Št. 29.
V Gorici, v soboto dne 9. aprila 1904.
Tečaj XXXIV.
Ishaja dvakrat m tedea, in sioer t sredo in soboto ob 11. uri predpoldne ter stane z izrednimi prilogami ter s »Kažipotom* ob novem leto vred po poŠti   prejemana  ali v Oorioi   na dom poSiljana:
Vse leto    ..... ,.  . 13 K SO h, ali gld. 6 60
pol leta .  .......   6 , 60 ,   ,    ,   3-30
Setrt leta...... .  8 , 40 »   „    ,    1-70
Posamične številke stanejo 10 vin.
Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulici tv. 7. v Gorici v cQori&i Tiskarni« VSKfjffp&ek vsak dan od 8. nre zjutraj do 6. zveoet-,,»M^pih pa od 9. do It. ure. Ha aaraeila »res taftjilafjtjpareealB« to ao aatraaio.
0|laol trn poolBBloo te radfcno*i»^t-vrstalu. oe tiskano 1-krat 8 kr., s-krat 7 lcr.^kr&6 kr. Tiat«. Večkrat p« pogodbi.-— VeQ'e laT jo" prostora. — Reklame in spisi v uredniškem deln n>'4Ct_*r8ta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici,
»Vse za omiko, svobodo in napredek I«    Dr. K. Lavtič.
Uredništvo
se nahaja v Gospoeki nliol St 7 v Gorlol v I. ntdstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in prazuikih od 9. do 12. dop. Upravni8tv,o se nahaja v Gosposki ulici St. 7. v I. nadslr. na ievo v tiskarni.
Naročnino In oglase je plaeatl loe* Gorica. •—,- Dop«sl n&J se pošiljajo ie nreduigtvn.
NaroCnina, reklamacije in druge reci, katere ne spadajo t delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniitvo.
„PRIMORIC"
izhaja neodvisno od cSoSe* vsak petek in stane vse
leto 3K »j h ali giarTBO.                ----------------------
»So5a» in »Primorec* se prodajata v Gorlol v to-bakarni Sohwars v Šolski nliol 'n Jellersits t Nunski ulioi; — v Trstu v tobakarni LavrenCid na trgu della Caserma.
— Telefon it. 83. —
>Gor. Tiskarna« A. Gabr&Sek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Ma božjih potili.
Menda ga ni katoliškega naroda, ki bi toliko hodil po božjib potib, kakor nas slovenski. Vse polno romarskih cerkva je Sirom naše domovine raztresenih po holmih in hribih, in vte te romarske cerkve so leto za letom kar najbolje obiskovane. Po slovenskih kmečkih hišah se hrani denar nalašč namenjen za romanje v ta ali oni kraj, na to ali ono sveto goro. Sedaj ko je prišla spomlad v deželo, se vzbudi romarski duh, in kjer ga je premalo, podkurijo goreči duhovniki, pristaši klerikalizraa, ter vabijo in silijo na božje poti. Med našim lahkovernim ljudstvom veljajo božje poti za neko posebno milost, katero je razlit večni Bog nad slovenski narod, ter pričakuje na njih čudežev, in če že ti ne pridejo, misli, da ako gre na božjo pot, pa so mu odpuščeni najskrivnejši grehi, naj-grše, kar je storilo. Seveda je treba podpreti to z denarjem. Denarja kar dežuje po romarskih cerkvah, in Usti kmet, ki nima s čim plačati davkov, polaga svitle tolarje v roko p.tra frančiškana, in ti j ta kmetica, ki doma joka in stoka, kako da slabo živijo, izvije iz svoje rute svotico kronic za svete maše ali v tak in tak .namen". Po božjih potih odpadejo tisočaki in tisočaki iz žepa slovenskega kmeta, ako pa bi ta denar ostal v kmtUkih-jsafckli ter se porabil v gospodarske namene, bFbil rešen lep kos vprašanja, zakaj je toliko bede med našim ljudstvom. Romarske cerkve, ovenčane in nališpane s srebrom in zlatom, da se oltarji in kipi Matere božje kar svetijo, kakor solnce, pa bogati in široširni samostani z dobro rojenimi, rudečeličnimi patri, so pomniki, pod katerimi trpi naše ljudstvo, pod katerimi pa se njim kaj dobro godi.
.Prira. list* je tega mnenja, da na božjih potih se verski čut ukrepi, d& množina lepih izgtedov ublažujoče vpliva na Coveka... No, mi nismo tega mnenja. Kar se tiče verskega čuta, je med našim ljudstvom tako razvit, da ga ni treba prav nič krepiti. Ako pa ta verski čut kljubu temu tupatam malce peša, so krivi temu največ razbrzdani in  podivjani  duhovniki, ki  so  napraviti  iz
hiše božje jamo razbojnikov, ki so pozabili ' na besedo božjo ter nimajo drugega na jeziku nego politiko. Pokorščino črni suknji v vsem iu povsodi zahtevajo, in kdor misli, da je duhovnik tu za duhovna opravila, ne pa za to, da bo županova! ter prodajal dekletom zidane rute ali točil mladeničem petijot, ta je .liberalec*, brezverec, katerega vzame hudič prej ali slej... Za ukrepljenje verskega čuta, ako je kje res potreba, so poklicani domači duhovniki. Ako ti izpolnjujejo svoje dolžnosti ter se ravnajo po Kristusovih naukih, potem se ni bati prav nič za verski čut Potem je verski čut na taki stopinji, da ni prav nikake potrebe, hoditi ga krep»: ne na Sveto goro ne na Višarje in ne k Devici Mariji Pomagaj na Brezje! Kar se tiče lepih izgledov, pa res ne vemo, kaj misli .Prim. list*. Kakšni lepi izgledi so po božjih potih? Ljudje gredo na božje poii malo sami, največ v gručah, nekateri vzamejo tudi kak križ s seboj, za katerim pojo. Spoved se vrši nekam neznansko hitro, bolj počasi in nekam pazljiveje pa nabiranje denarjev. V čem tičijo lepi vzgledi ? Tisto neubrano pelje pa bi bilo najbolje, da bi prenehalo, kajti .pojejo*, n. pr. romarji na Sveto goro, skozi mesto, ko