Spoštovani vabimo Vas, na prireditev »Podelitev priznanj najuspešnejšim športnikom obcine Mengeš v letu 2018«, ki bo v sredo, 27. marca 2019, ob 18.00 uri v Kulturnem domu Mengeš. Lepo vabljeni! Franc Jeric, Župan Obcine Mengeš Kazalo 4 Obcina 8 Intervju 14 Reportaža 16 Mengeški utrip 26 Zanimivo 29 Šport 30 Kultura 35 Tretje obdobje 36 Politika 38 Pisma bralcev 39 Zahvale - obvestila SODELUJTE V MENGŠANU Priporocila za nenarocene prispevke o dogajanju v obcini Mengeš: clanki morajo biti opremljeni s polnim imenom in priimkom, naslovom avtorja in dopisano tele fonsko številko, na kateri je mogoce preveriti avtenticnost. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, spreminjanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaro cenih prispevkov. Nenaroceni prispevki se ne honorirajo. Potrebno jih je oddati v formatih .doc, brez oblikovanja, vnesenih fotografij in grafik. Digitalne fotografije (vsaj ena je obvezna k vsakemu clanku) pošiljajte kot samostojne datoteke v .jpg formatu ter velikosti vsaj 1 Mb. V besedilu dopišite stavek o vsebini fotografije in navedite avtorja. Dolžina prispevkov je lahko najvec 1.500 znakov s presledki, v vsakem primeru pa je priporocljiv dogovor z urednikom. Zadnji rok oddaje za naslednjo številko je zadnji dan v mesecu. Prispevki oddani po tem roku ne bodo objavljeni v tekoci številki. Hvala za vaš trud! Prispevke in oglase oddajte najkasneje do 31. marca 2019 MENGŠAN - JAVNO GLASILO OBCINE MENGEŠ Izdajatelj: Obcina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš, www.menges. si; Odgovorni urednik: Edvard Vrtacnik, 041 490 844, e-pošta: mengsan@men­ges.si; Uredniški svet: Rok Burja, Peter Gubanc, Franc Hribar, Bogo Ropotar, Matic Slokan, Tomaž Štebe; Lektoriranje: Grega Rihtar s.p. (za Artline d.o.o.); Oblikovanje in prelom: Artline d.o.o., tel.: 01 7291190, artline.design@siol.net, www.artline.si; Tisk: Schwarz, d.o.o.; Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o.; Ogla­si in zahvale: Obcina Mengeš, tel.: 01 7247106, e-pošta irena.kosec@menges. si; Naklada: 3.000 izvodov; Revija: izide enajstkrat na leto, je brezplacna in jo dobijo praviloma vsak drugi petek v mesecu vsa gospodinjstva v obcini Mengeš, vpisana je v razvid medijev MK pod zaporedno številko 357. Spletna izdaja: Mengšana ISSN 2536-3999 Zgodba z naslovnice: Pustna sobota v Mengšu. Foto: Edvard Vrtacnik Naslednja številka Mengšana izide v petek, 12. aprila 2019 Diši po pomladi Diši po rožicah, prebujenju, diši po rožnati pomladi. Po njej dišijo zemlja, zrak, trsje. A livada še pociva, še ne zeleni. Le pticki svojo pesem veselo žvrgolijo, se rožnate pomladi veselijo. Rdece cvetje še v popkih spi, hrib pobelili so zvoncki, telohi, vijolicni podlesek v gozdu cveti. Vse diši po rožnati pomladi. Pust odganja zimo, prinaša v domove nam zelenje, v srcu zacutim svežino, svežino rožnate pomladi. Mesec marec, mesec prebujanja, zacetek pomladi in mesec žensk Ko nam pust pomaga odganjati zimo, nas na mengeškem hri­bu razveselijo prve cvetice. Z nežnimi stebelci izpod listja iz še mrzle zemlje prikukajo telohi, zvoncki, trobentice, jetrnik, podleski. Pozdravijo nas s svojimi lepimi pisanimi cvetovi. Na potoku Pšati se že veselo zibljejo prve divje racke, ob robu gozda pa se visoko in ponosno bohotijo puhaste rožice – macice. Pticje žvrgolenje in lucke na našem potocku nas na gregorjevo opomnijo na pomlad in cas ljubezni. Kot sprehajalec lahko mirno in sprošceno obcuduješ vso lepoto nara­ve. Ponuja se nam kot odprta zakladnica in srecna sem, da živim z v Mengšu, kjer že po nekaj korakih iz mesta, lahko obcutim in užijem njegovo razkošnost. Marca zaznamujemo dva praznika žensk, dan žena in materinski dan. Moji spomini na 8. marec sežejo v otroška leta, ko je oce mami ve­dno prinesel rdec nagelj. Ko sem zrasla v dekle, je tudi meni poklonil nagelj in me spoštljivo objel rekoc: »Sedaj si postala dekle, in veš, ni lepše rože, kot je slovenski nagelj.« Ob vsakem prazniku je šopek nageljnov vedno žarel na naši mizi, v srcu me boža spomin na starša. Dan žena je mednarodni praznik, postal je tradicionalen in praznu­jemo ga vsako leto ženske in dekleta. Ženska je nežna kot cvet in hkrati mocna kot železo. S svojim delom, ponosom, vztrajnostjo, smo dokaz, da marsikaj zmoremo. Možje nas pri tem, hvala jim, podpirajo. 25. marec pa je posvecen materam. Materina skrb, dobrota in toplina nenehno žarijo. Težave matere ne zlomijo, saj prava mama po padcu vstane in gre naprej. Ženske danes lahko najdemo veliko možnosti za sprostitev. Kultura, umetnost sta zame nekaj res lepega, ko se lahko s svojimi idejami, besedami in lastno noto izraziš na papirju, platnu, lesu, steklu … Umetniško ustvarjanje me osrecuje in je postalo moj vsakdanjik. Helena Testen Predsednik republike Borut Pahor obiskal Dom za starostnike sv. Katarine v Mengšu Februarja, ob svetovnem dnevu socialne pravicnosti, je predsednik republike Borut Pahor obiskal Dom za starostnike sv. Katarine v Mengšu. Sprejela ga je Snežana Golob, direktorica doma, ki mu je prostore doma tudi razkazala. Stanovalci in zaposleni so mu pripravili prisrcen sprejem in ga povabili na jutranjo gibalno terapijo, nato pa na sprošcen pogovor o življe­nju v domu za ostarele in izzivih v jeseni življenja. Med obiskom se mu je pridružil tudi Franc Jeric, župan Obcine Mengeš. Predsednik si je ogledal prostore doma in be­sede hvaležnosti naklonil vsem zaposlenim, ki nesebicno skrbijo za dobro pocutje sta­novalcev: »V domu vlada cudovito vzdušje.« Hkrati pa je opozoril, da daljše življenje in spremenjena razmerja med mlado, srednjo in starejšo generacijo vplivajo na posameznike, družine in družbo na splošno ter zahtevajo veliko sprememb na številnih podrocjih. Za-radi staranja prebivalstva je zato treba spre­jeti dolocene strukturne prilagoditve, ki bodo družbo ohranile vkljucujoco in bodo zagota­vljale in povecevale kakovost življenja vsem generacijam tudi v prihodnje: »Mladi imajo zagon in znanje, ki je nenadomestljivo in zelo pomembno, vendar za uspešno in sve­tlo prihodnost potrebujemo modrost srebrne generacije in njihove dragocene izkušnje, iz katerih se lahko marsikaj naucimo. Znanje in modrost potrebujemo, da bomo ohranili mir in varnost za prihodnje rodove.« V sprošcenem pogovoru so stanovalci pred­sedniku republike povedali, da se v domu po­cutijo odlicno in da zaposleni zanje lepo skr­bijo. Zaposleni pa so povedali, da stanovalce spodbujajo k aktivnemu preživljanju casa, a se hkrati zavedajo, da potrebujejo tudi cas za pocitek, druženje in dejavnosti, ki jih posebej veselijo. V Domu za starostnike sv. Katarine v Men­gšu, ki lahko sprejme do 60 stanovalcev, je povprecna starost 87 (sedeminosemdeset) let. Predsedniku so posebej predstavili so­doben koncept gospodinjskih skupin, ki mu pri delovanju sledijo stanovalci in zaposleni v domu. Ti posebno pozornost posvecajo sta­rostnikom z demenco, zato je v sklopu doma nastala tudi posebna enota za starostnike v IV. stadiju demence, imenovana Oaza. Gre za inovacijo v slovenskem prostoru, v kate­ri ob 24-urni prisotnosti terapevti skrbijo za stanovalce z dejavnostmi, ki imajo poudarek na bazalni stimulaciji, vodni terapiji, aroma­terapiji in muzikoterapiji. Vec fotografij o obisku predsednika si lahko ogledate na spletni strani Urada predsednika in FB Borut Pahor. Besedilo in foto: Tina Drolc za obcinsko upravo Svetovni dan socialne pravicnosti je 20. februarja in nas opozarja na po­membnost sožitja med ljudmi, ne glede na starost, spol, raso, narodnost, vero, kulturo ali druge razlike. Zacetek težko pricakovane gradnje manjkajocega dela obvoznice v obcini Mengeš V marcu 2019 se je zacela gradnja 1720 metrov dolgega od­seka manjkajocega dela obvoznice v obcini Mengeš. Odsek bo predvidoma zgrajen v desetih mesecih. V okviru projekta bosta pri naselju Topole urejeni avtobusni postajališci in pešpot do naselja. Na dolocenih odsekih bo obvoznica zavarovana tudi s protihrupnimi ograjami. Besedilo in foto: Tina Drolc za obcinsko upravo Pomagajmo žabicam cez cesto na odseku Mengeš – Koseze pri Vodicah! Leto je naokoli in dvoživke so se spet prebudile. Spomladi se iz gozda cez ceste Mengeš – Koseze odpravi vec tisoc dvoživk, krastace, rjave žabe, zelene žabe in pupki, do mrestišca – Phliškega bajerja. Da bi preprecil povoz dvoživk, smo v sklopu LAS projekta Zgodbe naših mokrišc Zavod RS za varstvo narave in obcina Mengeš ob cesti postavili varovalne ograje za dvoživke. Varovalna ograja dvoživkam prepreci dostop do ceste. Za prenos dvoživk cez cesto pa je nujno potrebna pomoc prostovoljcev! Akcija Pomagajmo žabicam cez cesto poteka vsak dan, od mraka naprej (po 18. uri). S seboj imejte obvezno opremo: odsevni jopic, dobro svetilko in vedro. Akcije se udeležite na lastno odgovornost. Otroci se akcije lahko udeležijo le v spremstvu staršev! Otroci s starši naj prenašajo dvoživke ob stranski cesti Koseze – Šinkov Turn. Vec o navodilih za prenašanje lahko preberete na www.po­magajmo-zabicam.si ali facebook strani Pomagajmo žabicam Phli­ški bajer. Preden se akcije udeležite, preverite vremenske razmere. Dvoživke se do mrestišc odpravijo ob ugodnejših vremenskih raz­merah. Za lažjo organizacijo se, prosim, vpišite v tabelo: https:// doodle.com/poll/dnf564x5wdgzarse. Za dodatne informacije lahko Spomladi se iz gozda cez cesto Mengeš – Koseze odpravi vec tisoc raz-pišete na zabice.sinkovturn@gmail.com licnih vrst dvoživk, krastace, rjave žabe, zelene žabe in pupki, do mre­ stišca – Phliškega bajerja. Besedilo in foto: Nika Hrabar, Zavod RS za varstvo narave Bogata dedišcina in dogajanje v obcini Mengeš predstavljena v oddajah Dobro jutro in Dober dan Februarja se je obcina Mengeš predstavila gledalkam in gledalcem oddaj Dobro jutro in Dober dan na TV Slovenija. Kulina­ricna in kulturno glasbena predstavitev je navdušila vse, tudi clane ekipe v studiu. Poleg recepta in kuhanja mengeškega bizgeca, ki ga je v Osnovni šoli Mengeš prikazala Zorka Požar, so se predstavili še pritrkovalci in orglicar iz KD Mihaelov sejem, mladinska folklorna skupina KD Svoboda Mengeš, PD Janez Trdina Mengeš, ŠD Loka pri Mengšu, Kolesarsko dru­štvo Mengeš, Cebelarsko društvo Mengeš, Smucarsko skakalni klub Mengeš, Backove vezilje, KD Mengeška godba, Klub harmonikarjev Stopar, Lovska družina Mengeš, ponudniki gostinskih storitev, Turisticno društvo Mengeš in drugi. Celotna predstavitev je bila glasbeno obarvana in prepletena s sloganom obcine »S pesmijo v srcu«. Mengeški bizgec se je kuhal v Osnovni šoli Mengeš Zorka Požar, predsednica Turisticnega dru­štva Mengeš, je voditeljici oddaje Dobro jutro, Špeli Mocnik, predstavila recept in kuhanje avtohtone jedi z obcine Mengeš, mengeške­ga bizgeca. Pojasnila je, da so že pozabljeno jed v okviru literarno-etnološkega krožka pod mentorstvom Ljubice Rozman in Dragice Žele­znikar, znova odkrili ucenke in ucenci Osnov­ne šole Mengeš, ko so pripravljali raziskovalno nalogo z naslovom Trdinova etnološka pot. Med zapisi so veckrat zasledili informacijo o posebni jedi, ki jo je Janez Trdina imenoval mengeški bizgec. Jed se je tako po 190 letih vrnila v Mengeš in navdušila s svojim edin­stvenim in preprostim okusom ter nacinom priprave. Zorka Požar je opozorila: »Mengeški bizgec so vcasih kuhali iz sestavin, ki so jih gospodinje same pridelale oziroma so bile do­segljive. Tudi ime bizgec vcasih ni imel tako negativnega prizvoka, kot ga ima danes. Ce­prav moram reci, da se z obujanjem tradici­onalne jedi tudi ta spreminja.« Špeli Mocnik se je na koncu pridružila tudi Marija Merljak, ki je opozorila na zmernost tudi pri uživanju enoloncnic ter pri razlagi recepta podprla Zor­ko Požar: »Za pripravo pravega mengeškega bizgeca je treba slediti receptu, predvsem pri uporabi zacimb, saj prevec cesna ali drugih mocnih zacimb unici prvotni okus.« Obcina Mengeš je mesto, ki živi s sloganom »S pesmijo v srcu« Prispevek iz obcine Mengeš se je nadaljeval na trgu pred cerkvijo sv. Mihaela, zašcitnika Men­gša, s pesmijo pritrkovalcev. Pritrkovanje je star slovenski obicaj, ki je bil obujem z osamo­svojitvijo in ga v Mengšu uspešno prenašajo na mlajše generacije. Ob zvokih pritrkovalcev je Jože Vahtar na kratko predstavil zgodovino Mengša: »Mengeš je bil v zgodovinskih za­pisih prvic omenjen leta 1145, arheološki in zgodovinski viri pa kažejo, da je bilo obmo­cje Mengša poseljeno že v keltskih, ilirskih in rimskih casih.« Kmalu je na trgu pred cerkvijo zaplesala in zaigrala folklorna skupina. Nato je Matjaž Brojan predstavil slamnikarstvo v Mengšu: »Izdelovalci slamnikov in klobukov iz Mengša, tudi Domžal, so bili zaradi inovativ­nih rešitev in drugih vešcin dobro poznani ozi­roma priznani v celoti Evropi. Recemo lahko, da so mengeški podjetniki že v tistih casih po­slovali na evropskem trgu.« Pojasnil je, da se slamnikarstvo znova obuja in da se vešcina na mlajše generacije prenaša na razlicnih tecajih in izobraževanjih. Tradicija in vešcina izdelo­vanja se bosta tako, tudi zaradi vse vecjega interesa mlajših generacij, ohranili. Predstavitev dejavnosti v obcini se je nato nadaljevala v stavbi Melodije Mengeš, kjer je ob glasbeni spremljavi Ciril Burger predstavil zgodovino stavbe Melodija: »Na tem mestu je stala Drnovova domacija, v kateri se je rodil Janez Trdina. Leta 1870 je domacijo kupil av­strijski Ceh in zgradil tovarno slamnikov. Po II. svetovni vojni so v stavbi organizirali tovar­no Melodija Mengeš. Prvi dve leti so delavci izdelovali le pohištvo in opremo za tovarno, pozneje pa so se priucili tudi izdelovanja in­štrumentov, zaceli so s klavirskimi harmonika­mi, kitarami, orglicami, violinami in drugimi. Izdelovali so vse inštrumente, razen trobil in pihal.