinorejec-Garancija, pricevala od 1000 ie iztlelanih tiskavnic. Piaane podobe in cene na znhtevo fcp.«placiw in firauko. (irozdai mlini najnovejie sesrav*-. Harozba aaj se podviiejo, J8r uirua tfc. ~^LJS3LLT*!* Fan" PSTP OZO R! -»e T* v • JL. °ni* ki bokhajo zarad krea ali iiv- t ItvU Parlagi, prej firnui Ur; i I.feld ft Wellvsc h Muiclien. z«.u Paris Avenue Waj»ra»nT -t> ne raznojt ijajo \nl- moje broiur^ ker aem jim jo odtrgnil. TomelJt pomoo vsem, ki so v ielodci ali trebuhu bolni. Ohranjenje zclravja nAsIanja se vecjira dclom na fiSfenje in snaieoje so-krovire in knri in ua pospeSeranje ilobrega prebav-Ueaja. Najboljse za to sredstvo je V Zivlicnski balznm dr. Kosov odgorarja popolnem T8em tern zahtovam; i*ii oiivi vse prebavauje, nareja zdravo in cisto kri. in t.'uplo dobi avojo prejSnjo moc in zdr«ivje zopot. Odpravlja vae tcSko prebavanje, o.-«o-bito gnjns do jedi, kislo i-isanje, naoctost, Mje-vnnje, fcrL v /e!od«i, zaslinjeiiost, zluto zilo, pre-obtezi-nje ^.elodca z jedili itd., je gotovo in dokazano domaLe sredstvo, ki so je v kratkem zaradi gvojega iz-vratnega tiplivanja obce ruzSmlo. 1 velika sklenica 1 gl., pol sklenice 50. kr. Na stotine pisem y priznanje je na razgled pri-pravl.jcnih. RazpoSilja m na frankirane dopi^e na vse kraje proti poitnenm povzeiju svott*„ Veleonujeni gospod t S topto zahvalo Vam mmm jam, da mi je po-polnem pomagal Vai dr. Hoza Livljcnnki balzam profi 8 meseeev trajajoci boleCini, to je proti stranskemu vjedanju na prsih, aarad desar sem imet budo napenja-nje in zelodfini krC. Odkar rabira ta let, sent popolnem zdrav in se dobro pot5utim, kar «e mi prej kljnbu vsej sdravniSIci pomoi!i ni moglo posre^iti. Sprejrafto torejmojo arcno zahvalo,, in priporofam to zdravilo vsenir ki trpe vsled enake bolozni. Trneny Onjezd Josip Tyrl, sodar. %r s var jen je i ^m Da' so izegne neljubim napakam, zato prosim Yse p. n. gg. narofrrike, naj povsodUzrecno ^r. Rozov ziv-ljenski balzant iz tefcarne B. Pragner-ja \r Pragi za-htevajo, kajti opazil sem, da so naroeniki na vec krajih dobili nenspesno zmos, ako bo anhtovali samo zlvljenski balzam, inneizreCno dr.RosOTegazivljenskegc balzama. Fravi it. hm M)m\\ k\m dobi se samo v glavnej zalogi ¦ izdelovalca B. Frag-ner-ja, lekarna nk drnemu orla* r Pf«g«T Ecko der Spornergasse Kr. 205—3 V GORICI: 6. Cristofoletti. Iekarnirar : G. B. Pontoui, lekarnicar. V OftLEJI. Daniaso d'EIia. V TRSTU: P, Preudini, Iekami^ar; U. Foraboschi, Ic-karn'Car J. Sorravallo. V ZA0REBU; Sigm. Blitl-bach leknrnicar. Vse lekarne in vecje trgovine z materi-jalnim blagom v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zivljenskega baiaama. TAM SE TUDI DOBI: Prazko domade mazilo zoper buie, rane in vnetje vsake vrste. Ako se zenam prsa vnamejo, ali strdijo, pri bu-lah vsats vrste, pri turih, gnojnih tokib, pri crvu r prstu in pri nohtanji, pri zlexab, otokiinah, pri izmas" fienji, pri morski (mytvi) ko^ti, zoper revmatiCne otekli-n»« in putiko, zoper kronicno vnetje v kolenih, roah, v ledji, ce si kdo nogo spahne, zoper kurje ofesa in potne noge, pri razpokanih rokah, zoper lisaje, zoper oteklino po piku mrcosov, zoper tekoce rane, odprte noge, zoper rak in vneto kozo, ni boljSega zdraviia, ko to mazilo. Raba je priprosta; mazilo (zavba) se namaze na platneni robec in se pritisne na boino stran. Cez 4 — 6—8—12 ur se naredi nov flaiter. — Zaprte bale in o-tekline se hitro ozdravijo; kjer pa veil teCe, potegne mazilo v kratkem vso ognojico na-ae, in rano o-zdravi. ~ To mazilo je /ato tako dobro, ker hitro po-maga, in ker so po njem rana prej ne zaeeii, dokler ni vsa bolna ognojica ven potegnjena. — Tadi za-brani ri^t divjega mesa in obvaruje pred snetom (oruim prisadom); tudi bolecine to hladilno mazilo potiai. — Odprte in tekoce rane se morajo prej z mlaCno vodo miti, pjDtem 8e Ie se mazilo nanje prilepi. Skatljice se dobodo po 25 in 35 kr. Balzam za nho. SkuSeno in po mnozih poskusib kot najzaneslji-vejSe srodstvo znano, odatrnni naglubost, in po njem se dobi tudi popolso uze zgubljeu sluh. 1 sklenica I gl. a. v. se ponuja tako dobra prilika; da se more izvrstna ura za polovico cene kupiti. Po vsoj Evropi nastale politicne razmere ne tudL Svice iiiso t.gtiile i nito se jo mnogo. debtleev izsclilo, vslod iw.