pa zmanjka ulic, pa ponehajo ter so veselijo drugače med seboj. Prepogostokrat pa se vidi romarje, ko se vračajo, natrkane in pojoče klatif irske pesmi. Kaj so to lepi vzgledi ? In če bi govorili grmi ter koti, potem bi culi dotgo povest o pohujševanju ne pa o dobrih vzgledih... Rezultati romanja so laki: Tisti, v katerih je verski čut najvišje potenciran, zapuščajo božje poti fanatizirani in duševno omamljeni, kajti grožnje s peklom, kjer je jok in škripanje z zobmi, in pa s hudiči, ki komaj čakajo, da raztrgajo grešno dušo, vplivajo na takega človeka vse drugače, le ublažujoče ne. Kdor gre gori, da bi se otresel kakega grdega gr«ha, se vračale navidezno okrepljen, kajti čeprav je dobil odvezo ter plačal za svete maše lepo svoto denarja, vendar ga kljuje črv še nadalje. Storjene krivice se ne popravijo kar z romanjem in s spovedjo. In Čeprav dobi tam nalogo, poravnati jih, odveza naprej ga mami, da ostane stari grešnik... Koliko devistva gre rakom žvižgat, žabam pet po božjih  potih, ne bomo podrobneje
ra-ipravljali, prav pa bi bilo, da bi omenjal »t; i m. list" tudi to veliko senčno stran božjih potij. —. Glavni rezultat romanj pa je: štetje denarja po romarskih samostanih i n župniSčth. Denarja se res obilo nabere, in vzamejo ga od dobro oblečenega človeka kakor tudi od siromašne žene, ki je na skrivaj prištedila nekaj kronic, da jih nese, recimo na Sveto goro. Pred leti že smo s številkami dokazali, kako velikanske dohodke ima samostan na Sveti gori in koliko tega denarja gre v Italijo, kergorišnji menihi ne morejo prečrtati vseh maš. Zato prodajo maše v Italijo, seveda bolj po ceni nego »kupijo*. .Kšeft* z mašami je v najlepšem cvetju, in ljuto je varana kaka uboga zenica, ki je nesla krvavo si pritrgane novce patrom, v nadi, da bodo brali sveto mašo za moža, da bi ozdravel, ker je ne berejo, marveč jo je zbrbljal kak tnaSnik v Italiji, seveda bolj po ceni in ne da bi bil vedel, za koga...
Pa niso zadosti le domače božje poti, o ne, ampak tudi daleč je treba iti na božjo pot. V Rim, v Lurd! Sedaj vabijo na romanje v Rim, tje poleti pa naj izlelijo Slovenci v francoski Lurd! Morda pride eksotičnemu ljubljanskemu škofu na misel sčasoma celo romanje v Jeruzalem!! .Slovenec* je napovedal že kar naprej, da se bodo tačas v Lurdu čudeži godili. Vsak pameten človek se mora nasmehniti taki napovedi, zlasti še, ker jo je naznanil patentiran lažnjivec, ljubljanski .Slovenec*. Kdo bo verjel, ako bodo potem pripovedovali o čudežih v Lurdu?! Taka daljna romanja pa stanejo neznanske svote denarja, ali kaj to, ko pa potrebuje klerikalna politika tak»h romanj. V utrjenje klerikalne politike se prirejajo romanja, in vera in cerkev se izrabljata v take namene. Vsa zasnovana romanja niso nič drugega nego utrjevanje klerikalne po'itike. Vse drugo je postranska rč.
Zato pa smo mi proti romanju. P o-steno živeti je treba ter delati — to je prava romarska pot človeka. Boga pa se moli lahko zadosti v domači veži božji in v samotni sobici, in bolj zbrano in uneteje nego v divjih gnječah po romarskih potih. Tako je prav na vse strani, in tako ni  tistega   nepotrebnega   zapravljanja
po božjih potih, zapravljanja, ki požre velikanske svote denarja, od katerega nimajo romarji nič. Naš narod je že dosti romal v nekdanjih časih in roma še dandanašnji preveč. Celo v daljni Kelmorajn so romali Slovenci, doma pa se je razšopiril tujec, in do-čim so naši molili ter tičali po samostanskih in romarskih cerkvah, je razširjal tujec svojo trgovino med nami ter zavzemal vse boljše. Čas bi bil, da prenehajo romanja med Slovenci. Moliti, kar je prav, drugače pa delo, delo in delo! V delu je naš spas, v delu naša bodočnost, če ne jo... zamolirao!
»Slovenija" in njeni nasprotniki.
(Odgovor članku pod tem naslovom v .Edinosti* 17. in 18. marca t. I.) IV. Premise, katere mi je pokladal v pero sam zagovornik novestruje z .modernim svetovnim nazorom« in načelnim nasprotstvom klerikalizmu, so nas vodile do zaključkov, ki so logični, naravni in z ozirom na konečni vspeh tudi edino pametni, t. j. tudi tista akademiška mladež, ki se danes oklepa .Slovenije", bi morala že stati v narodno-naprednem taboru ali pa pripravljati se za delo in boje v naših vrstah. V okviru naše stranke je dovolj prostora za mladež, ki je že po naravi bolj ognjena ali v mnogem taktiškem oziru bolj — radikalna. Saj je i med Btarejšimi narodnimi delavci iste stranke krotkejših in radikalnejših mož, jedni so v taktiki in sredstvih v delu in boju za glavni smoter bolj zmerni, izbirčni, previdni, drugi bi kar s kolom vse podrli.... Take in še drugačne razlike so bile, so in bodo v vsaki stranki z velikimi smotri, toda kdor vsled takih razlik seje razpor in cepi itak šibke moči v nove stranke in slrančice, je škodljivec tistih velikih idej, ki nas družijo v boju proti reakcionarnim poneumnjevalcem in izkoriščevalcem širokih ljudskih mas, tistih idej, katere proglaša tudi novostrujar v imenu .Slovenije*. — Razlike v nebitstvenih delih se po ravnajo v mejah stranke same. In jaz sem
Trye mušketirji.