« Trgovino Melodija Mengeš je predsta­vila Vesna Burger, ki je pojasnila, da je nova trgovina v stavbi vse od leta 1995 in da imajo v trgovini poleg vseh glasbil tudi servis za har­monike, godala in brenkala: »Po osamosvojitvi je najvec zanimanja za diatonicno harmoniko, ki ni vec inštrument za podeželje, ampak slo­venski inštrument. Pohvalim lahko tudi naš servis glasbil, saj smo uspešno popravili tudi nekaj vec kot 100 let starih inštrumentov.« Pred Kulturnim domom Mengeš so predstavili kulinariko ter izre­dno mocno kulturno in športno dejavnost organizirano v razlicnih društvih Turisticno društvo Mengeš je predstavilo men­geškega bizgeca in mengeški flancat ter druge jedi, ki so jih v preteklosti jedli v Mengšu, od orehove in pehtranove potice, do domacega kruha in jabolk. Marija Merljak ni skoparila s pohvalami. Primož Premk je predstavil jedi, ki jih poleg sobotnih in nedeljskih kosil pripravljajo na Kmeckem turizmu Blaž: »Našim gostom po­nujamo tudi razlicne domace narezke, obare, vampe, žgance, štruklje in druge jedi. Imamo tudi domace kokoši, iz njihovih jajc pa pripra­vljamo domace rezance, ki so obvezen doda­tek domacim juham.« Eno kokoš so imeli tudi s sabo in je med pripovedovanjem prijazno po­civala v narocju domacega sina. Špela Mocnik je zakljucila, da zares živijo v sožitju z naravo. Sledila je predstavitev Cebelarskega društva Mengeš, ki ima dolgo tradicijo delovanja na obmocju, prvi zapisi segajo v leto 1432. Kot Cebelarsko društvo Mengeš pa so nastali na pobudo prvega župana Obcine Mengeš, Jane­za Pera, pred tem so bili od leta 1905 vclanje­ni v sosednjo cebelarsko društvo v Kamniku. Jože Boštjancic je odgovoril na vprašanje no­vinarke: »Najvec pridelamo akacijevega medu, nato je bil vcasih cvetlicni med, vendar je tega vse manj, saj kmetje prekmalu pokosijo travni­ke in cebele nimajo primerne paše.« Med kulinaricnimi predstavitvami je Mari­jo Merljak navdušila tudi predstavitev Jožeta Pera iz podjetja Catering Per, ki ponuja vrhun­ske pogostitve. Navdušil je s kuhano šunko v testu ter barvitimi, zanimivimi sladicami. Tudi druge jedi so bile licno zložene v obliki prigriz­kov, ki so bili izredno uravnoteženi. Vida Brojan je predstavila dejavnosti Backovih vezilj: »Povezuje nas veselje do vezenja, plete­nja, kvackanja, izdelovanja nakita in drugega. Rade se družimo ter druga drugo kaj nauci­mo.« V osredje so nato z glasbo postavili Mengeško godbo, ki bo v letu 2019 praznovala 135 let od ustanovitve. Bojan Burnik je predstavil tudi Veteransko godbo, ki je bila ustanovljena na pobudo Lojzeta Piška. Miro Šušteršic se je s clani Planinskega dru­štva Janeza Trdine Mengeš ravno odpravljal na pohod z vnuki, na Mengeško koco, ki je zelo priljubljena destinacija za redne, dnevne sprehode, saj je primerna za vse starosti, tudi za najmlajše in za slabše pripravljene poho­dnike. Seveda pa je to le ena izmed številnih aktivnosti, ki jih izvajajo v društvu. Marijo Merljak je s kulinaricno predstavitvijo ponudbe na Mengeški koci znova navdušila Irena Dolenc, ki je predstavila tudi certifikat družinam prijazna koca, ki so ga prejeli od Pla­ninske zveze Slovenije: »Certifikat smo dobili tako za ponudbo, ki je prilagojena družinam, kot za mini živalski vrt.« Posebej so izpostavili domace krofe, ki jih pecejo vsako soboto, ter jedi na žlico, pohanega pišcanca in drugo. Predstavila so se tudi športna društva s svo­jimi aktivnostmi. Najprej Kolesarstvo društvo Mengeš, Niko Urankar je pokazal 45 let staro Rogovo kolo, ki ga še vedno vozi. Nato pa je Primož Jeretina, predsednik društva, povedal: »V društvu smo aktivni, vsako leto organizira­mo veliko kolesarko dirko, vzpon na Mengeško koco, in ko pospravimo svoja kolesa, še men­geški tek.« V pogovoru z Marijo Merljak sta ugotavljala tudi, kakšna hrana je primerna ob vecjih koledarskih podvigih. Sledila je kratka predstavitev Smucarsko ska­kalnega kluba Mengeš, ki ima v svojih vrstah tudi Anžeta Laniška. Predstavile so se mlajše selekcije, posebej tudi dve dekleti. Voditeljico so navdušili s podatkom, da imamo v Mengšu dolgo tradicijo smucarskih skokov in da so bile v tem casu zgrajene kar tri skalnice, 20-, 25­in 30-metrska. Med predstavitvijo Lovske družine Mengeš je Marija Merljak spodbujala lovce, da predsta­vijo svoje aktivnosti: »Vsako leto organiziramo poletni lovski tabor, kjer mlade ucimo, kako skrbeti za naravo. Lovci opravimo v naravi ve­liko aktivnosti, smo varuhi narave, lov pa je le ena od številnih dejavnosti.« Voditeljica se je posebej navdušila nad kakovostjo divjacin­skega mesa. Marija Merljak se je v nadaljevanju pomerila tudi v metanju podkev. Skupaj z Matjažem An­žlovarjem, predsednikom Športnega društva Loka pri Mengšu, sta predstavila staro sloven­sko tradicijo, ki so jo obudili v casu osamo­svojitve in je na širšem kamniško-domžalskem obmocju organizirana v ligo. Redno sodeluje vec kot 16 ekip. Na koncu je obcino predstavil še Franc Jeric, župan Obcine Mengeš: »Najprej bi pozdravil vse gledalke in gledalce. Obcina smo ljudje in preprican sem, da smo vam danes uspeli predstaviti našo zgodovino, kulinariko in dru­štveno življenje. Kljub temu da sodimo med manjše slovenske obcine, pa smo vam danes predstavil le del društev in naše kulinarike. Vse prebivalce vabim, da se pridružijo bogati kulturni in športni društveni dejavnosti. Vsa društva pa opozarjam, da bodo svoje dejavno­sti gledalkam in gledalcem oddaje lahko pred­stavili še enkrat v septembru. Hvala ekipi za obisk in vse predstavitve.« Ob zakljucku oddaje navdušenja nad našo ob­cino ni skrivala niti voditeljica v studiu, Mojca Mavec. Vabljeni, da si oddajo ogledate na spletnem portalu www.mmc.si, v rubriki TV Dobro jutro, v arhivu oddajo z dne 23. februar 2019. Naj opozorimo, da je za pregled arhiva obvezna registracija v portalu. Besedilo: Tina Drolc za obcinsko upravo Foto: Ivan Merljak Kako bi se na kratko opisali? Hm ... Sem preprost clovek. Pomembni so mi mir, spoštovanje, delo in glasba. Kako se je zacela vaša podjetniška zgodba? Moj oce je 1995 zacel s podjetništvom. Star sem bil deset let. Takrat so bili moji prvi kora­ki v gostinstvu. Pocel sem vse: lupil krompir, cistil solate in druga manjša gostinska dela. Veckrat sva šla z ocetom v nabavo po zele­njavo in druga živila na tržnico. Ponosen sem bil na oceta. Všec mi je bilo spoznavanje te obrti iz ozadja. Nato sem šel na Gostinsko in turisticno srednjo šolo v Ljubljano ter nada­ljeval študij na Višji strokovni šoli za gostin­stvo in turizem Bled. Bi ta poklic izbrali tudi, ce ne bi imeli že družinskega podjetja? V posel sem padel. Od desetega leta vidim samo to. Veckrat se tudi pošalim in recem, ce bi bil pameten, bi bil astronavt v Nasi. Kako je videti vaš povprecen vsakdan? Po jutranji kavici takoj zacnem z delom. Zac­nem v kuhinji, kjer pripravimo vse potrebno za dogovorjeni dogodek. Po urah priprav, naložimo inventar, jedi v prevozno sredstvo, ki je urejeno za prevoz živil in se zapeljemo na lokacijo dogodka. Postavimo, postrežemo, pospravimo, odpeljemo. Po koncanem do­godku sledi še pospravljanje kuhinje, more­bitne priprave za naslednji dan. Nato doma pojem kosilo oziroma vecerjo – odvisno, kako pozni smo. Ce sem pravocasno doma, se udeležim še vaje Mengeške godbe. Ta del vecera mi veliko pomeni, ker se sprostim in pogovorim s prijatelji. Kaj vam je pri tem delu najbolj všec? Vsak dan delam na drugi lokaciji, srecujem razlicne ljudje. Dan ni enak prejšnjemu. Na kaj ste najbolj ponosni? Najbolj sem ponosen na svojega oceta. Nje­govo vztrajnost, komunikacijske spretnosti, vsa priznanja, ki jih je dobil, pripadnost go­stinstvu. Kot tudi na nekatere posebne go­ste ter lokacije, na katerih smo nudili naše storitve. Katere jedi najveckrat pripravljate? Izbor jedi se vedno prilagodi željam naroc­nika. Izbor je odvisen od lokacije, namena pogostitve (diplomatski sprejemi, poroke, okrogle obletnice, seminarji, pikniki …). Pripravljamo drobne prigrizke, coffe brake, hladne bifeje, hladno-tople bifeje s pripada­jocimi solatami, drobnimi sladicami in deko­rativne torte. Zelo rad pripravljam hladne plošce: sirove, mesne, telecje ruladice, suhomesnate, me­sne musse, razlicne mesne in zelenjavne na­maze, razne koktajle – mesne ali zelenjavne, sirova in mesna nabodala. Všec mi je, ker lahko eksperimentiram vizualno podobo plo­šce. Ker drži rek, da jemo tudi z ocmi. Na katerih dogodkih se najraje preizkusite? Najljubša mi je strežba na diplomatskih spre­jemih, kjer se naše podjetje predstavi v celoti od izbora jedi za njihovo državo do poteka protokolarnega dogodka. Cemu vi dajete prednost vaši ponudbi? Vizualnost in okus. Vizualnost zajema celotno storitev (od miz, prtov, kozarcev, inventarja ipd.) Pri okusu stremimo, da je sezonsko, ce se le da lokalno. V poletnem casu uporablja­mo zelenjavo z domacega vrta. Nakupujemo tudi na lokalni tržnici. Naša hrana ima pridih svežine, lepe in okusne kulinaricne priprave. Kakšne so vaše smernice za zdravo in urav­noteženo prehrano? Hrana mora biti pestra in raznolika. Surovine cim bolj lokalne in slovenske. Hrano spoštu­jem, ker vem, koliko truda je vloženega v nje­no pripravo. Zelo pazim, da narocim toliko živil, kolikor jih potrebujem za narocnika. Kako vidite današnje prehranjevalne nava­de mladih in drugih ljudi, ki jih srecujete? Današnji mladi vse prevec posegajo po hitro pripravljeni hrani. Starih tradicionalnih slo­venskih jedi pa niti ne poznajo. Medosebni odnosi so tudi lahko zanimiva tema. Kako vam uspeva, glede na to, da z družino živite skupaj, delate skupaj? Delo jemljemo profesionalno in ni prostora za konflikte. Za domaco mizo pa radi pogosto analiziramo opravljeno delo. Vcasih je nadaljevati uspešno pot podjetja velik izziv. Casi se spreminjajo, prav tako trg oziroma zahteve narocnikov. Kje vidite najvecje izzive? Kakovost, novi izzivi, prilagajanje narocni­kom. Kaj vam je kot podjetniku najtežje v vašem poslu? Birokracija in neosebni poslovni stiki. Kje se vidite cez deset let? To je še kar dalec, vsekakor pa v enakem po­klicu. Želim si, da ostane tako, kot je. Oziro­ma mi je v izziv, da bo cez deset let podjetje še bolj uspešno. Nadaljujete družinsko tradicijo uspeha v podjetništvu in tudi v glasbi. V Mengšu in tudi onkraj meja je vaš priimek dobro za­pisan tako po ocetu v gostinstvu kot vašem stricu v glasbi. V glasbo ste bili, tako rekoc, tudi »poklicani«. Res je. Glasba je v meni – v srcu. Družin­sko imamo tudi svojo glasbeno skupino. Si­cer moja glasbila ne sodijo toliko v to zvrst glasbe, ki jo igrajo. Drugace pa smo vsi clani Mengeške godbe. Kar enajst Perov nas že igra v godbi. Kaj vam pomeni glasba? Sprošcanje. Pri Mengeški godbi igram dobrih petnajst let, to mi je v veliko veselje in spro­stitev. Rad se družim z godbeniki, saj nas je šestdeset in je vedno dobra volja. Gre za nekakšen prenos energije iz sebe na inštru­ment. Ko udarim tolkalo nekako uravnovesi energije. Zakaj ste izbrali za inštrument prav tolka­la? Že od nekdaj je bila to moja želja. Ko sem se vpisal v glasbeno šolo, sem želel igrati bob-ne. Pa ni bilo oddelka za tolkala. Nato sem izbral klavir in se ga ucil štiri leta ob obisko­vanju pouka glasbe. Mengeška godba mi je zaradi njihovih potreb ponudila možnost, da sem se ucil tolkala kar v godbenem domu. Po nekaj letih sem nadaljeval v Glasbeni šoli, kjer se je odprl oddelek za tolkala. Morda si marsikdo ne predstavlja, koliko in­štrumentov sodi pod tolkala in jih kot tolka­list obvladate. Katera so? Tolkal je res veliko – bobni, ksilofoni, zvoncki, pišcali, kravji zvonci, cinele, triangel, timpa­ni, marimba ... V bistvu vsa glasbila, na ka­tera se lahko tolce (udarja). Na kaj ste najbolj ponosni kot Mengšan? Imamo naravo, cist zrak, mir, veliko kultur­nih in športnih društev, blizu je do Ljubljane, Kranja. Mengeš je glasbeno mesto. Kako je biti podjetnik v Mengšu? V Mengšu je veliko podjetnikov. Za naše podjetje je ugodno, ker smo blizu Ljubljane, saj smo vezani na naše narocnike. Z Obcino Mengeš dobro sodelujemo. Bi v kraju kaj spremenili, ce bi lahko? Da bi kdaj organizirali srecanje mengeških podjetnikov. Upam, da se bo realiziralo na projektu Interaktivni glasbeni muzej. Za Mengšane bi bilo dobro, da bi imeli vec ko­lesarskih poti. Kako gledate na današnje mlade in njihovo udejstvovanje v Obcini Mengeš? Najbolj sem v stiku z mladimi godbeniki. Ve­liko mladih je vkljucenih v razna kulturna in športna društva. Kaj je tisto, kar bi predlagali mladim, da bodo bolj zadovoljni? Prvi korak je vedno potreben. Treba si je za­staviti jasen cilj in se ga držati. Ce te tvoje dejanje ne približuje cilju, zamenjaj taktiko. Nikoli cilja! Kaj vas naredi zadovoljnega poleg glasbe in dela? Motor. Sem motorist – izletnik. Motor mi nudi, da vidim ogromno skritih kotickov Slo­venije. Rad imam tudi agrikulturo. V izziv mi je, da vzgojim eksoticne sadeže. Na primer avokado in ananas. Sem pa tudi ljubitelj še enega športa – preciznega strelstva. Sem li­cenciran strelec – izkljucno za šport. Kakšne cilje ste si osebno zastavili v tem letu? Rad bi si ogledal cim vec zanimivih krajev in spoznal njihovo kulturo, obicaje in kulinariko. Besedilo in foto: Urška Vahtar KDAJ KAJ KJE ORGANIZATOR petek, 15. marec ob 18. uri Konopljina cajanka Društvo Aia - Mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ sobota, 16. marec ob 9. uri 3. turnir Rekreativne badminton lige PKA Šport & Wellness Center