\v mi ruMt]t> tudi fubrike Tako je i prva naj-zniiii;eiii:«iii urarnica, katero mi zastopemo, zdaj zaprta i n.u:i poverjena razpro.laja njenih i*delkov. Tako ime-nov.»nr> Wa^rliingtoii z«piift ure no najboljja uro na »ve-tu, izvenrt'dno kramio vrezljaue i vezeua i po amerikan-sk«m s.rsiavu napravljene. Vac ure so i>a Hckundo repanirane i mi dujemo poro^tvo za v-ako «r^ na f) Jet. Za dokaz gotovega poroitva i stroge solldnosti se t tern javno obvezujemo, da hofcemo vaako uro, M nl po* volji, nazai vzeti I zameniali 1000 iepnih remontolr ur, navijujo hi; bnu kljufu. h stalmin zaUopcein, izvenrcdno toi'no na sokuQtlo re- || guliiane, rn- dap, da so najtocni&e na sokundo rc-pa.iirano, notranja sostava jo iz nikla i teh ur ni treb* nikoli popravljaii. Taka ura jo voljala poprej gM. 35, zdaj pa ho dobiva za miverjutno ceno Hi gld. Ruzoii toga se dobiva z uro vred zaslonj vrizica, modaljcn, etui iz inmrM i kljufi, 1000 pravlh ilatlh ur za gospe, na 10 rubinili, prej 40 gld., zdaj 20 gld. 1000 remontolr ur iz pravpga zlata za go>j..>de ali gttn}u'-, \kv) tuu gbi., zdaj 10 gld, 65i) ur za zid v. najl(!p»im oiniijltnmim okvirom in bitnim kladivom, poproj B gld. 75 kr. 650 ur budilnio ' udarcem, ki prav dobro tolco, nainataiijvniHC rogutirane, tudi pripravno za mizne.pi-sa6e; poprej 12 gld., zdaj le 4 gld. 80 kr. 630 ur z nihalom v uojlopie izdelani visokl go-tiftki ouiarici, navijajo se v*acih B dni, »ajto6niie na cas regulirnne, izvcnredno.lepe i krasn*. - Kobi, Take ure sojioprej veljalo po 35 gld., zdaj pa izjemno le 15 gld. lo kr. Kadar se narocujejo ure z nihalom, treba je pri* loiiti zagotovs6in°. Napis: Eazprodaja ur OlinaJ^ Bothcnthurmstrasse It, 9, partere UiiiiaJ. Parlz. London. Cujte, glejte in strmite! Skupno oskrbni^tvo velike tovarno za anglo-bri-tansko sr««bro, ki je priSla na kant, prodaja vse blagu zeio pod cfitilno vrednostjo. Proti vpoiiljatvi zneska ali proti pndvzcrju 8-fJO gld dobi se izvrstna mizna posoda iz prefinega anglo*britanskega srebra (ki je stala pr«?j 40 gt.;, in vsak, ki se na njo nari»6i, dobi pismet^O garanrijn za 10 let, da ostane posopa bela. 6 miznih nozev s fino jekbno ostrino, K vilic iz pravt-ga anglo-brit. sebra iz enega kosa 5 miznih moctiih zlic iz anglo-brit. srebra, 6 f. SHc za kavo iz anglo-brit. srebra, 1 sib. Z'jemalnica za juho iz anglo-brit. srebra, 6 no/.nih podlog iz anglo-brit. srebra, t I mocna zajcmalnica za mleko iz anglo-brit. srebra I fina po3oda za poper ad slakor, B fino izdelanih miznih tas, 6 lepih, mocnih jajcnih kozarcev, 6 tiuih j.-jcnih zlic iz anglo-brit. srebra, 1 Kra»na sreberna tase 30 cm. dolga ! Ca-nik prve vrste, 2 krasna dvoranska mizna sve<5nika. 61 komadov. Dokaz, damoj oglas 84T ni slepaesk "W se javno zavczein, blago nazaj vzeti, de ne ugaja. Cistilnt prah za zgornjo posodo se dobiva pri roeni Skailjica po 15 kr. Kdor hoce torej imeti dobro in pravo blago, ne pa sleparije, naj poilje zaupno, dokler ga je Se kaj, zna-slovom J. H. RABISOYICZ, Wien, Ceatraltl-Depot der Anglo-Brit. Silberfabrik II. Scbifisamtsgassse 20 a. Cistilni Ural za to posodo, skatljita po 15 kr. IzOajateJj in odgovorw mMk; F. P0DG0BNIK. — fifka; .Hikrijanika Uskarnatt v Gorki," VELIKA \MM\i\