Kaplsal Alexrtiidro Dumas.                i
DrugI del.                        (Da*ic-)    I
In oprime se Častnika ter prične stopati po lestvi, vodeči v Čoln, ki je Čakal na njo. Častnik jej sledi. Velik plaSč je bil razgrnjen čez zadnji del ladije; Častnik jej reče sesti na plašč in sede poleg nje.          j
»Odrinite Se zapove mornarjem.                                 !
Brez najmanjšega šuma* se je potapljalo osmero vesel po taktu v morje, in zdelo so. je, da čoln leti po morskem zrcalu.
Za pet minut pridejo na breg.
Častnik skoči r*a nasip in poda milady roko.
Pričakuje jih voz.
»Ali je ta voz za naju?« vpraša miladv.
»Da, madame,« odvrne Častnik.
»Ona hiša je torej zelo oddaljena, t
»Na drugem koncu mesta.«
»Torej naprej,« pravi miladv.
In odločno stopi v voz.
Častnik poskrbi, da dobro naprtijo prtljago, in ko konča to delo, sede poleg miladv ter zapr« za seboj vrata kočije.
Ne da bi bilo še treba dati kočijažu kako povelje, oddirjajo konji po cesti v mesto.
Tak nenavaden sprejem da miladv mnogo misliti.  Ker je tudi opazila, da mladi mož nikakor ne
mara pričeti kakega pogovora, so nasloni nazaj in j prične premotrivati vse slutnje, ki so se porajale v njeni duši.                                                                             |
Za četrt ure se jej zazdi pot predolga, in čudčj se, pogleda skozi okno, da bi videla, kam se peljejo, j Nikakih hiš več ni videti; kakor velike črne pošasti je videti v temi različna drevesa, vrsteča se ob potu.
Miladv se zgrozi.
»Toda saj vendar nismo več v mestu, gospod,« reče. —
Mladi Častnik molči.
»Jaz se več ne peljem naprej, če mi ne poveste, kam me peljete; na to vas opozarjam, gospod!«
Ta grožnja ostane brez odgovora.
»O, to je preveč!« vsklikne miladv. »Na pomoč, na pomoč!«
Nikak glas se ne odzove, voz se z veliko hitrostjo pelje naprej. Častnik sedi nepremično kakor kip.
Miladv pogleda Častnika z onim strašnim, njenemu obrazu lastnim izrazom, ki je ostal tako redko brez vpliva; kljub temi je bilo videti, kako se leskečejo njene oči strašne jeze.
Mladi mož ostane neobčutljiv.
Miladv hoče odpreti kočijo in skočiti ven.
»Bodite previdni, madame,« reče mladi mož, »če skočite veri, se lahko ubijete.«
Vsa besna miladv zopet sede. Častnik se skloni naprej ter jo pogleda, in zazdi se, da ga iznenadi ta še pravkar tako lepi obraz, s katerega je žarela zdaj jeza, da je bil pri tem skoro oduren. Zvita ženska opazi, da se uniči, če si tako da gledati v notranjost
svoje duše. Hitro se zato miladvne poteze zopet razjasnijo, in z vzdihajočim glasom pravi:
»Za Boga, gospod, povejte mi, ali imam pripisovati nasilstvo, ki me je doletelo, vam, vaši vladi ali kakemu sovražniku?«
»Nikako nasilstvo vas ni doletelo, in kar se vam zgodi, je posledica previdnosti, s katero postopamo proti slehernemu, ki se izkrca na Angleškem.«
»Torej me ne poznate, gospod?«
»Prvič vas imam čast videti.«
»In mi daste častno besedo, da ne gojite do mene prav nikakega sovraštva?«
»Prav nikakega, prisegam vam.«
V glasu mladega moža je bilo toliko odkritosrčnosti, hladnokrvnosti in celo nežnosti, da se miladv pomiri.
Približno po jednourni vožnji obstane voz končno pred železnim omrežjem, zapirajočim pot, ki je vodila k mogočnemu samotnemu gradu pravilnih oblik. Zdaj, ko so šla kolesa po drobnem pesku, začuje miladv daleč še razlegajoče šumenje in spozna, da je to Šumenje morskih voda, razbijajočih se ob strmi obali.
Voz se pelje skozi dvoje obokanih vrat in obstane končno na temnem gtirioglatem dvorišču; takoj se odpro vrata kočije, mla*?! mož skoči brzo na prosto in poda miladv svojo roko. Ta se lahko opre na njo in mirno izstopi.
»Na vsak, način sem jetnica,« reče miladv, ko pogleda okoli sebe in vpre potem svoje oči prijazno v mladega častnika;   »toda svesta sem si,«  nadaljuje,
naglasa!, da smo stranka/ ki ima v sebi vse pogoje, da napreduje in se pomlajuje z .duhom Časa', kakor pravimo, aH bolje: v oni meri in v tisti smeri, katero kaže zoreči .moderni (enotni!) svetovni nazor«. — Tista akademiska mladež torej, ki je na9protnica klerikalizma, ki priznava vedi in umetnosti popolno svobodo in je za enotni svetovni nazor, kakoršen ustvari klerikalnih okovov prosta veda, naj se pridruži narodno-napredni stranki ter v njenih mejah deluje z vsem roladeniskim radikalizmom, da se popravijo razni pogreski, ki so se doslej morda storili, naj le deluje na to, da stranka ne zaostane ni za hipec na lestvi napredka, ki nam ga sicer narekuje dobra volja. Kdo bi ne bil vesel mladih močij, mladih delavcev! Prav hvaležnega dela je Se silno veliko, a ni Človeka, ki bi se ga oprijeli Le pridite, mladi gospodje, ki znate, morete in hočete delati, stranka vas sprejme z odprtimi rokami, in delali boste v srečnejših Časih, ko so postavljeni uspešnemu delu že vse trdnejši temelji nego smo jih našli mi drugi. Za vse tisto .pozitivno delo", ki se tolikokrat naglasa, je dovolj mesta v okviru narodno-napredne stranke, pa je to tudi potrebno, ako hočete, da boste želi vspehe. Zunaj naše stranke in pa na način, kakor so pričeli »Siovenijani*, je pa greh in Skoda mladih močij, ki se obrabijo edino v veselje — klerikalizma in njega pogubnih vplivov na razvoj in bodočnost slovenskega naroda.