Harmonija, Linhartova cesta 33, 1234 Mengeš BADMINTON KLUB MENGEŠ sobota, 16. marec ob 15. uri Badminton turnir Športno društvo Partizan Mengeš, Sloveska cesta 39, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ nedelja, 17. marec ob 8. uri Pliskina pot na Krasu - Palcek Pohajalcek Pliskovica PD Janez Trdina Mengeš sreda, 20. marec ob 19:30 Skrivnosti genijev in najboljših vodij Društvo Aia - Mladinski center Mengeš, Slovenska cesta 28, 1234 Mengeš DRUŠTVO AIA - MLADINSKI CENTER MENGEŠ torek, 26. marec ob 8. uri Tura Creta Vransko PD Janez Trdina Mengeš sreda, 27. marec ob 18. uri Sredin društveni dogodek PD Mengeš, Slovenska c. 28, 1234 Mengeš PD Janez Trdina Mengeš sreda, 27. marec ob 18. uri NAJUSPEŠNEJŠI ŠPORTNIKI OBCINE MENGEŠ V LETU 2018 KULTURNI DOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš OBCINA MENGEŠ sreda, 27. marec ob 18. uri Alpe Adria Trail - potopis Mengeška koca, Mengeška koca, 1234 Mengeš PD Janez Trdina Mengeš sobota, 30. marec ob 9:45 Tradicionalni pohod Mengeš-Rašica-Mengeška koca po Grebenski poti Brunarica ŠD Loka pri Mengšu, Na gmajni, 1234 Mengeš ŠD LOKAPRI MENGŠU sobota, 6. april ob 9. uri SKUPNA CISTILNA AKCIJA 2019 PARKIRIŠCE ZA KULTURNIM DOMOM MENGEŠ, SLOVENSKA CESTA 32, 1234 Mengeš OBCINA MENGEŠ IN TURISTICNO DRUŠTVO MENGEŠ nedelja, 7. april ob 8. uri Tura Kršicevec (Pivka) - Palcek Pohajalcek Pivka PD Janez Trdina Mengeš torek, 9. april ob 8. uri Krožna pot Stara Loka - Križna gora -Planica - Crngrob - Stara Loka Stara Loka PD Janez Trdina Mengeš sobota, 13. april ob 8. uri Kamniški vrh cez Hude konce Molnarjev breg PD Janez Trdina Mengeš sreda, 24. april ob 18. uri Sredin društveni dogodek PD Mengeš, Slovenska c. 28, 1234 Mengeš PD Janez Trdina Mengeš sobota, 27. april ob 7. uri Trim pohod Rašica Rašica PD Janez Trdina Mengeš Vaše ime povezujemo skoraj izkljucno samo z glasbo in domnevam, da se pri vas vse vrti prav okoli nje. Kdaj in kako je glasba prvic vstopila v vaše življenje? Moj pevski talent se je zacel kazati nekje pri trinajstih letih. Pri šestih sem zacela hoditi v glasbeno šolo in igrala na precno flavto. Se je vaš talent prenesel tudi na vaše otro­ke? Imam hcerki stari pet in enajst let, Karoli­no in Izabelo. Izabela igra na klavir, a jo bolj vlece v oblikovne zadeve, kot je risanje in oblikovanje. Karolina je letos zacela hodi­ti v glasbeno šolo in kaže veliko zanimanje za glasbo. Nenehno poje. Že pri treh letih je znala zapeti vsaj 30 pesmi. Vsrkala jih je kot goba. Na neki rojstnodnevni zabavi je v roke vzela mikrofon in se ni vec ustavila. Razpeti ste med družino in glasbo, od ka­tere živite. Kako usklajujete svoje življenje? Vcasih je res težko koordinirati glasbene in družinske zadeve. Moj mož je pravkar postal profesor na Dunajski akademiji za glasbo. Vse vec hodiva na Dunaj, ki postaja druga mocna naveza, takoj za Moskvo. Pomagajo vsi dedki in babice ... Toda posebnega odnosa nimate samo do Moskve in Dunaja. Vaše korenine segajo prav do naših krajev. Oce je bil doma iz Loke, kjer še danes živi stric Andrej Urbanc z družino. V Loko redno pridemo na družinska srecanja. Kot otrok sem velikokrat preživljala dneve pri babici, po kateri sem tudi dobila ime, in mislim, da sva si bili zelo podobni. Bila je gospodinja, a pred poroko strastna amaterska igralka. Tega ni mogla nikoli pozabiti in je svoje otroke ve­dno z žarom vodila v gledališce. Poletja, preživeta pri starih starših, so za vsakega otroka nepozabna. Kako se jih spo­minjate? Spomnim se, da sem bila celo poletje na dre­vesih, skakala z dežnikom s strehe garaže in poskušala leteti, kot ptica ... Veliko sem se pogovarjala z babico, z njo hodila veliko k mašam, se igrala s sosedovimi otroki. Konec meseca se zopet vracate v Mengeš. Od kod ideja o koncertu klasicne glasbe prav pri nas? Pred leti sva z možem Benjaminom delala 100 srcnih koncertov po Sloveniji, buticne dogodke predvsem po manjših krajih. Takrat sva prišla tudi v Mengeš, ki mi je ostal v spo­minu kot kraj z najbolj srcnim sprejemom. Dvorana v Župnijskem domu je bila res do­bro obiskana. Ljudje me že dolgo sprašujejo, kdaj spet pridem. Od tega koncerta je minilo kar nekaj casa. Res je. Veckrat so me vabili na razlicne slo­vesnosti v Loko, a se ni izšlo. Zdaj pa smo se dogovorili za koncert konec marca. Imenu­je se Ruska noc, ki bo res nekaj posebnega za res posebne poslušalce. Ta turneja spre­mlja moj zadnji album pod imenom Ruska kolekcija, ki združuje najlepše ruske pesmi razlicnih žanrov ob spremljavi simfonicnega orkestra. Kakšen je osnovni namen koncerta, kaj lah­ko poslušalci pricakujejo? Z mano bosta nastopila violinist Benjamin Iz­majlov in pianistka iz Sankt Peterburga Olga Ulokina. Ljudem želimo predstaviti bogato zakladnico ruskih pesmi. Nekaj bo zanje no­vih pesmi, nekaj pa klasicnih, tradicionalnih. Posebej izbrana besedila preberemo tudi v slovenšcini. Nastop je zelo intimen, hkrati pa razkošen, custveno bogat in vedno vzpostavi mocan stik z obcinstvom. Trajal bo uro in pol. Po njem pa bom podpisovala zgošcenke, ki so ta hip na voljo le na koncertih. Ta koncert je eden od serije koncertov, ki jih prirejate po Sloveniji. Po Sloveniji je bilo od lanskega poletja že 20 tovrstnih koncertov. Ponekod smo bili celo dvakrat. Izbrali ste dvorano župnijskega doma. Za­kaj? Dvorana je ravno prav velika in ima lepo akustiko. Take imam najraje. Vesela sem, da smo se z gospodom župnikom dogovorili za koncert. So bili vsi dosedanji koncerti v takšnih dvo­ranah? Izbiramo manjše in srednje akusticne dvora­ne. Raje vidim, da koncert ni ozvocen. Glas najlepše zveni v naravni akustiki. Je tudi laž­je peti brez ozvocenja, saj se slišiš enako kot, ko vadiš doma. Z mikrofonom se tvoja zvoc­na slika zelo spremeni, kar sliši obcinstvo, pa je tudi zelo odvisno od dobrega tonskega mojstra in teh je malo. Kot ste omenili, je ta koncert del vecjega projekta. Album Ruska kolekcija je za naju z možem najbolj kompleksen projekt doslej. Predsta­vlja legendarne ruske pesmi v novih simfo­nicnih priredbah – nekatere celo prvic tako zvenijo. Poleg melodije so zelo pomembna besedila, zato sem v knjižici vsa prevedla v slovenšcino in anglešcino. Ogromno dela sem imela z dobro izgovarjavo, saj ima rušcina težko fonetiko. Nekatere pesmi sem snemala celo petkrat. V Moskvi smo posneli orkestral­ni del, pri nas v Sloveniji pa glas. Moj mož je na koncu vse skupaj zmiksal, kar je bilo ogromno delo, mastering pa je bil narejen pri enem od najbolj znanih mojstrov v ZDA. Kot zanimivost naj povem, da sem tokrat prvic snemala na vintage mikrofon, iz leta 1949. Zaradi tehnike snemanja in obdelave je zvok albuma zelo retro – sodoben. Dobivamo cu­dovite odzive od vsega sveta. V kratkem bo izšel v Rusiji, razmišljamo tudi o vinilki. So vinilne plošce primerne za današnji cas? Po vsem svetu vinilke postajajo vse bolj po­pularne. Imajo bolj topel zvok in spomin na 60. in 70. leta. Ljudem, tudi mladim, so za­nimive in všecne. V Moskvi na primer zdaj gramofone in vinilke prodajajo v vseh vecjih knjigarnah. Veliko gostujete po svetu, srecujete veliko ljudi. Kako prepoznavna je slovenska glasba v tujini? Slovenska (klasicna) glasba nima svetovne prepoznavnosti tako kot na primer ruska. Zato jo najlažje predstavljam ob boku dru­gih slovanskih narodov in je potem zelo lepo sprejeta. Kot glasbena ustvarjalka ste veliko prispe­vali k prepoznavnosti Slovenije in slovenske kulture v svetu. Kateri projekt je bil zadnji v vrsti? Posnela sem 24 slovenskih pesmi z Ruskim državnim simfonicnim orkestrom kinemato­grafije in s turnejo Slovanska duša, kjer je bilo vedno vsaj tretjina slovenskih pesmi, na­stopala po vsem svetu. Pesmi, kot so Lipa, Bodi zdrava domovina, In vendar enkrat še, srce, Dan ljubezni, Avsenikove pesmi vedno doživijo topel odziv obcinstva po svetu … Kateri vaš projekt pa je trenutno najbolj ak­tualen? Pripravljamo še nekaj koncertov Ruska noc. Jeseni imava z možem evropsko turnejo po vecjih mestih s klasicnim repertoarjem raz­licnih skladateljev. V Rusiji pripravljam izid albuma Ruska kolekcija pri znani ruski založ­bi Melodija in s tem je tudi povezanih veliko koncertov. In projekti na Dunaju, ki jih zace­nja moj mož. Besedilo in foto: Edvard Vrtacnik V soboto, 23. februarja, je bila v mengeškem kulturnem domu že 35. prireditev Pod mengeško marelo v organizaciji Mengeške godbe, ki je pod vodstvom kapelnika Dimitrija Le­dererja pripravila zanimiv glasbeni program. Na tokratni Mareli smo se vrnili v njene zlate case, ko je godba v goste vabila le »svoje« ansamble, in sicer glasbene zasedbe z godbenimi clani. Zdaj je v Mengšu ansamblov spet vec, na letošnji Mareli pa so zaigrali, cisto po nakljucju, ansambli, pri katerih igrajo mengeški klarinetisti. Svoje viže so nam zapeli in zaigrali Ansambel Svetlin, Veseli Begunj­cani in Slovenski muzikantje. Klarinetisti Matej Dornik, Robi Požar in Primož Kosec so z godbo in Veselimi Begunjcani zaigrali skladbo Trije mušketirji, katere avtor je Primož Kosec. Z godbo je skupno skladbo v priredbi Teje Komar zaigrala tudi etno-rock glasbena skupina Kon­trabant s klarinetistko in godbeno pripravico Kiko Szomi Kralj, ki je s skupino tudi zapela. Glasbeno dogajanje so z izvedbo Avsenikovih viž popestrili clani novoustanovljenega Ansambla Usner, avstrijsko­-slovenska zasedba z godbenim clanom Mihom Koscem. Skozi prireditev nas je z besedo in humorjem popeljal Franc Pesto­tnik - Podoknicar, na poskocne viže Mengeške godbe pod vodstvom kapelnika Dimitrija Ledererja in Veteranske sekcije Mengeške godbe pod taktirko Janeza Pera pa so zaplesale tudi mlade Mengeške ma­žoretke, ki jih vodi trenerka Anita Omerzu Tome. Veteranska sekcija je svoj nastop obogatila še z združenimi pevci nekaterih povabljenih ansamblov, Mengeška godba pa je med svojimi skladbami ponovila uspešnico z novoletnega koncerta, na ksilofonu je bil solist Klemen Juvancic. Solisti so bili tudi Godbena vokalna skupina, 6 mož, ki so zapeli Le nocoj nikar domov, in res se nam po dobre tri ure trajajoci prireditvi ni mudilo domov, saj je bilo vzdušje zopet odlicno. Besedilo: Maja Keržic Foto: Jože Kavcic Veliko zanimivega v PGD Loka V prostorih društva se je 3. februarja zacel tecaj za vodjo skupine. Operativni gasilec z uspešno opravljenim tecajem pridobi cin višji gasilec. Organizator tecaja je GZ Mengeš v sodelovanju z GZ Vodice. Skupaj se ga udeležuje 26 gasilcev iz obeh zvez. Iz PGD Loka je šest tecajnikov. Tecaj se bo predvidoma zakljucil z izpiti v zadnji tretjini aprila. Požar v vecstanovanjskem objektu na Slamnikarski ulici v Mengšu Urša Brumec in Miha Jeric uspešno na tecaju dihalne naprave V sredo, 6. februarja, in cetrtek, 7. februarja, je v Izobraževalnem centru za zašcito in reše­vanje RS na Igu potekal tecaj za uporabnika izolirnega dihalnega aparata. Prvi dan so tecajniki preživeli v ucilnici, kjer so spoznali sestavne dele, vzdrževanje in uporabo izolirnega dihalnega aparata ter nudenje prve pomoci pri motnjah dihanja in delovanja srca. Drugi dan je bil namenjen prakticnemu delu z izolirnim dihalnim aparatom. Pred kosilom je sledil prvi preizkus na poligonu (labirint), obremenitveni test ter izvlek gasilca. Po kosilu pa je sledila vaja namešcanja reševalne ma­ske poškodovancu in izvlek/prenos iz prosto­ra, nato pa prehod cez cisterno, stolp, labirint in na koncu obremenitveni test. Tretja vaja je bila namešcanje dihalnega aparata v vozilu, prehod cez labirint ter obremenitveni test. Za zakljucek pa je sledila še vaja preiskovanja prostorov v dimni hiši. Iz našega društva sta se tecaja udeležila Urša Brumec in Miha Jeric ter ga uspešno opravila. V petek, 15. februarja, smo se s tremi clani našega društva udeležili 4. gasilskega kviza »Spojka« v organizaciji PGD Ihan. Sodelovalo je veliko gasilskih društev z Gorenjskega, Lju­bljana I, II, II in Notranjskega, ter eno društvo iz sosednje Hrvaške (VS Varaždinske župani­je). Pomerili smo se v kvizu iz razlicnih gasil­skih tematik, ter na koncu vsi prejeli prakticno darilo. Naše društvo so zastopali Kaja Rucigaj, Miha Jeric in Sašo Jencic. Uvrstili so se na 11. me­sto med 31 trojkami. V soboto, 16. februarja, so imeli operativne vaje “novopeceni” nosilci izolirnih dihalnih aparatov. Vaje so zajemale preiskovanje kle­tnih prostorov, vzporedno preiskovanje prosto­ra in simulacijo gašenja notranjega požara. Vaje so se pod mentorstvom Domna Pirnata udeležili Miha Jeric, Blaž Slabajna in Kaja Ru­cigaj. V petek, 22. februarja, in v soboto, 23. fe­bruarja, je na Viru potekal obcinski kviz za gasilska društva v GZ Domžale, ki se mu je tudi letos pridružila GZ Mengeš. V petek smo se tekmovanja udeležili z eno ekipo pripravni­kov, v soboto pa z dvema ekipama pionirjev in dvema ekipama mladincev. Pripravniki so se morali letos nauciti nov vozel, in sicer “enojno reševalno zanko”, ki ga vežejo namesto nava­dnega rocnika. Ekipe PGD Loka so v okviru tekmovanja GZ Mengeš dosegle: • pionirji 1: Mark Dimic Repanšek, Maks Li­povšek, Žiga Justin – 1. mesto • pionirji 2: Urban Dovžan, Tilen Dovžan, Martin Dovžan – 2. mesto • mladinci 1: Žan Luka Burgar, Anžej Šarc, Žan Mark Loboda – 1. mesto • mladinci 2: Miha Justin, Marko Mali, Maj Purnat – 3. mesto • pripravniki: Matej Cimerman, Urban Ruci­ gaj, Lucijan Štempelj – 1. mesto Pri pripravi ekip in na tekmovanju so sodelo­vali mentorji: Kaja Rucigaj, Miha Jeric, Domen Pirnat; Vse ekipe PGD Loka so se uvrstile na letošnje regijsko tekmovanje v gasilskem kvizu. V petek, 22. februarja, sta Boštjan Pesrl in Nejc Loboda opravljala obnovitveni tecaj za uporabnika