Nova stroja ali »narodno -radikalna otnladina" pa noCe delati v narodno-napredni stranki, marveč hoče Se razcepiti svobodomiselne, protiklerikalne, za modernim napredkom hrepeneče življe. — Klerikalci se vesele tega pojava, in imajo cisto prav, kajti vefije usluge jim nikdo ne more narediti nego jim jo je oskrbela »Slovenija*. — Da bi se novostrujarji oprijeli vsaj načela: „Ge-trennt marschieren, vereint schlagen!* — toda ne l Ne, doslej smo videli, da njihovo negativno in pozitivno delo je naperjeno z neko sovražno ostjo naravnost proti sedanji narodno-napredni stranki na Slovenskem v veliko veselje klerikalcev, ki menijo, da »divids t impera* obrodi le njim dober sad.
Torej negativno in pozitivno delo »SIo-venijanov" nam kaže le konjsko kopito I — Oglejmo si oboje.
(Dalje prihodnjič.)
D o s t a v e k. — Ko je bil gornji Članek že napisan, sem dobil v roke glasilo no-vostrujarjev — ,0 mladi no*. Cenjeni či-tatelji mi morajo vsekakor priznati, da so moji Članki docela stvarni in da se nisem dotaknil nobene osebe.
Osebno se torej nikdo ne more in ne sme čutiti prizadetim. — Ali glejte te naše mlade atrezno-misleče" l Nisem se še podpisal in ne dokončal, pa me že — os e b n o napadajo. Zdelo se mi je, kakor da čitam po dolgem Času zopet enkrat klobasarijo Anto-nia Klobase v »Gorici*.  — Tako daleC smo
torej s to našo »narodno - radikalno* mladino l — Kdor starej&ih mož, ki že desetletja delajo in morejo tudi kaj pokazati od svojega dela, se bo »drznil* imeti in povedati drugačno mnenje, dasi v najbolj izbranih besedah, ne da bi izrekel le žal besedico proti komurkoli, — tedaj lop po njem l Čaka ga lopar in zasmehovanje ter ob&cdba, katero »razboriti* dijaki s svojim »zdravim instinktom* poberejo iz klerikalnih listov. Kar se mene tiCe, evo kratek odgovor za vselej: Ako pri »Omladini* nimajo letnikov »Slovenca*, MahniCeve »SoCe*, »Primorskega Lista* in »Gorice* po letu 1889. dalje, v katerih sem na tisočkrat opsovan v vseh možnih varijantah, naj se oglase, jim pošljem vsaj nekaj tiste robe. Rečeni pa: Žalosten pojav tistega »zdravega kriticizma*, tistih »lepih in važnejših vzorov", ki si jih je postavila »Slovenija* 1 — Nisem Se dokončal, razpravljam povsem stvarno, oblika vseskozi dostojna resnega vprašanja, ni treba, da bi prav jaz to pisal, ker bi isto storil lahko tudi kdo drugi, — ali mladi gospodje, ki hočejo vstvariti dobo »pozitivnega dela* za »lepšimi in važnejšimi smotri*, niso mogli dočakati konca ter so me za zaCetek dovoljno okrcali osebno že v prvi Številki do pike po klerikalnem vzorcu. — Tako naprej, pa pa bomo kmalu na čistem. — Da ne bo ni-kakega dvoma, na koga naj lete pusiee, se moram podpisati pred koncem teh člankov. A. Ga b rs če k.
Nekaj izkii.eij v industriji glede na naie politično in gospodarsko življenje.
(Dalje.) Zadnjič   omenjeni pregled lokalnih železnic je ta-le:
1.   Vipavska železnica. Dolgost km 27; dohodek v kronah za dec. 1903.— 18.900, od 1. jan. do 31. dec. 1903. — 143.000, za kilomeier in leto 5297; vlaki po voznem redu na teden 32; prevoženi žel. kilometri na leto 42120; dohodek za prevoženi žel. kilometer v kronah 3-39.
2.   Furlanska železnica. Dolg. v km 16; doh. v K za dec. 1903. — 5.400, od 1. jan. do 31. dec. 1903. — 159.200, za km in leto 9950; vlaki po voz. redu na ted. 70; prev. žel. km na l. 58.240; doh. za prev. žel. km v K 2-73.
3.  Trst-Poreč. Dolg. 122; doh. za dec« 1903. — 21.100, od 1. jan. do 31. dec. 1903. — 186.400, za km in 1. 1527; vi, po voz. r. na ted. 42; prev. žel. km na leto 266.448; doh. za prev. žel. km v K 0'69.
4.  Ljubijana-Vrhnika. Dolg. 19; doh. za dec. 1903. — 3.600, za celo 1.1903.
—  40.606, za km in !. 2.137; vi. po voz. r. na ted. 42; prev. žel. km na I. 41.496; doh. za prev. žel. km v K 0 97.
5.   Fehring-Furstenfeld. Dolg. 20; dob. 1903. — 22.200, za celo 1. 1903.
—  229.900, za km  in 1. 11.495; vi. po v.
r. na ted. 42; prev. žel. km na 1. 43.680; doh. za prev. Zel. km v K 5*26.
6. NemSki brod — Sar. Dolg. 33; doh. za dec. 1903. — 11.500, za celo leto 1903. — 156.000, za km in 1. 4.727; vi. po v. r. na ted. 42; prev. žel. km na I. 72.072; doh, za prev. Zel. km v K 216.
7.Zatreban-Lohovi ce. Dolg. 27; doh. za dec. 1903. — 5.200, za celo 1. 1903.
—  56.400, za km in L 2.088; vi. po v. r. na ted. 28; prev. žel. km na 1.39.312; doh. za prev. ž. km v K 1*43.
8.  Krakovo-Kozmgoczow. Dolg. 20; doh. za dec. 1903. — 8.600, za celo I. 1903. — 103.900, za km in 1. 5.195; vi. po v. r. na ted.4S jm* ev*ž.km na 1. 48.680 r dob. za prev. ž. km v K 2*37.
9.  Lambach-Haag. Dolg. 26; doh. za dec 1903. — 5.500, za celo 1. 1903. — 60.800, za km in I. 2.338; vi. po v. r. na ted. 42; prev. ž. km na 1. 56.784; doh. za prev. ž. km v K 1-07.
10.  Laun-Libohovice. Dolg. 20; doh. za dec. 1903.— 3.000, začelo 1.1903.
—  57.400, za km in I. 2.870; vi. po v. r. na ted. 42; prev. ž. km na 1. 43.680; dob. za prev. ž. km v K 1*31.
11.     Mor. Bud vice-Ja mnice. Dolg. 21; doh. za dec. 1903. — 7.300, za celo 1. 1903. — 78.900, za km in 1. 3.757; vi. po v. r. na ted. 42; prev. Sel. km na 1. 45.864; doh. za prev. ž. km v K 1*72.
12.  Neuhof-Veserico. Dolg. 32; doh. za dec. 1903. — 1.200, za celo 1.1903.
—  30.600, za km in I. 956; vi. po v. r. na ted. 42; prev. žel. km na I. 69.888 ; doh. za prev. ž. km v K 0*43,
13.     Nizdorf-Rumburg. Dolg. 21; doh. za dec. 1903. — 6.200, za celo J. 1903. — 87.700, za km in I. 4.176; vi. po v. r. na ted. 42; prev. žel. km na 1.45.864; doh. za prev. ž. km v K 1*91.
14.   Stankau-Ronsperg. Dolg. 22; doh. za dec. 1903. — 5.500, za celo 1. 1903. — 77.100, za km in 1. 3.504; vi. po v. r. na ted. 42; prev, ž. km na 1. 48.048; dob. za prev. ž. km v K 1*60.
15. Starkenba ch - Rohlice. Dolg. 24; doh. za dec. 1903. — 15.900, za celo 1. 1903. — 197.100, za km in 1.8.212; vi. po v. r. na ted. 70; prev. ž. km na I. 87.360; doh. za prev. ž. km v K 2-25.
16. Ti r s n i c e-Wi!d s t e i n-S ch 5 n-baoh. Dolg. 21; doh. za dec. 1903. — 11.100, za celo leto 1903. — 154.900, za km in l. 7376. Daljši podatki neznani.
17. Wodnan - Mol datuhei m. Dolg. 21; doh. za dec. 1903. — 3.100, za celo 1. 1903. — 51.000, za km in 1. 2.428; vi. po v. r. na ted. 42; prev. žel. km na I. 45.864; doh. za prev. ž. km v K 1*11.
18. Melnik-Mseno. Dolg. 80"; dob. za dec. 1903. — 4.483, za celo l. 1903. — 138.327, za km in I. 4.610; vi. po v. r. na ted. 42; prev. ž. km na I. 65.520; dohod, za prev. ž. km v K 2*11.
19. Mo ri-Arco-Riva. Dolg. 24; doh. za dec. 1903. — 20.533, za celo 1. 1903. — 284.748. za km in I. 11.822; vi. po v. r. na ted. 70; prev. ž. km na 1.87.860 ; doh. za prev. ž. km K 3*25.
20. Otrokovice - Visovice. Dolg. 25; doh. za dec. 1903, — 8.322, za celo I. 1903. — 92,539, za km in 1. 3.700; vi. po v. r. na ted. 42; prev. ž. km na I. 54.600; doh. za prev. ž. km v K 1*69.
21. Bregenz - Bezan. Dolg. 40; doh. za dec. 1903. —' 22.600, za celo 1, 1903. — ••' '.?00, za km in l a 273; vi. po v. r. na t. >. . /, prev. ž. km. u 1.145.600; doh. za prevv ž. km v K 1-72. ---------------r (PrideSe.)
Vojna med Rusi in Japonci.
O hrabrosti Busot.
O bitki pri Čemulpo, kjer se je tako vrlo vedla ruska vojna ladija »Varjag*, poroča kapitan angleške križarke »Talbot* o hrabrosti Rusov. Ko opise, kako se je borila omenjena ladija ter keka nesreča jo je zadela, pravi.... »Hladnokrvnost in disciplina, katera je kazalo rusko moštvo, ko je stopalo v čolne, da zapusti ladijo, sta bili velikanski ter sta vzbujali splošno občudovanje. Komaj se je moglo verjeti, da so bili ti ljudje še pred par minutami razpostavljeni pravemu peklenskemu ognju. Ranjeni so prenašali svoje bolečine v čolnih in na operacijskih mizah s hrabrostjo, katere se sploh ne more nadkril iti."
Port-Artur.
Japonci ga še vedno niso vzeli, dasi se napenjajo ter se zaletavajo vanj vsako toliko časa. Sedaj nameravajo napasti Port-Artur o velikonočnih praznikih, katere obhajajo Rusi 10. in 11. t. m., čeS, da ta čas bi ne bilo rusko brodovje vedno pripravljeno na boj. Toda brez dvoma se jim tudi ta nakana izjalovi.
„Avrora*.
Iz Kadisa na Španskem se poroča, da je tja dospela ruska oklopnica »Avrora* z več torpedovkami, ki dan in noč preže na neko japonsko vojno ladijo. ki ima te dni prepluti morsko ožino Gibraltar. V petek je bilo sporočeno, da se bliža Gibraltarju. O vladivostoik! eskadri.
O vladivostoSkem brodovju se Sirijo v Londonu najrazličnejše vesti. Med drugim poročajo londonski listi, da se je eskadra nedavno zopet vrnila v Viadivostok. Za časa svojega krizarenja je zaplenila več trgovskih ladij in potopila neko japonsko križarko. Japonci na Koreji.
Iz Šanghaja se poroča, da imajo Japonci že 260.000 mož v Koreji, v garnisrijah pa je pripravljenih 60.000 mož, ne glede na rezerve, ki Se niso mobilizirane. Generalni Štab varuje glede vojne največjo tajnost.
(Dalje v prilogi.)