izolirnega dihalnega aparata v Izobraževalnem centru za zašcito in reševanje RS na Igu. Prvi dve šolski uri so tecajniki preživeli v ucilnici, nato pa so se preselili v telovadnico izobraževalnega centra, kjer so obnovili znanje sestave izolirnega dihalnega aparata. Pred kosilom je sledil prvi preizkus na poligonu (labirint) in obremenitveni test. Po kosilu pa so bili razdeljeni po skupinah in razporejeni na štiri delovne tocke. Na prvi tocki so izvajali preiskovanje prostorov v dimni hiši, na drugi postopek in gašenje notranjih prostorov v požarni hiši, tretja delovna tocka je bila na poligonu z obremenitvenim testom, cetrta tocka pa je bila namestitev reševalne maske poškodovancu in izvlek iz prostora. Obnovitveni tecaj sta uspešno opravila. V torek, 26. februarja, ob 17.45 smo bili preko ReCO Ljubljana obvešceni, da je v vecstano­vanjskem objektu Slamnikarska ulica 4, Men­geš, prišlo do požara. Izvozili smo z vozilom GVC 16/25 in GVGP-1 ter 11 operativnimi gasilci. Po prihodu na kraj smo ugotovili, da je v kopalnici stanovanja v drugem nadstropju zagorel ventilator. Požar so pogasili stanovalci že pred našim prihodom. Gasilci PGD Mengeš, PGD Topole in PGD Loka pri Mengšu smo pre­zracili prostore in okolico preventivno pregle­dali s termo kamero. Zanimivi dogodki Dne 2. februarja je bil redni letni obcni zbor Športnega društva Loka pri Mengšu, ki je po­tekal v gasilskem domu. Naše društvo je za­stopal predsednik Robert Rucigaj. Dne 3. februarja je potekal 71. redni letni obcni zbor PGD Topole. Udeležila sta se ga tudi predstavnika našega društva: predsednik Robert Rucigaj in gospodar Slavko Sedeljšak. V cetrtek, 7. februarja smo na povabilo Fran­ca Urbanca, ob njegovi 70-letnici, veterani in predstavniki vodstva društva zbrali pri Ruciga­ju na Dobenem. Predsednik društva Robert Rucigaj se je Fran­cu zahvalil za njegovo res prizadevno delo v društvu, saj že vec kot petdeset let aktivno so­deluje na vseh podrocjih. Zaželel mu je pred­vsem zdravja, srece in obilo radosti v življenju ter da bi se še naprej dobro pocutil med nami, loškimi gasilci. Prav tako smo mu navzoci za­želeli zdravja in življenjskih moci, da še naprej pomaga pri delovanju društva. Dne 9. februarja je bil redni letni obcni zbor PGD Mengeš. Zastopnika našega društva sta bila poveljnik Anže Kveder in David Bizjak. Dne 15. februarja je bil 90. redni letni obcni zbor PGD Moste. Naše društvo sta zastopala poveljnik Anže Kveder in predsednica komisije za clanice Kaja Rucigaj. Prav tako je bil 15. februarja redni letni obcni zbor PGD Trzin. Kot zastopnika društva sta se ga udeležila Branko Urbanc in Boštjan Pesrl. Dne 22. februarja je bil redni obcni zbor PIGD Lek Mengeš. Naše društvo sta zastopala predsednik komisije za starejše gasilce Franc Urbanc in Marjan Repanšek. Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu 86. redni letni obcni zbor PGD Loka pri Mengšu V petek, 1. februarja, ob 19. uri smo se na 86. rednem letnem obcnem zboru zbrali loški gasilci in gasilke. Zbora so se udeležili tudi predsednik Gasilske zveze Mengeš Janez Koncilija, predstavniki PGD Mengeš – Sandi Jaklic in Sandi Zajc, PGD Topole – Miha Špruk in Mitja Petric, PGD Trzin – Adam Oblak in Uroš Mu­šic in PIGD Lek – Marjan Urbas, Boštjan Slak in Klemen Zajc. V naši sredi smo pozdravili tudi podžupana obcine Mengeš Boga Ropotarja, župnika Marka Koširja ter predstavnike KD Antona Lobode – Natašo V. Jeric, Športnega društva Loka – Matjaža Anžlovarja, Vaškega odbora Loka – Marijo Repanšek, Vaškega odbora Dobeno – Franca Vehovca ter KD Mengeške godbe – Damjana Budja in Juša Fri­škovca. Med nami pa sta bila tudi castni obcan in castni clan našega društva Peter Krušnik ter castni clan Franc Bergant. Po uvodnem pozdravu predsednika Roberta Rucigaja in izvolitvi delovnega predsedstva v sestavi Miro Urbanc, Marjana Brojan in Marija Repanšek, zapisnikar pa Boštjan Cebulj, se je zacelo delo s sprejetim dnevnim redom. Po izcrpnih porocilih predsednika Roberta Ru­cigaja, poveljnika Anžeta Kvedra, tajnika Bo­štjana Cebulja, blagajnicarke Marjane Brojan, gospodarja Slavka Sedeljšaka, strojnika Do­mna Pirnata, predsednikov komisij in predse­dnika NO je sledila konstruktivna in predvsem pohvalna razprava naših gostov. Navzoci smo soglasno sprejeli porocila in poslovno poroci­lo za leto 2018, ki ga je pripravila družba, ki za društvo vodi in ureja racunovodske posle. V nadaljevanju je predsednik društva Robert Rucigaj predstavil delovni plan za leto 2019 ter hkrati plan zagotovitev financnih sredstev za izvedbo plana. Opravili smo tudi volitve delegatov za obcni zbor GZ Mengeš. Predsednik in poveljnik sta nato razdelita fotografijo skupinskega fotogra­firanja, s katerim smo obeležili 85. obletnico društva. V nadaljevanju je predsednik GZ Mengeš Ja­nez Koncilija podelil napredovanja, znacke za dolgoletno delovanje v društvu ter diplome od izobraževanj. Potrdilo za varno delo na strehi in vrvno teh­niko so prejeli Andrej Brojan, Branko Urbanc, Domen Pirnat, Andrej Bizjak, Anže Kveder in Blaž Burgar. Cin in diplomo za opravljen tecaj za gasilca pripravnika sta prejela Špela Loboda in Jan Potocnik. Napredovanje v gasilca I. sto­pnje sta prejela Blaž Slabajna in Kaja Rucigaj, v gasilca II. stopnje Domen Pirnat, v nižjega gasilskega castnika II. stopnje Anže Kveder ter v gasilskega castnika II. stopnje Andrej Brojan. Znacke za dolgoletno delo so prejeli Domen Pirnat, Blaž Burgar (za 10 let), Andrej Bizjak (za 20 let), Branko Urbanc, Marko Kocjan, An­drej Brojan (za 30 let), Franc Urbanc (za 50 let), Jernej Levec, Janez Stopar, Franc Hren, Marjan Rucigaj, Anton Stopar, Anton Podbor­šek, Ludvik Dimc (za 60 let), Peter Krušnik, Franc Bergant (za 70 let). Znacke za dolgole­tno delo v operativi Branko Urbanc (za 20 let), Peter Petric (za 40 let). Po koncu uradnega dela pa smo se iz dvorane v mansardi stavbe, preselili v pritlicje, v opera­tivni prostor, kjer se je nadaljevalo prijateljsko srecanje ob prigrizku ter kozarcku pijace in pri­jetnem pogovoru. Besedilo: Miro Urbanc Foto: PGD Loka pri Mengšu Mengeški bizgec na RTV Slovenija Dobro jutro je oddaja na TV Slovenija, v kateri voditeljici Špela Mocnik in Marija Merljak predstavljata razlicne kraje iz Slovenije, njihove znamenitosti, kulturo in še posebej avtohtono kulinariko. V petek, 22. februarja, sta s snemalno ekipo obiskali Mengeš, poznano kot glasbeno mesto z izredno mocno kulturno, športno in društveno dejavnostjo. Posebna pozornost je bila v tej oddaji namenjena stari že pozabljeni jedi – mengeškemu bizgecu. Pisatelj Janez Trdina, rojen Mengšan, omenja bizgeca v svojih pismih župniku Koblarju kot neko mrko priskutno jed – vražji bizgec. Je pa ta bizgec sprejemljiva jed, ce vanjo stopi prašicja noga. Ucenci literarno-etnološkega krožka na Osnovni šoli Mengeš so zaceli pod vodstvom mentoric gospe Rožmanove in Železnikarjeve raziskovati, kakšna je pravzaprav ta stara jed, ki jo omenja Trdina. Izbrskali so podatke o osnovnih sestavinah in jih predstavili Zorki Požar, predsednici Turisticnega društva Mengeš, s prošnjo, da na podlagi teh izsledkov skuša pripraviti jed, ki naj bi predstavljala avtohtono jed mengeški bizgec. Upoštevati je bilo treba razmere v Trdinovih casih. V Mengšu in okolici so takrat sejali veliko jecmena, ajde, zelja in repe. Gospodinje so imele na razpolago samo pridelke z lastnih njiv in vrtov. Prakticno so v prenesenem pomenu iz nic napravile zelo dobre jedi. Za meso s Poljskega zagotovo niso slišale. Po nekaj poskusih je Zorki uspelo pripraviti zelo okusno jed. Prvic je bil bizgec predstavljen na prireditvi v Osnovni šoli Mengeš leta 2010, na kateri je prisostvoval tudi priznani slovenski etnolog dr. Janez Bogataj, ki ga je bizgec resnicno navdušil in ni skoparil s pohvalami. Tokrat je Zorka bizgeca predstavila v neposrednem TV prenosu širši slovenski javnosti. Prikazala je vse sestavine, pripravo in kuhanje. Gospa Marija Merljak, odlicna poznavalka kulinarike, univ. dipl. ing. živilske tehnologije, se ni in ni mogla nacuditi cudoviti harmoniji okusov, kislega zelja, repe in drugih sestavin bizgeca. Ob tej priložnosti se Turisticno društvo Mengeš zahvaljuje vodstvu šole za uporabo njihove ucne kuhinje. Še posebej hvala gospe Niki Mušic za vso podporo in pomoc pri izvedbi tega projekta. Dogajanje se je iz šole preselilo na plošcad pred Kulturnim domom Mengeš, kjer je Turisticno društvo Mengeš poleg bizgeca prikazalo še ocvirkovo in pehtranovo potico ter raznovrstno pecivo. Gospa Cirila Dermastja je na prizorišcu cvrla okusne tradicionalne mengeške hvancate, ki so šli še topli prisotnim posebej v slast. S skupinsko fotografijo vseh sodelujocih v oddaji se je predstavitev Mengša na TV Slovenija koncala. S strani gledalcev televizije smo prejeli precejšnje število pozitivnih odmevov. Sodec po tem ima oddaja Dobro jutro dokaj veliko gledanost. O negativnih odzivih ne kaže izgubljati besed. Drugi del oddaje Dobro jutro Mengeš bo namrec predvidoma na sporedu 20. septembra. Besedilo in foto: Miha Požar Turisticni sejem Alpe-Adria Na Gospodarskem razstavišcu v Ljubljani je od 30. januarja do 3. februarja potekala osrednja turisticna sejemska prireditev v Sloveniji – jubilejna 30. Alpe-Adria, na kateri so se srecali vsi glavni ponudniki turisticnih storitev iz Slovenije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Srbije, Crne gore, Italije, Avstrije, Madžarske, Ceške in celo iz Nepala. Opazna je bila predvsem mocna prisotnost Hrvaške na sejmu, ki jo hrvaški minister za turizem Gari Cappelli, ki se je tudi udeležil odprtja, pojasnjuje kot izraz spoštovanja do Slovencev, saj so to njihovi najštevilnejši gostje. V ospredju sejma je bil predvsem zeleni aktivni turizem. Slovenska turisticna organizacija na svojem razstavnem prostoru sodeluje s sedmimi evropskimi destinacijami odlicnosti, ki še posebej izstopa­jo v poudarjanju trajnostnega razvoja turizma. Nagrado Jakob, ki se podeljuje za odlicnosti in kakovost v turizmu, je letos prejel projekt Nepozabni dan v ribogojnici Fonda iz Portoroža. Turisticna zveza Slovenije je na sejem pripeljala vec kot 160 lokalnih skupnosti in društev. Turisticno društvo Mengeš se je obiskovalcem sejma predstavilo v petek, 1. februarja, s promocijskim materialom in kulinariko. Za prijetno razpoloženje obiskovalcev sta poskrbela clana ansambla Sejmarji Marjan Urbanija in Hervin Jakoncic. Besedilo in foto: Miha Požar Tapkanje s Katjo v AIA Mladinskem centru V sredo, 13. februarja, sem gostovala v Mladinskem centru AIA v Mengšu. Zbrala se je pisana skupina ljudi, od šolarjev do upokojencev, tako žensk kot moških, ki so želeli izvedeti nekaj novega, uporabnega za njihov vsakdanjik. Predstavila sem jim tehniko EFT – (Emotional Freedom Technique), tapkanje. Avtor tehnike, Gary Craig, je ugotovil, da je vzrok za vsa neprijetna stanja, custva in obcutke motnja v energijskem sistemu telesa. Z nežnim tapkanjem po tocno dolocenih akupresurnih tockah uravnovesimo svoj energijski sistem in odstranimo motnjo. Tapkanje je torej tehnika za sprostitev, za samopomoc, ki jo lahko uporabimo za vsako težavo. Pomaga pri sprošcanju pred kontrolno nalogo in spraševanjem, pri pomanjkanju samodiscipline, pri težavah v športu, pri nespecnosti, anksioznosti, težavah v partnerstvu, v spolnosti, pri vzgoji … Prav tako pa je tapkanje lahko odlicna podpora pri zdravlje­nju bolezni (od migrene do raka). V drugem delu našega druženja pa smo tapkanje preizkusili tudi na sebi. Naucili smo se dveh preprostih korakov, ki jih bodo udeleženci lahko uporabljali za lajšanje vsakodnevnih težav. Vsi so že ob prvem stiku s tapkanjem prepoznali spremembo v svojem telesu, nato pa smo se naucili, kako izboljšati, poglobiti svoj dih, ki je osnova vsega. Po uri in pol druženja smo se razšli bogatejši, tako za novo znanje kot tudi za nova poznanstva. Hvala za gostoljubje, Mladinc! Besedilo: Katja Logar Nadižar V AIA MC gibalne urice anglešcine “Naj vaš otrok vstopi v cudoviti svet anglešcine”. Že tretje leto zapored v AIA – Mladinskem centru organiziramo gibalne urice anglešcine za otroke z željo, da otrokom približamo ta cudoviti in še kako koristen jezik. Na tecaj anglešcine so vabljeni otroci tretjega, cetrtega in petega ra­zreda. Jezik spoznavajo drugace, in sicer skozi zabavne igre, ples in pesmi. Veliko govorijo, tekmujejo, rešujejo kvize in se tako naucijo veliko novih besed in uporabnih fraz. Poudarek je na prakticni rabi anglešcine. Tecaj vodi profesorica angleškega jezika in književnosti, ki ima bogate izkušnje pri poucevanju otrok, mladostnikov in odraslih. S tecajem smo zaceli 11. februarja, a je še cas, da se nam vaši otroci pridružijo. Lepo vabljeni na brezplacno demo uro, vsak ponedeljek med 17.15 in 18.45, v AIA – Mladinskem centru. Besedilo: Vanja Vojvodic, prof. 34. obcni zbor balinarjev V petek, 15. februarja, smo se clani BK Mengeš zbrali v prostorih Harmonije Mengeš na 34. obcnem zboru. Predsednik je navzoce najprej pozdravil in nato predlagal delovno predsedstvo. Predlog je bil soglasno sprejet in tako je OZ vodil ustanovni clan in castni obcan obcine Mengeš Jože Mlakar s clanoma Štefanom Kovacem in Janijem Lucinom, zapisnik pa pisala Gabi Lucin. Po sprejetju dnevnega reda OZ smo obravnavali porocila o delu kluba. Predsednik Ludvik Mikola je poudaril, da smo izpolnili skoraj vse na­loge, ki smo jih dali v program dela za leto 2018, tako na tekmoval­nem podrocju kakor tudi glede urejanja balinišca in okolice. Omenil je tudi, da si želi vecje udeležbe clanov na delovnih akcijah in da bi