>da to ne bode trajalo dolgo; za to mi jamčita moja! vest in vaša uljudnost, gospod.«
Dasi je bil poklon zelo laskav, častnik vendar ničesar ne odgovori, ampak vzame izza pasa srebrno piščalko I in zapiska trikrat v treh različnih modulacijah; nato se prikaže več mož, ki izprežejo konje in potisnejo voz v remiao.                                                                       i
Zdaj povabi častnik jotnico s še vedno isto mirno i uljudnost jo, naj gre ž njim v hišo. Ta vzame s še vedno istim smehljajem na obrazu njegovo roko ter stopi ž njim skozi nizka obokana vrata, ki so vedla po hodniku, na katerega koncu je gorela jedina svetilka, ki ga je razsvetljevala, h kamentim stopnicam. Nato obstojita pred masivnimi vrati. Mladi mož potegne iz žepa ključ, ki ga je nosil pri sebi, ter odklene, in vrata se počasi odpro, da je vhod v sobo, določeno za miladv, prost.
Z jednim samim pogledom premotri miladv vse posameznosti sobe.
Bila je to soba, katere oprava je bila primerna ravno tako za ječo kakor za bivališče svobodnega človeka; toda omrežje v oknih in zapahi pri vratih so kazali, da je to ječa.
Za trenotek zapusti to bitje vsa njena duševna mv6, dasi napne vse sile, da bi ostala mirna. S. pre-križanimi rokami in povešeno glavo omahne miladv na stol ter pričakuje, da vstopi vsak trenotek sodnik, ki jo zasliši.
Toda nihče ne pride, samo dva ali trije mornarji ji prineso prtljago, jo postavijo v kot in odidejo, ne da bi kaj rekli.
Častnik je poveljeval posameznosti z istim mirom, katerega je opazovala miladv na njem ves čas, ni govoril ž njo osebno nikake besedice in je skrbel za po-
korščino z gesto svoje roke ali z glasom svoje piščalke.
Človek bi bil mislil, da se med tem človekom in njegovimi podložniki ne govori sploh nikak jezik in da je postal nepotreben.
Končno se miladv ne more več premagovati ter prekine molk.
»Za Boga, gospod,« vsklikne, »kaj naj pomeni vse to, kar se tukaj godi ? Pojasnite mi že vendar položaj; pripravljena sem na vse nevarnosti, ki jih morem slutiti, na vse bolečine, ki jih poznam ? Zakaj to omrežje in ta vrata? Ce sem jetnica, kak zločin sem zagrešila ?«
»Tukaj ste v sobi, ki je določena za vas, madame. Jaz sem dobil povelje, naj vam grem naproti na morje in naj vas pripeljem v ta grad. Menim, da sem izvršil to povelje z vso strogostjo vojaka, pa tudi z vso uljudnostjo plemiča. S tem se konča naloga, ki sem jo imel glede vas, vsaj za trenotek; ostalo se tiče druge osebe.«
»In ta druga oseba, kdo je ta?« vpraša miladv. »Ali mi ne morete povedati njenega imena ?«
V tem trenotku se začuje na stopnicah glasno rožljanje ostrog; več glasov se oglasi in zopet potihne, in koraki jednega samega človeka se približajo vratom.
»Ta oseba je tukaj, madame,« pravi častnik, stopi od vrat ter se postavi spoštljivo in pokorno.
Ob jednem se odpro vrata, in na pragu se prikaže možka postava.
Mož je bil brez klobuka, ob boku je imel meč in s prsti je mečkal robec.
Miladv se kljub temu, da je bila v temi, zazdi, da tega človeka pozna; z jedno roko se opre na na-
slonjalo svojega stola in skloni glavo naprej, kakor bi se hotela prepričati.
Ko ne more več dvomiti, vsklikne vsa pobita:
»Kako, moj brat, vi ste tukaj!«
»Da, lepa gospa!« odvrne lord de Winter in se jej pokloni pol uljudno, pol ironično. »Jaz sam sem.«
»Toda v tem gradu ?«
»Ta grad je moj.«
»V tej sobi?«
»Ta soba je vaša.«
»Torej sem vaša jetnica ?«
»Tako nekako.«
»Toda to je strašno nasilje.«
»Nič preveč tako strašnih besed! Sediva in pogovoriva se mirno, kakor je to navada med bratom in sestro, t
Nato se obrne k vragom in vidš, da čaka mladi mož njegovega zadnjega povelja, pravi:
»Dobro je, hvala vam; zdaj naju pustite sama, gospod Felton.«
XX.
Pogovor med bratom is sestro.
DoČim je lord de \Vinter zapiral vrata in odpiral okno in šel po stol, da ga pristavi poleg stola svoje svakinje, zastopi miladv sanjavo svoje poglede v glo-bočine možnosti ter spozna vso nakano, o kateri ni mogla niti slutiti*; dokler ni vedela, v čegave roke je prišla. Svojega svaka je poznala za dobrega plemiča, drznega lovca, neustrašenega igralca, podjetnega častilca dam, toda tudi z ozirom na manjše intrige jej je bil popolnoma neznan. Kako je mogel izvedeti za njen prihod, kako mu je bilo mogoče, da jo je dal zgrabiti? Zakaj jo je zaprl?
Priloga „socr it, ga. i one a. apma ibui.
V Južni Mandžuriji.
Dopisnik lista »Russie*, ki se je povrnil iz južne Mandžurije v Port Artur, brzo-javlja, da so ondotne razmere napravile nanj dober utis. Čete so bojaželjne. Vsi sloji domačega prebivalstva vStevši trgovski stan, so Rusom prijazni. Kura ruskega denarja, ki so v začetku vojne padli, so se zopet vtrdili. Kitajski dobrovoljci se vedejo izvrstno. Povsod je živahna kupčija s konji. Vsi mandarini izvzemSi enega so Rusom prijazni. Železnica je dobro zastražena in promet popolnoma vrejen. Vreme je toplo in suho, vsled česar bodo reke kmalo proste ledu. . > — Proračun Kuslje.-----
Uradni list priobčuje poročila glede sklenjene omejitve državnih izdatkov zaradi vojne. Iz tega poročila je razvidno, da se za sedaj v vojno svrho porabi prosta gotovina državnih dohodkov, ne da bi se rabilo druge vire; razun tega da se črtajo v proračunu za 1904. zlasti svote v civilnem uradniškem področju in se tako pomnože državni dohodki. Skupna svota, ki se je brisala, znaša 134,377.106 rubljev.
Japonci o vojni.