skrbeli za red in cistoco v naših prostori. Iz porocila športne komisije, ki ga je podal Janez Burnik, je bilo raz­vidno, da klub uspešno dela na tekmovalnem podrocju, saj naša eki­pa redno nastopa v 1. SLO ligi – vzhod, rekreativci pa v ligaškem tekmovanju (dve moški ekipi in ženska ekipa). Udeleževali smo se tudi turnirjev, na katerih smo dvakrat osvojili prvo mesto (clani), re­kreativci so bili najveckrat drugi, ženska ekipa pa je dvakrat zmagala. Organizirali smo tudi klubski turnir dvojic, meddruštveni turnir clanov in rekreativcev ter ženskih ekip. Za zakljucek sezone pa še klubsko tekmo v balinanju in metanju podkev z družabnim srecanjem. V klubu uspešno deluje ekipa metalcev podkev. Njihovo delo nam je predstavil Aleš Janežic. Ekipa zelo uspešno nastopa v ligi, saj je osvojila prvo mesto v ligaškem tekmovanju, osvojili pa so tudi pokal­no tekmovanje. Na njihovih tekmah se zbere tudi veliko gledalcev, zato so lepo uredili igrišce in tribune. Na koncu se je zahvalil za vso podporo, ki jo imajo s strani kluba, da lahko tako uspešno tekmujejo. Podana so bila tudi porocila inventurne ter disciplinske komisije, bla­gajniško porocilo in nadzornega odbora, nato pa je sledila razprava. OZ je pozdravil podžupan obcine Mengeš Bogo Ropotar, omenil je, da spremlja delo kluba ter pohvalil vse clane za uspehe na tekmovanjih in za lepo urejeno balinišce in okolico. Seznanjen je z željo kluba, da bi naredili streho nad igrišcem, vendar je trenutno na prvem mestu izgradnja športne dvorane. V daljšem casovnem obdobju pa naj bi uredili celotni športni park, kar pomeni tudi streho nad balinišcem. Vsa porocila so bila soglasno sprejeta kakor tudi plan dela za leto 2019. OZ je soglasno potrdil tudi predlog Janeza Burnika, da se An­dreja Šinka predlaga za bronasto priznanje obcine Mengeš. Predse­dnik Ludvik Mikola se je zahvalil trgovini HA-NI, ki je bila prvi sponzor kluba, a je prenehala delovati, z lepo sliko našega balinišca. S tem je bil zbor zakljucen. Zahvaljujemo se Harmoniji Mengeš, da smo lahko bili v njihovih prostorih. Besedilo in foto: G. Lucin, J. Burnik Inovativna metoda ucenja s pomocjo glasbe Devetletni ucenec je prišel k nam po pomoc zaradi ucnih težav. Za ucenje je bil nezainteresiran. Po nekaj tednih ucenja tehnik na osnovi glasbe po metodi MMG (angl. Music Mental Gym), si je ucno snov z lahkoto zapomnil in si jo tudi priklical v spomin med pisanjem testa. Njegova sestrica nima ucnih težav, uporablja pa vodene glasbene sprostitve z mentalnimi tehnikami za napredovanje v športu. Pomaga ji pri uravnavanju misli in custev – pri motivaciji in koncentraciji na tekmah in treningih. Ob današnjem hitrem tempu življenja, velikih spremembah tudi na podrocju razvoja tehnologij in njihove dosegljivosti, se spreminjajo tudi cloveški možgani in potrebujejo drugacne pristope pri ucenju. Ob zavedanju tega imamo starši možnost, da otroke opremimo z razlicni­mi orodji, ki jim bodo pomagala na njihovi poti v življenju, tudi kadar bodo skrenili z nje. Eno od takšnih ucinkovitih orodij za pomoc pri ucenju je glasba. Ucinki glasbe na cloveka so že od nekdaj znani. Pri razumevanju glasbe vemo, da aktivira skoraj vsak predel možganov in skoraj vsak nevralni podsistem. Tako tudi posamezne frekvence zvokov urejajo možganske valove. Posledicno telo in um delujeta sinhrono in takrat je ucenje najuspešnejše. Dolocene frekvence tako lahko uporabimo pri vseh vrstah ucenja in drugih oblikah intelektualnega dela. Profesorica anglešcine Dušica Kunaver poleg vizualno-kinesteticnih elementov, ki so tudi vkljucene v metodo MMG, pri poucevanju otrok prav tako uporablja elemente glasbe in petja. V ure anglešcine redno vkljuci pripovedovanje zgodb in logiko celostnega ucenja. Glede na izkušnje so bili ucinki takojšnji. Cilj njenih srecanj pa ni le poeno­stavljeno ucenje anglešcine, ampak prikaz naravnega, preprostega pristopa k vsem evropskim jezikom. Tecaj anglešcine in glasbeno – gibalno ucenje s sodelovanjem Me­lodije Mengeš sta novi redni interesni dejavnosti v spomladanskem semestru v OŠ Mengeš. Namenjeni sta otrokom od 2. do 5. razreda. Zato prijazno vabljeni v torek, 12. marca, ob 17. uri starši skupaj z otroki na brezplacno srecanje. Spoznali in okusili boste del vsebine obeh programov. Besedilo: Urška Vahtar Foto: Mateja Zrnec; Vrtec Soncek Mengeš Pticam prijazna obcina Ptice so del našega skupnega okolja, ki ga ljudje prilagajamo svojim potrebam, hkrati pa s tem spreminjamo tudi življenjski prostor ptic. Zato lahko svoje posege nacrtujemo na nacin, ki upošteva tudi njihove potrebe. Z namenom ozavestiti obcane o tem, kaj lahko vsak posameznik naredi za kvalitetnejše sobivanje, smo ob sodelovanju Kulturnega društva Franca Jelovška Mengeš (KDFJM) in Društva za opazovanje in proucevanje ptic Slovenije (DOPPS) zasnovali akcijo z imenom “Pticam prijazna obcina”. Zaradi nacina gospodarjenja v gozdovih in sadovnjakih je naravnih dupel vedno manj. V sadovnjakih npr. ni vec starih in visokih dreves. Nadomestilo jih je nižje drevje, v ka­terih pa si ptice ne morejo zgraditi naravnih gnezdišc. To je le eden od razlogov, ki govori v prid postavljanju gnezdilnic. Vec informa­cij o tem je na voljo na spletni strani www. ptice.si, kakor tudi vsa podrobna navodila, kako izdelati svojo gnezdilnico. V sklopu prve aktivnosti je bilo 22. febru­arja v društvenih prostorih KDFJM-ja orga­nizirano predavanje o pomenu postavljanja gnezdilnic. Predavanju Urše Koce iz DOPPS so še posebej pozorno prisluhnili otroci. Predstavila je razloge za postavljanje gnez­dilnic ter nekaj najbolj pogostih ptic v našem okolju ter njihove gnezdilne navade. Temu je sledila prakticna delavnica, kjer so otroci ob pomoci odraslih sestavljali gnezdilnice. Nastalo je lepo število gnezdilnic, ki na do- Aktivnosti so razdeljene v tri sklope, vezane macih vrtovih pticam že ponujajo nova pre­ na posamezne letne case: bivališca. Nekaj gnezdilnic pa smo namestili . pomen gnezdilnic, tudi v mestnem parku. . priprava pticam prijaznega vrta, sa-Želimo spodbuditi vse obcane, da si priskr­dovnjaka ali parka, bijo ali celo izdelajo svoje gnezdilnice. Tako . pomen krmljenja ptic. bomo omogocili pticam lažje sobivanje, nam Bralni vecer v Knjižnici Mengeš Na bralnem veceru v februarju smo potegnili nit od prejšnjega vecera, v katerem smo se poglabljali v Senekovo trditev, ki izraža bistvo stoiške etike, da je cilj, za katerega si je smiselno prizadevati, oblikovanje znacaja v skladu z vrlinami. Ta cilj je odvisen zgolj od clovekove volje in ni podvržen zunanjim dejavnikom. V 93. pismu, ki smo ga brali tokrat, Seneka odgovarja na Lucilijevo, v katerem le-ta ob­žaluje prezgodnjo smrt filozofa Metronakta. V njem Seneka znova vzpostavi razlikovanje med tem, kaj je odvisno od usode in kaj od cloveka. Meni, da je to, koliko let bo neko­mu dano živeti, odvisno od usode, kako bo ta leta preživel, pa od njega samega. Za merilo dolžine življenja ne vzame števila let, temvec popolnost življenja. Pravi, da clovek, ki je pošteno opravil vse dolžnosti življenja in se je dvignil do najvišje dobrine, modrosti, živi dolgo, saj živi še po smrti. Po drugi strani pa je življenje cloveka, ki si za to ne prizadeva, kratko, saj je v notranjem smislu mrtev že pred svojo smrtjo. Ali se takrat, ko negodujemo nad stvarmi, nad katerimi nimamo vpliva, vprašamo tudi, kaj je v naši moci, pa tega ne storimo? Sene­kova pisma so dobra podlaga za razmislek, zato vas prijazno vabimo na naslednji bralni vecer v ponedeljek, 18. marca, ob 19:30 v Knjižnico Mengeš. Besedilo in foto: Nevenka Kovac, Društvo za študije kontemplativnih tradicij Društvo upokojencev: Od zdravja do Prizme optimizma O zdravju se da veliko povedati: o tem, kako je hudo, ko nas zapusti, nic manj pa tudi o tem, kako skrbeti zanj. Seveda smo v teoriji vecinoma »dohtarji«, z raznimi nasveti pa smo oboroženi, da je kaj. Kljub temu bomo v naši redni rubriki Tretje obdobje o zdravju veckrat kaj napisali. V tokratni številki so spregovorili otroci. Nic novega niso povedali, pa je vseeno lepo prebrati, da imajo najmlajši in najstarejši veliko skupnega, kadar so bolni (ne prehudo, seveda): oboji imajo radi pozornost, drug drugemu radi pomagajo in se ob tem pocutijo srecnejše. To pa je najvec vredno. Izkoristiti je treba priložnosti, ko se modrost starejših sooci z otroško radovednostjo. Takrat imajo lahko starejši cudovit obcutek, da so (še) potrebni in koristni ter da je življenje ven­darle še soncno in zanimivo. ji. Prijave niso potrebne. Nov je »prepevalni ve­cer«: v Horaciju bo predvidoma ob ponedeljkih ob 19. uri. Prvi je bil 11. marca, o naslednjem boste izvedeli v naši oglasni omarici. Zakaj pre­pevalni? Zato, da lahko sodeluje vsak, ki rad prepeva in se ob tem veseli. Inštrument, glas in vodenje bo prispevala naša clanica Milica Tomšic. Morda bo iz prepevanja vendarle zrasel pravi pevski zbor. Bomo videli. Ce bo, bo jeseni. Milica Tomšic bo izvedla tudi likovni tecaj, prav­zaprav bolj srecanje. Prvic bo 28. marca ob 9. Potrebno je tudi, da smo kar se da aktivni. Dru-uri v prostorih Likovnega društva Mengeš. Vsi, kopalne karte in welnes storitve, predložiti pa štvo upokojencev se trudi, da bi imeli cim vec ki bi se radi pridružili, boste vec izvedeli v ob-morajo clansko izkaznico. Karte bi bile še za 15 primernih dejavnosti. Delo na vrtu in v stano-javi v oglasni omarici. Vsekakor kaže izkoristiti odstotkov cenejše, ce ne bi naša obcina ukinila vanju je sicer potrebno in koristno, vendar je to priložnost in uresniciti svoje želje po likovnem svojega prispevka, kot je bil dolgo casa in ki premalo. Ljudje smo vendar družabna bitja in ustvarjanju. Morda si boste svoj prosti cas po-še vedno velja za upokojence sosednjih obcin. potrebujemo marsikaj, da smo zadovoljni. Ne tem izpolnili tudi s slikanjem doma?! Zanimivo! smemo opustiti socialnih stikov, skrbeti mora-Tudi ljubitelji ugank, križank, kvizov in miselnih Napovedujem še dva dogodka: prvi je zbor mo, da prehitro ne opešajo umske sposobnosti, iger bodo prišli na svoj racun. Zbirali se bodo clanov 23. marca ob 14. uri v avli OŠ. Pridi­zadovoljevati moramo custvene potrebe. Zato enkrat tedensko v društveni pisarni. Vec o tem te, povejte pripombe, predlagajte. Ne molci­sem vesel, da se je nekaj novih dejavnosti lepo pa bo moc prebrati v omarici. te. Društvo so clani in ne le vodstvo. Besedo »prijelo«: tecaj angleškega jezika in racunalni-Pripravljamo še dva tecaja za varnejše življenje: morajo imeti clani in ne le funkcionarji! Drugi štva ter dramsko-recitacijska skupina, ki se bo obnovitveni tecaj cestnoprometnih predpisov in dogodek je javna radijska oddaja Prizma opti­predstavila na obcnem zboru. Udeleženci obna-tecaj prve pomoci. Vec o tem lahko preberete mizma 18. maja v Kulturnem domu Mengeš. vljajo znanje in se zabavajo. Super! v oglasni omarici, izvedena pa bosta, ce bo pri-Soorganizator je tudi naše društvo. Vec o tem Jeseni bomo nadaljevali z novimi. Zaživelo je merno število prijavljenih. pa v naslednji številki. tudi družabno dogajanje: že dvakrat smo ime-V Termah Snovik smo preverili, kakšne ugo­li lepo obiskan »plesni vecer« in še naprej bo: dnosti imajo naši clani. Dobili smo pojasnilo, Besedilo: Branko Lipar vsak prvi petek v mesecu ob 19. uri v Harmoni-da lahko dobijo 20-odstotni popust na redne Foto: društvena dokumentacija Mesec februar, mesec kulture pri Mravljicah V mesecu februarju smo v skupini Mravljice zaceli z Alterme­dom. Za skupini Kapljic in Kresnick smo pripravili ohrovtov cips in zelenjavni napitek. Kapljice in Kresnicke pa so nam pripravile vadbeno uro, kjer smo se dodobra skupaj razmigali. V mesecu kulture smo veckrat obiskali knjižnico, kjer smo si sposodi­li tudi knjige. Preko knjig smo spoznavali dela dr. Franceta Prešerna, ogledali smo si tudi predstavo Povodnega moža s tehniko kamišibaj, ki nam jo je predstavila knjižnicarka Barbara. V tednu kulture smo dnevno poslušali slovensko himno, pobarvali smo si tudi slovensko zastavo. Ogledali smo si operno predstavo Sneguljcica, ki sta nam jo predstavila Eva Cerne in Klemen Torkar. Poleg palete pestrih dejavnosti, ki smo jih imeli v mesecu februarju, pa seveda nismo pozabili na našo prelepo naravo, veliko smo bili zunaj, se gibali in opazovali spremembe v naravi. Besedilo: Melita Podgoršek in Nina Tupy Foto: Nina Tupy Prostorska problematika v OŠ Mengeš V zadnjem desetletju Mengeš beleži veliko prirast prebivalstva, v letu 2017 celo drugo najvecjo od vseh slovenskih obcin, kar se odraža tudi v povecanju števila vpisanih otrok v mengeško osnovno šolo. Le-ta je ena izmed najvecjih šol v Sloveniji, saj jo obiskuje vec kot 800 otrok iz Mengša in okolice. Povecanja števila vpisanih otrok je šola do sedaj reševala z novimi prizidki, s katerimi se je povecevalo število ucilnic, medtem ko so drugi prostori, kot so kuhinja, jedilnica in te­lovadnica, ostali enaki, kot so bili v casu, ko je šolo obiskovalo za polovico manj ucencev. Prostorska stiska se najbolj pozna v jedilnici, kjer lahko hkrati kosi 50 otrok, zato ima vsak ucenec po dolgotrajnem cakanju v vrsti, ki lahko traja tudi 20 minut, na voljo le pet mi-nut, da poje kosilo. Ali si predstavljate, da bi vecina vaših kosil (pet dni v tednu!) potekala v takšnem tempu. Zaradi premajhne kuhinje otroci vecinoma obedujejo vnaprej pripravlje­no in pakirano hrano, porcije so premajhne, kar pa rešujejo z enormno kolicino sladic. To seveda ni niti blizu tega, kar je doloceno v Smernicah za prehranjevanje otrok v vzgoj­no-izobraževalnih zavodih, ki med drugim predvidevajo za uživanje malice najmanj 15 minut, za kosilo pa 20 minut. Ce vašega otro­ka doma ne pricakajo stari starši s kosilom, sami pa se iz službe vrnete v popoldanskih urah, otrok cel delovni teden ne zaužije pri­mernega obroka. Kako naj otroci razvijejo zdrav odnos do hrane? Da se pristojni na obcini tega zavedajo, je mogoce razbrati med drugim iz predstavitve projekta gradnje nizkoenergijske vecnamen­ske športne dvorane Mengeš na spletnih straneh obcine. Vendar je tudi iz navedene predstavitve mogoce razbrati, da se je obcina do sedaj precej stihijsko lotevala reševanja prostorske problematike šole, ki ne zadeva le ucilnic in jedilnice, temvec tudi knjižnico in nujno potrebne kabinete ter vsa druga vpra­šanja, ki zadevajo prostorsko ureditev na za­devni lokaciji. Pri tem se postavlja vprašanje o primerno­sti pogojevanja reševanja šolske prostorske stiske s postavitvijo vecnamenske športne dvorane. Športna dvorana, ki v prvi vrsti ni šolski objekt, bo stala na šolski plošcadi, ki je sedaj poleg šolskih aktivnosti namenjena rekreaciji in druženju otrok ter njihovih star­šev, na njej pa se med letom organizirajo tudi številne obcinske prireditve. Že zdaj nima zagotovljenega ustreznega dostopa z avtomobilom ali pešpoti, zato otroci in dru­gi pešci hodijo med avtomobili. V nacrtu za izgradnjo športne dvorane ni bila predsta­vljena rešitev prometne situacije, kar poleg dostopa do dvorane zadeva tudi ureditev parkiranja pred športno dvorano. Parkirišce pred Špas teatrom in obcino so skoraj v ce­loti zasedli prebivalci novo zgrajenih blokov, kar je bilo mogoce tudi pricakovati. Število ucencev se bo v kratkem še pove­calo zaradi vselitve novih stanovalcev v no­vozgrajeni stanovanjski objekt na Glavnem trgu. Naselje ob bajerju se bo glede na pro­storski nacrt povecalo za vsaj še 20 stano­vanjskih hiš. Najbolj problematicno pri vsej stvari pa je to, da je reševanje vedno vecje prostorske stike, ki je v tem casu pristala na plecih šoloobveznih otrok in pedagoških delavcev na šoli, še vedno tako oddaljeno, kot je bilo pred desetimi leti. Reševala naj bi se, kot pricakujejo na obcini, v tretji fazi projekta v enem od prihodnjih proracunskih obdobij, seveda potem, ko bo zgrajena nova športna dvorana. Kdaj bo to, ne ve nihce. Opozarjam tudi, da lahko dolgotrajno nere­ševanje ustreznosti prostorov za šolsko pre­hrano privede do tega, da bo otrokom v šoli zagotovljena le šolska malica, drugi obroki pa bodo ukinjeni. Županu in mestnim svetnikom predlagam, da znova preverijo ustreznost odlocitve o predlagani umestitvi športne dvorane na predvideno lokacijo, predvsem pa naj raz­mislijo o pobudi za gradnjo nove šole, ki je bila na obcinskem svetu že podana, oziroma še enem prizidku ob obstojeci telovadnici za razrešitev v tem trenutku najbolj akutnega problema, tj. zagotovitev ustreznih pogojev za normalno delo v naši osnovi šoli. Verja­mem, da bi mocno olajšalo odlocanje o tem, ce bi obcinski svet organiziral eno od svojih sej v prostorih jedilnice Osnove šole Mengeš ter nanjo povabil poleg ravnatelja šole tudi nekaj šolskih pedagogov in ucencev. Besedilo: Tina Hauptman Dogajanje se je zacelo ob deveti uri z interaktivno glasbeno-plesno otroško predstavo Macek Muri in muca Maca, ki je prevzela najbolj zgodnje maškare. Ko se je ura bližala deseti, pa so plošcad zavzeli mi­nistri Pustne sekcije Stricek in ormoški kurenti. Z glasnim zvonjenjem in plesom so pregnali še zadnji vonj po zimi in dvignili temperaturo vsem zbranim maskam in obiskovalcem. Med kurenti je vsako leto tudi vec otrok in mladih, ki ohranjajo tradicijo kurentovanja pri nas. Za konec prireditve pa sta na odru otroke animirala predstavnika zavoda Enostavno prijatelji in vsi skupaj so plesali v ritmu raznovrstne glasbe skoraj do poldneva. Med prireditvijo so ministri Pustne sekcije Stricek brezplacno delili slastne flancate, ki so jih spekli v slašcicarni Flere. Tako je bilo vzduš­je, ki ga vsako leto prinese pust, popolno. Besedilo in foto: E. V. Spremeni in oplemeniti svoje odnose – predavanje v AIA Mc Živeti, kot si želiš sam, ni sebicno, ampak edino smiselno; sebicno pa je pricakovati, da bodo drugi živeli, kot pricakujemo mi. Spoštovanje je temelj odnosov. Kjer ga ni in kjer se posega v svobodno delovanje odraslih posameznikov, je treba narediti korak nazaj v takšnih odnosih. Nihce nima pravice biti brezobrazen do nas, ne glede na to, kdo to je, drugi pa se bodo do vas obnašali tako, kot se do sebe obnašamo sami. Imeti se rad pa ne pomeni biti ponosen, temvec preprosto delati na sebi. Živeti, kot si želiš sam, ni sebicno, ampak edino smiselno; sebicno pa je pricakovati, da bodo drugi živeli, kot pricakujemo mi. Spoštovanje je temelj odnosov. Kjer ga ni in kjer se posega v svobodno delovanje odraslih posameznikov, je treba narediti korak nazaj v takšnih odnosih. Nihce nima pravice biti brezobrazen do nas, ne glede na to, kdo to je, drugi pa se bodo do vas obnašali tako, kot se do sebe obnašamo sami. Imeti se rad pa ne pomeni biti ponosen, temvec preprosto delati na sebi. Kaj nas najbolj moti pri drugih? Tisto, kar nas moti na sebi. Kdaj v drugih vidimo le najslabše? Ko jih želimo usmerjati po svoje. Kdaj pa v drugih vidimo le najboljše? Ko jim pridemo inteligentno asistirat. Nekdo, ki se nauci natancno poslušati in skrbeti za druge, lahko postane izjemno cenjen, spoštovan in koristen. Ce druge natancno poslušaš, lahko tocno veš, kdo so in kaj potrebujejo. Poslu­šanje je izjemno podcenjeno. Zakaj se najvec prepiramo ravno na dopustu, na sedminah in v mrliških vežicah pa so sorodniki zelo pove­zani in skrbni? Ljubiti pomeni služiti, kar pa je dobro za nas, je morda strup za nekoga drugega. Zavedati se je torej treba zlatega pravila odnosov: Z drugimi ravnaj, ne kot že­liš, da drugi ravnajo s teboj, ampak tako, kot drugi želijo, da ravnaš z njimi. Družina je celica planeta, tako je treba za­ceti pri tem, da mocni ocetje in ljubeznive mame vzgajajo mocne, zdrave in razmišljujo­ce otroke, ki pozneje ne bodo oprode v rokah staršev, ampak samostojni, plemeniti posa­mezniki. Drugi temelji odnosov so sprejema­nje, toleranca, zaupanje, odpušcanje … Ne pozabite pa necesa: služba je služba, družba pa je družba. V službi vlada tekmovalno oko­lje, tako se tam custveno ne vpletajte in ne pricakujte miru ter harmonije, delajte pa na tem, da ju vzpostavite doma. Ljudje smo v razlicnih nivojih zavesti (gu­nah). Proucimo to znanje in postanimo moj­ster odnosov. Izogibajmo se zavistnim in zlo­namernim, cim vec casa pa se družimo s po­dobno mislecimi in naprednejšimi od sebe. Na planetu nismo sami. Ljudje smo varuhi in ne gospodarji planeta. Živali so naši bratje in sestre. Tu smo, da jih zašcitimo, tako kot vse mlajše in šibkejše. Ko zacneš pravilno skrbeti za vse okrog, avtomaticno postaneš v vseh vidikih preskr­bljen s strani višje sile, tako se nimaš cesa bati. Samo naprej. Za cudežno ureditev od­nosov tako ne potrebujemo sodelovanja niko­gar drugega, dovolj je, da sami inteligentno opravimo svoje. Besedilo: Andrej Pešec - -- - -- - - -- ---- -- - - -- -- - --- - - - -- - – 3. OT R Slovenije za mladinke in mladince v namiznem tenisu V Kidricevem je bil 10. februarja 3. OT R Slovenije za mladinke in mladince, na katerem je nastopilo 46 mladincev in 33 mladink iz 21 slovenskih namiznoteniških klubov. Mengšane je zastopalo sedem mladincev in šest mladink. Mengeške barve so zastopale Katarina Stra­žar, Tara Kobetic, Brina in Živa Markic, Gaja Kobetic in Eva Šobar. Po predtekmovalnem delu, kjer so igrale v skupinah s štirimi igral­kami, so se v finalni del tekmovanja uvrstile Katarina Stražar, Tara in Gaja Kobetic. Tara Kobetic se je uvrstila med 16 najboljših, odlicna je bila Gaja, še kadetinja, ki se je prebila v cetrtfinale. Za uvrstitev med štiri je izgubila z 1 : 3 proti kasnejši finalistki Lei Paulin iz Izole. Katarina Stražar je potrdila vlogo favoritinje. Do finala je izgubila le en set, v finalu pa je premagala reprezentanc­no kolegico Leo Paulin z rezultatom 3 : 1 in po zmagi na clanskem turnirju še tretjic slavila med mladinkami v letošnji sezoni. Pri mladincih so nastopili Rok Trtnik, Mitja Zavec, Rok Grad, Aljaž Goltnik, Dejan Jokic, Adam Rakun in Mark Šporar. V finalni del se je uvrstilo pet tekmovalcev. Dejan Jokic, Rok Grad in Mitja Zavec so se uvrstili na 9.–16. mesto, Aljaž Goltnik je v dvoboju za uvrstitev med štiri izgubil z Luko Breznikom in osvojil 5.–8. mesto, kar je za kadeta Aljaža odlicen dosežek. Rok Trtnik je v mladinski konkurenci prvic osvojil naslov najboljšega. V cetrtfinalu je premagal Mitjo Omerzela iz Novega mesta, v polfinalu Luko Breznika z Raven, v finalu pa tesno s 3 : 2 Taja Lavrica iz Arrigonija Izola in tako zasluženo osvojil prvo mesto! Tekmovalce sta vodila trenerja David Orešnik in Žiga Zupan. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Gaja Kobetic in Aljaž Goltnik zmagovalca 3. OT za kadete v namiznem tenisu V novi športni dvorani na Rakeku je 24. februarja potekal 3. OT R Slovenije za kadete in kadetinje. Nastopilo je 66 ka­detov in 44 kadetov iz 24 slovenskih namiznoteniških klubov. Na turnirju je nastopilo deset tekmovalk in tekmovalcev iz NTS Mengeš. Jokic, Jan Kromar in Aljaž Goltnik. Po pricakovanju sta se najbolje uvrstila Dejan Jokic in Aljaž Goltnik. Dejan Jokic je tesno izgubil z rezultatom 2 : 3 z Juretom Smodišem iz Keme in se uvrstil na 5.–8. mesto, odlicen pa je bil Aljaž Goltnik, ki je do finala gladko prema­gal vse nasprotnike, v finalu pa je premagal Jana Lipica iz Keme z rezultatom 3 : 1 in postal zmagovalec turnirja. Kadetinje: Nastopile so Gaja Kobetic in Brina ter Živa Markic. Vse tri so se uvrstile v finalni del tekmovanja. Brina in Živa sta na koncu osvojili 9.–16. mesto. Odlicno je igrala Gaja Kobetic, najprej je premagala Mio Stajnko iz Vesne, v cetrtfinalu Tino Cafuta iz Mute, v polfinalu pa prvo nosilko Nušo Kadiš iz Interdiskonta. V finalu se je pomerila s Saro Tokic iz Letrike, premagala jo je z rezultatom 3 : 1 in osvojila prvo mesto. Dobri rezultati so napoved za uspešno igranje na državnem prven­stvu, ki ga bomo tudi tokrat 6. in 7. aprila organizirali v športni dvorani v Komendi. Tekmovalce so vodili David Orešnik, Natalija Lužar in Nejc Erjavec. Besedilo: Mlaj Foto: David Orešnik Z dvema enajstletnikoma do ekipnega brona na državnem prvenstvu do 15 let Za Smucarsko-skakalni klub Mengeš je bil tudi prejšnji mesec izjemno uspešen. V absolutni konkurenci je tekmo­val Anže Lanišek, ki si je februarja dvakrat priskakal tocke v svetovnem pokalu. Najprej s 24. mestom na letalnici v Oberstdorfu, zatem z enako uvrstitvijo še na Finskem. Z dobrimi nastopi v tej zimi si je 22-letni Domžalcan prislužil vpoklic v slovensko reprezentanco za 52. svetovno prven­stvo v nordijskem smucanju na avstrij­skem Tirolskem. Na veliki napravi v In­nsbrucku je 22-letni Domžalcan zasedel 35. mesto, nakar je na ekipni preizkušnji prispeval še svoj de­lež k šestemu mestu Slovenije. V mednarodni kon­kurenci je minuli mesec tekmoval tudi Taj Ekart (do 15 let), ki se je uvrstil v slovensko reprezentanco za igre OPA v Kanderste­gu v Švici, kjer je zasedel osmo mesto. Na državnem prvenstvu za decke, stare do 15 let, v Planici pa se je pod vodstvom trenerja Aleša Selaka in njegovega pomocnika Luke Brnota izkazal z drugim mestom. Isti dan je 14-letni Komendcan prejel okrog vratu še mo­štveno bronasto kolajno, ob Taju pa so bili tedaj v ekipi SSK Mengeš še Benjamin Bedrac, Nik Bergant Smerajc in Timo Šimnovec. Ce vemo, da Benjamin tekmuje v konkurenci do 13 let ter da Nik in Timo štejeta komaj enajst let, ima uspeh mengeških upov še toliko vecjo težo. Še stopnicko višje, torej na drugo mesto, so se Bedrac, Bergant Smerajc in Šimnovec skupaj z Alenom Pestotnikom predtem zavih­teli na moštvenem državnem prvenstvu do 13 let v Mostecu, kjer se je Nik med posamezniki ovencal z bronasto kolajno. Z državnega prvenstva za decke in deklice, stare do 11 let, v Kisovcu pri Zagorju pa so se orlici iz SSK Mengeš vrnili s tremi odlicji. Živa Andric je osvojila naslov državne prvakinje, Pestotnik je bil tretji, oba pa sta se skupaj z Jako Pernetom in Erikom Tomažicem veselila bronaste kolajne še na ekipni preizkušnji. Na prireditvi za regijski pokal Cockte v Bohinju (Gorenjska) sta zma­gi slavila Andriceva (do 11 let) in Perne (do 10 let) ter na ta nacin le še potrdila koncni prvi mesti v skupni razvrstitvi. Besedilo in foto: Miha Šimnovec Monografija Matjaža Brojana o slamnikarstvu na obmocju Mengša Kljub mojemu skromnemu poznavanju rokodelskih dejav­nosti na Slovenskem lahko zatrdim, da je Matjaž Brojan z monografijo o slamnikarstvu na Mengeškem, z naslovom Slamniki pod Gobavico, napisal eno od najobsežnejših del o tej rokodelski panogi. To seveda ni le izcrpna monografija, ki predstavlja rojstvo, razvoj in zaton te najprej rokodelske in pozneje tudi industrijske dejavnosti, ampak je hkrati pri­rocnik, saj na izrazito dokumentacijski nacin podaja temelje rokodelskega znanja z opisnim in slikovnim prikazom osnov­ nega pletenja slamnatih kit. Brojan je z zelo širokim »zamahom« zbral številne pisne in slikovne vire, kar je temeljno izhodišce vsakega raziskovalnega prizadevanja. Teh virov mu seveda ni posredovalo medmrežje (internet), ampak številna pricevanja v uradnih in družinskih arhivih, tudi nakljucna odkritja gradiva, ki mu je omogocilo, da je spletel preplet zgodbe o tej dejavnosti. Po »klasicni« metodi je seveda najprej orisal menge­ško preteklost in jo zajel veliko širše, kot bi bilo potrebno, glede na