Ruski ranjenci, ki so se zdravili v japonskem mestu Nagazaki in ki so se te dni povrnili v Pelrograd, pripovedujejo, da Japonci nimajo povsem jasnih in natančnih pojmov o vojni. Med njimi je bilo razširjeno mnenje, da se vojna kmalo konca. V dveh dneh po začetku vojne — tako so pripove,-dovaii — zavzame japonska mornarica Port-Artur. V dveh tednih že bo japonska vojska v Moskvi in potem pride kmalo v njihovo oblast tudi Pelrograd. Vidi se, da znajo Japonci pač malo zemljepisa.
Korejski dobrofoljcl t ruski vojski.
Okolo 5000 korejskih vojakov je dezer-tiralo radi nezadovoljstva z japonskim go-spodstvom ter prešlo k Rusom, h te čete bo osnovan zbor dobrovoljcev z ruskimi podčastniki, ki bo ojaCal posadke v Vladivo-stoku, Nikolsku in Habarovsku.
Port Artur — Port Nikolaj.
Malokomu utegne biti znano, od kod prihaja to ime. Neki pisatelj, ki opisuje potovanje angležke ladije »Aclacn* v vodah vztočne Azije od leta 1856. do 1862., nam pojasnuje to. V vojni, ki so jo imeli združeni Angleži in Francozi proti Kitajcem, se je dne 8. decembra 1857. tudi ladija Acf&on udeležila obstreljavanja kitajskega mesta Kantona. V tej vojni v vztočni Aziji je prišla angležka topmčarka »Algerine* kakor prva vojna ladija v izvrstno pristanišče na poluotoku Kiautung. Poveljniku ladje je bilo ime kapitan W. Arlhur in po njem je dobilo mesto svoje sedanje ime. Sedaj so .Moško vskija Vedomosti" sprožile misel, naj bi se Port Artur prekrstil v »Port Nikolaj*. List pravi tozadevno: Angležko ime trdnjave,
v kateri se bojujejo ruski vojaki in kjer se odlikujejo ruski mornarji, zveni neprijetno v ruskih ušesih. Port Nikolaj naj nam postane milo in drago ime ne samo zaradi dogodkov, ki so se tam zvrsili, ampak tudi zaradi čisto ruskega imena, katerega naj nosi. Japonci izdajale!.
Japonski vojskovodje hočejo spremeniti Y& **°i^nMLLi ker so bili prvi izdani Rusom, in sicer po" ntelelTjapoTIškem cafhriku. Rusi plačujejo izdajalcem velikanske svote ter so' dali za eno samo važno karto 40.000 rubljev. ,.,     Pomnoženje ruskega brodovja.
Neki dunajskii listporoča, da je odločila ruska vlada, da pomnoži svoje brodovje v velikem stilu. Troški bodo baje znašali 300 miljonov rubljev. Zgraditi hočejo 16 oklop-njač in izlasti precejšnje število torpedov. Ruska vlada se neki že pogaja radi gradnje z raznimi ladjedelnicami.
Domače ii rane novice.
Sedemdesetletnica slovenskega mecena. — V sredo dne 8. t. m. je slavil gospod Josip Gor up pl. Sla vinski svojo sedemdesetletnico. Te redke slovesnosti se je spominjal ves slovenski narod, saj se je tudi on spomnil v teku svojega blagonosnega življenja prav bogato svojega naroda. V narodne namene, za ustanove in drugo je izdal slav-Ijenec naravnost velikanske svote, radi česar ostane njegovo ime zapisano med Slovenci z zlatimi črkami.
Josip Gorup pl, Slavinski je častni meščan mesta Ljubljane in Metlike. Častni občan trgov, ia občin: Postojna, derknica, Mokronog, Planina, Stari trg pri Ložu, St. Peter na Krasu, Slavina, Št. Andrež pri Gorici, Gorenja Šiška, Borovnica, Zagorje pri Savi, Predvor, Hrenovice, Žužemberk, Dol, Horjul, Vel. Dolina, Jesenice, Dol. Logatec, Št. Vid pri Vipavi, Vočna, Draga, Pišece, Sodražica, Vel, Poljane pri Ribnici, Podraga, Grosuplje, Radeče pri Zidanem mostu, Jezica, Črnuče, Šenčur pri Kranju, Košana, Jablanica, Zagorje pri Št. Petru, Naklo, Moste pri Ljubljani, Zgornje Vreme, Gornji Logatec, Železniki, Britof, Medvode, Št. Jernej, Bela Cerkev, Šmarje pod Ljubljano, Gol, Osilnica, Trnovo, Št. Ferjan pri Gorici, Radoslavci. Častni člen društev: »Slovenija* na Dunaju, .Triglav* v Gradcu, Pedagogiško društvo v Krškem, .Radogoj* v Ljubljani, Učiteljsko društvo za postojinski šolski okraj, G. kr. kmetijska družba kranjska, ,Sokol* v Ljubljani, Pokupskl »Sokol* Karlovac, »Sokol* v Gorici, Čitalnica v Postojni, Vipavi, Vrhniki, Senožečah, Gorici, Novem mestu, Pulju, Cerknici in Metliki, Katol. polit, čitalnice v Čepovanu, Čitalnice v Starem trgu, Bralnega društva v Borovnici, Nar. bral. društva v Dolu, Čitalnice v Zagorju in Požarne brarabe v Toplicah,
Slava mul Še na mnoga letal
častnim občanom je izvolilo stara-fiinstvo bovške občine gospoda Bogoljuba Prin žiga, c. kr. okrajnega glavarja v Tolminu, za zasluge, katere si je stekel za trg Bovec povodom odpomoči po lanski strašni požarni nesreči.
Revizorjem c. kr. poštnih in brzojavnih uradov na Kranjskem je imenovan poštni komisar v Trstu, g. dr. J. Slej ko.
Novi srbski konzul v Trstu. —Gospodu Korneliju Gorupu, novoimenova-nemu srbskemu konzulu v Trstu, je podeljen Bexequatur".
Minister Wlttek pri bohinjskem predora. — Minister za železnice Wittek si je ogledal 6. t. m. v spremstvu sekcijskega načelnika Wurmba in višega stavbenega svetnika Hannaka dela na bohinjskem predoru. Potem se je odpeljal minister ob progi v sv. Lucijo,
Minister Wittek se je pripeljal v četrtek po 11. uri v Gorico ter izstopil v hotelu »Sudban*, včeraj v jutro pa se je odpeljal na Dunaj, poklican brzojavno.