rojstvo in razvoj te rokodelske dejavnosti. Sledijo prva pricevanja o slamnikarstvu, ki se je zacelo razvijati v Ihanu, kraju, kjer so najprej izdelovali postelje. Izdelovanje slamnikov je bilo seveda povezano z razvojem oblacilne kulture, saj so slamniki vsaj od 17. stoletja po­stajali del vsakdanjega in praznicnega oblacilnega videza. Posebno poglavje je Brojan posvetil Janezu Trdini, odlicnemu Mengšanu, ki so ga življenjska usoda in njegovi napredni nazori usmerjali v druge kraje, a ob srecevanju z drugimi kulturami nikoli ni pozabil zapisovati tudi podrobnosti o svojem domacem okolju, ter njegovih gospodar­skih, družbenih ter duhovnih posebnostih. To ne preseneca, saj je sam napisal, da se ukvarja z »etnognozijo«. Trdinova pricevanja o pletenju slamnatih kit in šivanju slamnikov so zato neprecenljivi do­kumenti. Ob teh pisemskih zapisih moramo še posebej poudariti, da jih Brojan objavlja v celoti in ne le nekaj izsekov, ki bi bili zanj zanimivi. Torej ima bralec pred seboj vir v celoti. Po navajanju vi­rov za 19. stoletje, kjer najbolj izstopa Bretonec Balthasar Hacquet, sledijo navedbe o slamnikarstvu med prvo svetovno vojno, ko so izdelovali klobuke in cevlje iz licja ter slame za vojake na frontah. Sledi obsežnejše poglavje o gradivu, ki je zaznamovalo slamnikarje in slamnikarstvo, tj. slama. Tu se avtor nekoliko odmakne od rdece niti knjige in povzema nekatere ljubiteljske navedbe o vlogi slame v šegah in navadah, pripovedih, pesmih in drugih motivih, ki soobliku­jejo »ikonografijo« slame. Zato pa se v naslednjem poglavju posveti temeljnemu izdelku, tj. kitam, ki so osnova vsakega slamnika. Temu delu knjige bi lahko rekli kar tehnološki prirocnik, ce upoštevamo še nadaljevanje, kjer je govora o postopku od spletenih kit do slamni­kov. To je brez dvoma jedro in najboljši del Brojanove knjige. Kot sem povedal že zgoraj, ima prav ta vsebina veliko širši pomen od zgolj podrobnega opisovanja delovnih opravil. S to vsebino Brojan podaja tisto, kar danes tudi v mednarodnih okvirih imenujemo doku­mentacija ljudskega znanja in cemur v Evropi in svetu namenjajo ve­liko pozornosti. Velikega pomena za prihodnost cloveštva je namrec prav »uskladišcenje« tradicionalnih znanj. Ne zaradi neke nostalgije ali solzavega spominjanja kulturne dedišcine, ampak predvsem za­radi številnih, tudi inovativnih možnosti, ki jih vsaka taka znanja ponujajo sodobnemu cloveku. Slamnikarstvo v naših krajih ima svoja izhodišca na Tirolskem, zato Brojan v nadaljevanju predstavi tirol­sko slamnikarsko preteklost. Navsezadnje so bili to »nekoc« skupni prostori in slovenski svet je bil nanje mocno navezan. Gospodarsko in še kako drugace! Popolnoma logicno je, da je nadaljevanje knjige posveceno slamnikarski industriji. Ta del knjige je pomemben tudi zato, ker zelo nadrobno opisuje, kako je neka razvejana industrijska, obrtniška in rokodelska dejavnost vplivala na siceršnji gospodarski in kulturni razvoj Mengša in širše okolice. Vse rokodelske in obrtniške ter industrijske dejavnosti doloca konzum in tako je bilo tudi s sla­mnikarstvom. V knjigi izvemo veliko podrobnosti o prodaji slamnikov na sejmih in poznejšem trgu v Ljubljani. Zelo zanimivi so tudi primeri sprememb na podrocju modnega oblacenja in nošenja slamnikov ter drugih slamnatih pokrival. V nadaljevanju podaja avtor predstavitve pomembnih družin za razvoj slamnikarstva, tako npr. Ladstätterjeve, Mellitzerjeve in Stemberger­jeve, ter tudi njihove usode. Sledijo predstavitve številnih slamnikaric in nekaterih slamnikarjev, potem pa tudi predstavitve domacinov, ki so imeli tovarne in obrtne delavnice v domacem kraju. V novem po­glavju avtor niza spomine nekdanjih slamnikaric in slamnikarjev. Pri tem je škoda, da teh spominov, ki so pravzaprav le viri, ni vpletel v siceršnjo razvojno nit slamnikarstva. Seveda pa avtor ni pozabil tudi na vse tiste domacine, ki so si rezali kruh v izseljenstvu, med drugimi dejavnostmi tudi s šivanjem slamnikov. To poglavje je neprecenljive vrednosti, saj so vedenja o vsakdanjikih in praznikih naših izseljencev še pogosto zelo fragmentarno obdelana. Temu poglavju sledi še pre­gled izseljevanja Mengšanov po Evropi, kjer so si v razlicnih državah pomagali pri zaslužku tudi s slamnikarstvom. Zadnje poglavje govori o zatonu slamnikarstva, dejavnosti, ki je v sodobnostih prisotna le na tri nacine: z muzejsko zbirko, nekaterimi drugimi, pretežno družinski­mi pisnimi ter slikovnimi pricevanji in predvsem s to odlicno knjigo Matjaža Brojana. Tako kot je Brojan ponosen na slavno preteklost Mengša in okolice, je lahko tudi Mengeš ponosen, da je Brojan to preteklost ohranil zanamcem. Sicer pa, kaj je že dejala Jerica z Dola, rojena 1886? Povedala je naslednjo misel: Takrat bo hudo na svetu, ko ne bo naša slama vec dobra; bojo ljudje tako prevzetni, da jo bodo hoteli od drugod! Besedilo: prof. dr. Janez Bogataj Milica Tomšic razstavlja v Trdinovem hramu Milica Tomšic je ena od ustanoviteljev Likovnega društva Mengeš in je tesno vpletena v delo in likovno ustvarjanje. Tokrat je pripravila osem svojih likovnih del v suhem pastelu. Kdor vesele pesmi poje 2019 V sredo, 30. januarja, je bila v Kulturnem domu Mengeš tradicionalna glasbena prireditev Kdor vesele pesmi poje, na kateri so se predstavili vsi šolski zbori OŠ Mengeš pod vodstvom uciteljice in zborovodkinje Nataše Banko. S svojim petjem so pevci otroškega in mlajšega mladinskega zbora navdušili polno dvorano obiskovalcev, ki niso ostali ravnodušni, prav nasprotno, z aplavzom so nagradili ves trud mladih glasbenikov. V drugem delu vecera je bila novost prireditve šolski muzikal Spre­meniva svet, za katerega je glasbo napisal Pavel Dolenc, verze pa nadobudna ucenka Hana Bojanovic Kokot iz OŠ Kranj. Ucenci mladinskega pevskega zbora so muzikal skupaj z vokalnimi solisti Tjašo Per, Mihom Škrlepom, Joštom Perom, Ulo Pecnik in Mašo Paš Šergan ter z ucenci igralci Luko Golobom Cerarjem, Petro Mušic, Taro Zrim Fabiani, Tio Rozman, Laro Ocepek, Laro Melloni in Riccardom Lucernom premierno uprizorili in si zaslužili mocan aplavz obcinstva. V živo jih je spremljala skupina mladih glasbenikov: Matic Gmeiner Juntez, Katja Potocnik, Annemarie Glavic, Martina Špendl in Tevž Globokar. V muzikalu so nastopali ucenci od 4. do 9. razreda. Bil jim je v velik izziv in tudi v veliko zadovoljstvo. Vanj so vložili veliko casa in truda, saj združiti petje, ples in igro ni macji kašelj. Skozi vsebino muzikala so se soocali s težavami in radostmi, ki jih lahko prinese najstništvo, podoživljali so svoje tovrstne izkušnje in razmišljali o tem, kako bi takšne problemske situacije sami reševali. Priprave na izvedbo so potekale štiri mesece. Ucenci so bili na vajah vedno bolj motivirani. Skupaj z uciteljico Mileno Osredkar so ustvarjali koreografijo, scensko postavitev in igro. Na vajah pa ni manjkala tudi dobra volja, za katero je znal poskrbeti solist muzikala, naš Miha, ki nas je v zadnjih urah vaj, ko smo vadili muzikal, znal spraviti v smeh. Nad vsem delom pa je bedela uciteljica Nataša Banko, ki ji delo z mladimi glasbeniki daje nove energije in ji hkrati odpira nova pevska obzorja. Delo je bilo naporno, obcutki na odru pa nepopisni. Ena sama velika sreca, trdi zborovodkinja uspešnih zborov na OŠ Mengeš. Ucenci si želijo ponovne uprizoritve, zato vsi upamo, da bo do nje tudi prišlo. Besedilo in foto: Nataša Banko in Milena Osredkar 5. Prešernov dan na Dobenu Turisticno društvo Dobeno je 8. februarja že petic zapored pri­pravilo praznovanje kulturnega praznika v našem kraju. Ker je naselje z 255 (prijavljenimi) prebivalci raztegnjeno na velikem obmocju in kar nekaj km oddaljeno od obcinskega središca, se v turisticnem društvu trudimo organizirati dogodke, ki pri­vabijo in združujejo Dobence. Med številnimi dogodki, ki jih organiziramo na Dobenu, je eden od najbolj obiskanih prav kulturni praznik, spomin na našega najvecjega pesnika Fran­ ceta Prešerna, ki smo ga letos na Dobenem pocastili že petic. Praznovanje, ki se je zacelo ob 11. uri, je tudi letos potekalo na dvori­šcu Anžinove domacije, saj prostor na velikem dvorišcu stare domacije nudi zelo prijetno in primerno kuliso za izvedbo prireditve. Poleg tega je k prijetnemu ambientu pripomogla tudi stojnica TD pri vhodu na prireditveni prostor, bogato založena z raznovrstnim domacim pecivom, pa tudi kuhano vino, topel caj in »ta kratki« so bili na njej, kar so vse prispevali pridne domacinke, KT Blaž in Dobenski hram. Letos so naše zavzete kulturnice v režiji animatorke Mete Selan, pripravile program v treh segmentih: recitacije Prešernovih pesmi s poudarkom na »igrani« recitaciji Lepa Vida, ki so jo recitatorke izvedle v primernih kostumih in narodnih nošah, bila pa je poudarjena tudi scensko. Sledila je poca­stitev spomina na Valentina Vodnika, ob 200. obletnici njegove smrti, zadnji del pa je bil namenjen pesmim “prosto po Prešernu”, pri cemer sta Franciška Hunjet in Marta Premk predstavili svoje lastne pesmi. Program je tudi letos tekoce povezovala Ivana Premk, za zvocne efekte in glasbo je skrbel Kerznarjev Jože, elemente za sceno pa je izdelal Martin Skopec. Seveda je glavno vlogo odigrala že izkušena recitatorska ekipa, ki sta jo popestrili mladi Tara in Zara. Prireditev je privabila lepo število domacinov in obiskovalcev Dobena, tudi vreme nam je bilo na­klonjeno, tako je blizu devetdeset obiskovalcev proslave, med katerimi sta bila tudi mengeški župan Franc Jeric in podžupan Bogo Ropotar s svojima soprogama, s spontanim aplavzom nagradilo nastopajoce in izrazilo priznanje organizatorju prireditve. Lepo je videti, da se je prireditev ob kulturnem prazniku na Dobenu »prijela«, saj beležimo vsako leto vec obiskovalcev. Zasluge za to pa gredo vsem, ki sodelujejo pri pripravi in izvedbi proslave. Besedilo in foto: Tone Vidrgar Zvezdica Zaspanka je v Mengšu priskocila na pomoc kosmatincem V torek, 12. februarja, je na povabilo Knjižnice Janeza Trdine Mengeš in AIA – Mladinskega centra Mengeš v goste prišla Zvezdica Zaspanka, pravzaprav vec njih. Predstavo za otroke so srcno in odlicno odigrale strokovne delavke Vrtca Crnuce – enota Sapramiška (Vida Videc, Jana Križman, Serge­ja Sovic, Simona Gašperic, Lili Žižek, Tina Kok, Minka Rajh, Mojca Verbic, Brigita Colaric, Milena Velepec in Magda Koren Korencan). Dvorana AIA – Mladinskega centra Mengeš je bila polna nadobudnih in radovednih otrok, ki so z zvedavimi ocmi uživali v predstavi in obcudovali lepe zlate lase Zvezdice Zaspanke ter trepetali pred raz­bojnikom Ceferinom. Predstava je imela tudi dobrodelno noto. Otroci so v zameno za brez­placne vstopnice prinesli hrano ali opremo za živali, ki potrebujejo pomoc. S skupnimi mocmi smo zbrali ogromno. Vse darovano pa bo v mesecu marcu prejelo neprofitno društvo ‘’Srce za bulle’’. Besedilo: Barbara Ahacic Osterman, Knjižnica Janeza Trdine Mengeš Za nami je plodno in uspešno leto Likovno društvo Mengeš je imelo 20. februarja svoj 23. redni obcni zbor, hkrati so potekale tudi volitve v organe društva. Podana so bila porocila, ki so bila sprejeta brez pripomb. Ker je društvo pridobilo status »društva, ki deluje v javnem interesu«, so bile v statut društva dodane spremembe in pripravljen predlog plana dela in proracuna društva za leti 2019 in 2020. Izvedli smo tudi volitve, tako imamo novo staro predsednico, ki bo društvo vodila prihodnji dve leti. V pozdravnem nagovoru je predsednica Leonida Goropevšek pozdra­vila gosta, župana Franca Jerica in Jožeta Vahtarja. V obširnem po­rocilu o delu – skoraj ga je bilo nemogoce skrajšati – je predsednica nanizala številne aktivnosti, sodelovanja na ex temporih, natecajih, delavnicah in akcijah, še posebej je poudarila uspehe, ki jih ni bilo malo. Plan dela je bil v celoti izpolnjen. Zahvalila se je Obcini Mengeš in Zvezi kulturnih društev obcine Mengeš, saj brez njihove pomoci ne bi mogli uresniciti zastavljenih ciljev. Župan Franc Jeric je obcni zbor pozdravil in povedal, da je ponosen na naše društvo, ki je med najbolj aktivnimi v obcini in na visoki ravni, da redno spremlja naše aktivnosti in je presenecen nad res kakovostnim delom. Cestital je društvu za uspehe in zaželel še naprej zavzeto in uspešno ustvarjanje ter bogatenje kulturnega življenja tako v obcini kot širše. Jože Vahtar, ki je zastopal Lovsko družino Mengeš, Turisticno društvo Mengeš in ZKDOM, je izrazil pohvale k našemu delu, ki je lahko vzor drugim društvom tako v skromnosti kot v aktivnosti in uspešnosti. Opaža pa, da je treba v društvo vkljuciti tudi mlajše clane. Stara–nova predsednica Leonida Goropevšek se je zahvalila gostom za pohvalne besede, clanom društva pa za delo in zakljucila z bese­dami: s skupnimi mocmi bomo zmogli vse … Besedilo: Binca Lomšek Foto: Lojze Burja Refleksije – fotografska razstava Bince Lomšek v Kranju Clanica Likovnega društva Mengeš je v galeriji Bala skupaj z JSKD OI Kranj pripravila 30 fotografij z naslovom Refleksije. Odprtje je bilo v cetrtek, 21. februarja, ob 18. uri. Predstavnica JSKD OI Kranj Slavica Okorn je v pozdravnem nagovoru na kratko opisala, kako aktivna je umetnica Binca Lomšek na vec podrocjih. Ni le fotografinja, je tudi slikarka, pesnica, novinarka, pred­vsem je vsestranska ustvarjalka z veliko energije, volje in ambicije po iskanju novega, zanimivega in popolnejšega. Še posebej blizu ji je fotografija, za kar je prejela številne nagrade in priznanja na natecajih po Sloveniji. Njene fotografije krasijo scenogra­fijio TV SLO in POP TV. Najbolj je ponosna na eno od prvih fotografij, ki bi jo lahko uvrstili na to razstavo, z naslovom Kje si zombi?. Zanjo je prejela srebrno paleto Zveze likovnih društev Slovenije. To razstavo je pripravljala dobro leto. Kot refleksijo na prihajajoco pomlad je razstavo popestril obisk še ne šestletne vnukinje, za katero je pred tremi leti izdelala kompletno opravo za kurenta z masko vred. Mala kurentka je plesala med števil­nimi obiskovalci malo zadržano, verjetno zato, ker bo pust prišel šele naslednji konec tedna. Binca je tudi pesnica, tako je ob zakljucku prebrala pesem Volcje te­sto, ki jo je posvetila pokojnemu pisatelju, dramatiku in esejistu Mar­janu Rožancu, sodelavcu, ob katerem je spoznavala lepoto besede. Besedilo: J. Šmon Fotografije: Lojze Burja Za kulturni praznik k našemu velikemu poetu v Vrbo Že dvajsetic je bil tokrat pohod od Radovljice do Vrbe. Dobrim trem stotnijam pohodnikov smo se tudi tokrat pridružili veterani vojne za Slovenijo in castniki iz Domžal. srž vsakega naroda, zato smo ponosni, da lahko razmišljamo in se izražamo v našem slovenskem jeziku, smo ponosni, da živimo na tem lepem prostoru v zavetju Alp, Panonske nižine in Jadrana, skratka, da smo Slovenci. Praporšcaki in zastavonoše so se ob spomeniku v Vrbi s castnim pozdravom poklonili našemu rojaku, velikemu pesniku dr. Francetu Prešernu. Na osrednji slovesnosti v Vrbi, mali vasici pod mogocnim Stolom, nas je slavnostni govornik etnolog dr. Janez Bogataj spomnil, da se v bi­stvu kulturni praznik slavi vse od rojstnega dne dr. Franceta Prešerna 3. decembra, pa vse do datuma njegove smrti 8. februarja. Že lani smo se tako posvecali letu Ivana Cankarja, letos ne pozabimo na leto Valentina Vodnika. Lara Jankovic nas je popeljala v svet poezije in dokazala, da ni cisto vsak nor, kdor se s petjem ukvarja. Svoje je dodal še kantavtor Adi Smolar, ki nas je opomnil, da je treba delat, pa ceprav je kulturni praznik dela prost dan. Besedilo in foto: Janez Gregoric Zdravje je naše najvecje bogastvo Tako pravi pregovor, katerega pomen zelo dobro razumemo šele takrat, ko zbolimo. Na žalost smo ljudje takšni, da se vsega lepega dodobra zavemo res šele takrat, ko tega nimamo vec. O zdravju nam veliko povedo tudi številni pregovori. Clovek v mlajših letih na marsikak nasvet ali opomin le odmahne z roko. Tako je tudi z zdravjem. Da bi morali nanj bolj paziti, se velikokrat zavemo zelo pozno. Tolaži pa nas misel, da lahko še marsikaj popravimo. Za zgled so nam lahko otroci, ki že vedo, kako je treba skrbeti za svoje zdravje. To dobro vem, saj kot uciteljica mlajših ucencev doživljam veliko lepega, ko vidim, kako otroci iskreno in zavzeto sodelujejo v razlicnih akcijah ter upo­števajo nasvete o zdravem nacinu življenja. Juša: Jem zdravo hrano, grozdje, lubenico, bucke. Pijem vodo. Sameya: Jem zelenjavo in sadje. Veliko se gibam, rada tecem in igram košarko. Ne jem veliko sladkarij. Lan: Jem veliko sadja, predvsem jabolka, hruške, mandarine in nektarine. Rad sem gibko košarkar in rolkar. Ker sem zelo alergi­cen na arašide, pazim, da jih ne jem. Veliko hodim na sveži zrak. Prvošolci so povedali tudi, kako v casu bole­zni babi in dedi pomagata njim in tudi, kako oni pomagajo njima, ce zbolita. Tegobe in bo­lecine namrec prenašamo veliko lažje, ce v casu bolezni pomagamo drug drugemu. Zala: »Kadar sem bolna, me vcasih cuvata mama Angelca in ata Pavel. Skuhata mi caj in kosilo po moji želji, obvezno pa je zraven tudi solata. Kadar pa zbolita, jima naša dru-gam pri domacih opravilih. Pomagam jima kuhat.« Cudovito se mi zdi, kako bogato in srecno je lahko življenje dveh tako razlicnih generacij, kot sta otroška in starejša. Prva vedoželjna in ucljiva, druga pa modra in polna izkušenj. Obema je skupna potreba po bližini in nežno­sti, kar ju osrecuje. Lepo je, ce smo povezani. Lepo je, ce clovek ni sam, sploh, ce je bolan in nemocen. Zato sledimo zgledu naših prvošolcev in njihovih babic in dedkov. In življenje bo lepše in lažje. Besedilo in foto: Lidija Ropotar, uciteljica na OŠ Mengeš žina in jaz pospravimo hišo in prinesemo stvari, ki jih rabita.« Maksim: »Kadar sem bolan, prideta k nam babi in dedi. Babi mi skuha makarone in juho, dedi mi prinese caj in vodo. Kadar sta bolna onadva, jima prinesem za pit in se sti­snem k njima.« Dan: »Kadar sem bolan, zame skrbi babi. Skuha mi caj, poboža me po celu, stisne me k sebi, vcasih me tudi masira. Kadar je bolna pa babi, ji prinesem za pit in se z njo pogo­varjam.« Izak: »Kadar sem bolan, me babi in dedi po­krijeta z deko, skuhata mi caj in prineseta sadje. Kadar sta bolna onadva, jima poma- Vecina v Svetu Obcine Mengeš noce niti razpravljati o kršitvah sklepov o oskrbi z alpsko vodo izpod Krvavca Proti so glasovali svetniki LOM in SLS! Za sva glasovala le dva! Kljub jasnemu opozorilu, da s(m)o vsi clani Sveta soodgovorni za kršitve svojih sklepov, potem ko s(m)o o njih seznanjeni in ne ukrepamo – nocemo niti razpravljati! Verjetno s(m)o (so)odgovorni, do neke mere podobno kot neposredna, sicer tudi kazensko-odškodninsko odgovorna, kršitelja župan Franc Jeric in direktor JKP Prodnika Marko Fatur. In ne nazadnje s(m)o (so)odgovorni za manj zdravo, dražjo, manj zanesljivo in varno oskrbo z zdravo pitno vodo! Svet je tokrat (4. seja, dne 21. 2. 2019 – link http://www.menges.si/media/mod­doc_10278_c95add8d5b67535a4f6608. pdf ) v novi sestavi ravnal podobno (ne)od­govorno kot lani, ko sem predlagal obravnavo podobnega gradiva (26. seja, dne 21. 6. 2018 – link http://www.menges.si/media/mod­doc_10147_c9503d5a532c315b233b211c. pdf.). Kljub jasnim navedbam in opozorilom o ustav­no-pravni (so)odgovornosti – navedena v na­daljevanju. Ker gre poleg kršenja oz. neizvajanja sklepov Sveta Obcine Mengeš tudi za kazensko-od­škodninsko odgovornost neposrednih kršite­ljev in vseh, ki ukrepamo oz. ukrepajo, bom(o) moral(i) nadaljevati z ukrepanjem vsaj nekate­ri ali nekdo. (So)odgovornost clanic in clanov Sveta ter nje­ govih organov in komisij, pa tudi oz. predvsem Nadzornega odbora in seveda župana, temelji na naslednjih ustavno-pravnih podlagah: 1. Pravica do pitne vode – 70.a clen Ustave RS; 2. Svet Obcine Mengeš nadzoruje delo župa­na, podžupanov in obcinske uprave glede izvajanja odlocitev obcinskega sveta, 17. clen, (2) alineja, 7. odstavek Statuta; 3. Župan Obcine Mengeš skrbi za izvajanje splošnih aktov obcine in drugih odlocitev obcinskega sveta, 28. clen, (2) alineja, 3. odstavek Statuta. Sklepi so bili sprejeti kot nadomestek (!?) za neizveden referendum, dne 19. 2. 2009, na 23. seji Sveta. Obcina Mengeš bi se morala v skladu z njimi še vedno oskrbovati z alpsko vodo iz Izvirov pod Krvavcem in iz Medobcin­skega vodooskrbnega sistema Krvavec, kjer ima 30-odstotno lastništvo in pravice. In sode­lovati pri vzdrževanju in obnovi ter povecanju kapacitet. Namesto tega je upravljalec JKP Prodnik zaprl vodovod (obvestilo z dne 11. 11. 2015), odstranil merilno mesto in celo porušil sam vodovod! Župan Obcine Mengeš Franc Jeric pa ni storil nicesar, da bi to preprecil ali ukrepal. Na naši FB-strani ‚facebook.com/CivilnaInici­ativaMenges‘ objavljamo odziv na sklep okro­žnega državnega tožilca g. Milanovica, da na­vedbe (ovadba), da sta župan Franc Jeric in direktor JKP Prodnika Marko Fatur odgovorna za dejansko porušen magistralni vodovod, s tem nisi podal utemeljenega suma kaznivega dejanja! Besedilo: mag. Tomaž Štebe, vodja Civilne iniciative Mengeš Rešitev športne dvorane in šole v enem koraku Natecaj za Športno dvorano je bil izveden v letu 2009, ko je bila situacija na osnovni šoli povsem drugacna od današnje. Šolo je obiskovalo 585 ucencev, demografska krivulja je dosegla lokalno dno. Odlocitev za gradnjo vecnamenske športne dvorane je bila takrat glede na potrebe šole in obcanov upravicena. Žal pa obcina ni imela srecne roke pri izbiri lokacije, ki 1000 19,00 Osnovna šola Mengeš od leta 2010 na-šitvami kljub temu podrobneje obdela Rast števila ucencev do leta 2024 (vir: Investicijski program NVŠD 2019, lastni podatki) prej beleži stalno rast števila ucencev, zgolj izgradnjo športne dvorane, brez 900 17,00 ki bo glede na število novih stanovanj v drugih potrebnih rešitev. Iz tega skle­ 800 15,00 število ucencev obcini okoli leta 2023 presegla magic-pamo, da se vodstvo obcine ne zaveda m2/ucenca 700 13,00 no mejo 1000 ucencev. Danes glavni resnosti problema oziroma pri tem sledi 600 11,00 problem šole tako ni vec samo telova-drugacni logiki. 500 9,00 dnica, saj šolska stavba kljub nedavni Po podatkih šolskega ministrstva 400 300 7,00 prizidavi poka po šivih. V zelo kratkem 5,00 casu bo poleg znanih problemov s kuhi­njo, jedilnico, garderobami, knjižnico in kabineti, zacelo primanjkovati tudi ucil­nic. Obcina teh težav s projektom nove Osnovna šola Mengeš sodi med najve­cje pri skoraj najmanjšem številu m2 na posameznega ucenca. To jasno kaže, da ob nadaljnji rasti števila ucencev stiske s prostorom ne moremo rešiti vecnamenske športne dvorane ne rešu­je, pac pa jih prelaga na poznejši cas. Na problem prenatrpane šole, neustre­znega prometa ter posegov v park pa ne opozarja le naša ekipa. O tem je na po­doben nacin razmišljal tudi svetnik SD v prejšnjem mandatu Mirjan Trampuž. Na problem demografije stalno opozar­ja vodstvo šole, enako pa ugotavlja tudi pravkar pridobljeni Investicijski program NVŠD, ki pravilno zaznava nevzdržnost demografskih pritiskov, vendar med re-z aktualnim projektom vecnamenske športne dvorane, pac pa s takojšnjim celovitim pristopom, ki bo poleg špor­ta rešil tudi druge potrebe šole. Obcino pozivamo, da na temo prostorskega ra­zvoja in razvoja šolstva odpre konstruk­tivno javno debato. Vec na: www.facebook.com/ zelenimenges/ Besedilo in infografika: Rok Benda, arhitekt -- - - --- - Vsaka mama je prava Drage mame, mama, vse dobro dana za sreco in na ob Vašem prazniku. veselje. Prava. In ena sama. Hvala Vam. Za vse življenje. (T. Pavcek) OptikaGolavšek Vida Golavšek s. p. Slovenska c. 28, 1234 Mengeš T: 01/7237-968 M: 040-284-081 S: www.optika-golavsek.si Mama, ti si topla, nežna dlan, mama, ti si nasmeh, ki polepša dan. Iskrene cestitke ob vašem prazniku – 25. marcu, Franc Jeric - Lista za obcino Mengeš Upravni odbor DRUŠTVA UPOKOJENCEV MENGEŠ vabi clanice in clane na zbor clanov, ki bo v soboto, 23. marca 2019, ob 14. uri v avli Osnovne šole Mengeš. Zbor bo potekal po obicajnem dnevnem redu, na zacetku pa se bo predstavila društvena dramsko-recitacijska skupina. Vabljeni v cim vecjem številu. NAPOVEDNIK AIA – Mladinski center Mengeš: od MARCA 2019 • MLADINC bo odprt od 17.00 do 22.00 od pon. do pet., v sob. in ned. pa glede na dogodke Vec info na: fb drustvo aia, drustvo.aia@gmail.com, T:070-732-070 KAJ SE DOGAJA *PODJETNIŠKI VECER, v sredo, 6. 3., ob 18:00, v Mladincu (Obrtna zbornica Domžale) *Zanimivo popotovanje EKVADOR in GALAPAGOS, v sredo, 13. 3., ob 18:00, v Mladincu (Nina Zalaznik) *KONOPLJINA CAJANKA, v petek, 15. 3., ob 18:00,v Mladincu (Kmetija Vrindika) *TURNIR V BADMINTONU, v soboto, 16. 3., ob 15:00, v ŠD Partizan Mengeš (Simon Štebe) *SKRIVNOST GENIJEV IN NAJBOLJŠIH VODIJ, v sredo, 20. 3., ob 19:30, v Mladincu (Andrej Pešec) *Zanimivo popotovanje ISLANDIJA, v sredo, 27. 3., ob 18:00, v Mladincu (Bogo Ropotar) *UCIM SE UCITI – UCIM SE POMAGATI UCITI, v sredo, 3. 4., ob 18:00, v Mladincu (Dušica Kunaver) *MUZIKAJA – Koncert Nine ZUPAN, v petek, 5. 4., ob 20:00, v Mladincu (Uroš Rangus) *SKUPINA Z BARBKO ŠPRUK, v sredo, 10. 4., ob 18:00, v Mladincu (Barbka Špruk) *NENAVEZANOST – SKRIVNOST MIRU IN SRECE, v sredo, 17. 4., ob 19:30, v Mladincu (Andrej Pešec) *POGLOBITE SVOJE FINANCNO ZNANJE O DENARJU, v sredo, 24. 4., ob 18:00, v Mladincu (Katja Logar Nadižar) .PLES in VADBA * HIP HOP, pionirska skupina, v torek in cetrtek, od 18:00 do 19:00; mladinska skupina, v torek in cetrtek, od 19:00 do 20:00, clanska skupina, v torek in cetrtek, od 20:00 do 21:00; hip hop urice za mlajše (predšolske), ob cetrtkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinskega centra (Sanja Tomšic ) *PILATES ZA NOSECNICE, po dogovoru, prijava na drustvo.aia@gmail.com, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšic) *PILATES, ob torkih, od 17:00 do 18:00, v prostorih Mladinca (Sanja Tomšic) *JOGA pod vostvom uciteljice joge z elementi energijske kineziologije in terapevtskih naravnih metod zdravljenja, vsak cetrtek ob 7:00, vsak ponedeljek in petek ob 19:00, v prostorih Mladinca – v plesni dvoranici (Maja Maselj) UCENJE IN SVETOVANJE *BREZPLACNA UCNA POMOC, ob ponedeljkih, od 16:00–21:00 (ali termin po dogovoru), za mlade od 10. leta dalje, dijake in študente, v Mladincu (Rok Resnik) *TECAJ ANGLEŠCINE ZA OTROKE: v ponedeljek od 17.15-18.45 (3., 4. in 5. razred), v Mladincu(Vanja Vojvodic, prof.) ANIMACIJE SPOMLADANSKA CISTILNA AKCIJA 2019 Vabilo na spomladansko ZAKLJUCNO CISTILNO AKCIJO, ki bo v soboto, 6. aprila 2019. Zbor za udeležence je ob 9. uri na parkirišcu za Kulturnim domom Mengeš. Na zbornem mestu boste dobili vrece in rokavice, prosimo pa, da s seboj v cim vecjem številu prinesete grablje, rovnice … Zakljucek akcije planiramo okoli 11. 30. Po zakljucku cistilne akcije se bomo okrepcali z malico in pijaco. Vodji skupne cistilne akcije sta Franc Zabret (Topole) in Bogo Ropotar (podžupan Obcine Mengeš) v sodelovanju s Turisticnim društvom Mengeš in Obcino Mengeš. Udeleženci se udeležijo cistilne akcije na lastno odgovornost. Dovolite torej, da vas povabimo, da se v kar najvecjem številu udeležite skupne cistilne akcije, saj naj bo to tudi odraz naše skupne zavesti za lepo in cisto okolje. Obcina Mengeš in TD Mengeš