Dopolnilna deželnozborska Tolltev na Gorenjskem. — V četrtek se je vršila ta znana volitev na Gorenjskem. Izvoljen je klerikalni kandidat Demšar, kandidat neodvisnih kmetov je ostal v veliki manjšini. Drugega za sedaj pač ni bilo pričakovati, kajti Gorenjska je klerikalna domena, ali shodi, ki so se vršili povodom te volitve, pa so bili prav imenitni, kajti na njih so nastopali kmetje prav energično ter so pravili razbrzdanim politikujočim duhovnikom take, da jim bodo še dolgo zvenele po ušesih. Kranjskega dekana Koblarja so celo ven vrgli iz dvorane. Tisti shodi so pokazali, da se je začelo tudi na Gorenjskem malce jasniti ler da se bo jasnilo, da se končno zjasni. Se* veda so duhovniki napeli vse svoje moči ter zlorabljali na grd način lečo in spovednico, samo da so zmagali, Ali ta zmaga je bila težka, vse sile so morali napeti in poklicati vse hudiče iz pekla na pomoč, pa z večnim pogubljenjem so strašili. Zmagali so, ali kdor tako zmaguje, ta ima zavest, da izid v prihodnje ne bo vedno jednak sedanjemu 1
Moderno naprave. —- V Trgovskem domu bo centralna kurjava na par za celo poslopje. Enako bo domača električna raz-svečava po najmoderniših iznajdbah, kakor bo tudi v tržaškem Narodnem domu. — Poleg tega, da so to moderne, jako prijetne naprave, dajejo tudi najcenejšo kurjavo in luč.
Kako si mali obrtniki lahko pomagajo na najcenejši način, da imajo lastno električno razsvečavo, je podala dokaz naša tiskarna. Prijatelji našega podjetja si lahko ogledajo to napravo.
Lahonska predrznost. — Razpisani sta bili dve mesti pisarniških uradnikov na tukajšnji sodniji. — Društvo laških zasebnih uradnikov je odposlalo k predsedništvu de-putacijo, ki   je  zahtevala,  da   imenovanca
morata biti Laha. — Takepredrzneženaj bi se po slugah »bacilo na polje", ne pa poslušati jih.
Pe^Je t okolici. — Št. Andrež se odlikuje. Mladina popeva le slovenske narodne in umetne pesmi, in to prav lepo. — Desni breg Soče pa se odlikuje še vedno po ne-prebavnih laških klanfarskih popevkah, neslanih po besedilu in odurnih po napevu. — lEjj, rodoljubi, ali ni nikogar, ki bi polagoma odpravil tako — sramoto za slovensko okolico?!
Cerkven tat In tatica. —. Pred tukajšnjo okrožno sodnijo se je vršila v četrtek razprava proti Elizi Ropretič in proti Ant. Giulio radi tatvine. Ta dva sta že obsojena radi tatvin ter sta spravljena v kaznilnicah; Ropretič v Begunjah, Giulio v Kopru. Obtožena sta bila, da sta kradla od nov. 1902. do febr. 1903. po cerkvah, in sicer v nunski cerkvi v Ljubljani, kjer sta pokradla drago-cenostij okoli 106 K, v frančiškanski cerkvi na Kostanjevici v Gorici, kjer sta vzela dra-gocenostij okoli 250 K, na Sveti gori v cerkvi sta pobrala vrednosti kakih 50 K, izpraznila sta nabiralni« v cerkvi sv. Antona v Gorici, Ropretič pa da je ukradla še v cerkvi sv. Florijana v Ljubljani verižico vredno okoli 50 K. Giulio je pisal lani tukajšnji sodniji, da je provzročila one ta?vine Ropretič, katera pa ga je ovadila radi tatvine v cerkvi sv. Antona. Tako sta se vzajemno obdolZe-vala ter zvračala krivdo drug na drugega. Giulio je bil obsojen na 6 mesecev trde ječe, poostrene s postom vsake 3 mesece, Ropretič pa na jedno leto in pol. Pri obravnavi sta bila oba v obleki kaznencev ter sta ju pripeljala v Gorico, vsakega posebej seveda, dva orožnika.
Za priče so bili poklicani gvardijana s Svete gore in s Kostanjevice pa župnik iz cerkve sv. Ignacija na Travniku, ker cerkev sv. Antona spada v njegovo področje, Povedati niso vedeli drugega nego konstatirati škodo, To ni nič čudnega, ali čudno je to, da na Kostanjevici niso nič vedeli, da jim je kaj pokradeno, in vendar znaša tatvina okoli 350 K. Izvedeli smo tudi, da ko je bila ukradena pred časom v kapucinski cerkvi lepa dolga vrat-nica (darilo neke slovenske gospe 1) s kipa Matere božje, niso nič vedeli. Šele policija jih je opozorila na to, in ko so šli gledat, je rekel neki pater: Aha, saj je res ukradeno! — Tako malo se brigajo ti pobožni menihi, ki imajo vendar toliko časa, za svoje cerkve. To naj si zapomnijo tleti, ki tako radi darujejo razne, največ drage reči, samostanskim cerkvam!
Želemlea Gorica - Čer v Injan. —V četrtek pop. se je vršilo v mestni dvorani posvetovanje gledč nameravane železnice Gorica-Červinjan, o kateri smo že obširneje govorili. Predsedoval je deželni glavar. Navzoči so bili laški poslanci, goriški župan s komisijo, določeno v to svrho, zastopniki trgov, in obrtne zbornice, kmet. družle, po-
Athos jej je sicer rekel nekaj besed, ki so jej bile dokaz, da je prišel njen pogovor, ki ga je imela s kardinalom, na tuja ušesa; toda ni si mogla misliti, da bi mogel ukreniti kaj tako hitrega in tako drznega. Bala se je tudi, da so razkrita njena prejšnja podjetja na Angleškem. Možno bi bilo, da je Buckinghara zaslutil, da mu je ona odrezala demantna klinčka, in se hoče zdaj maščevati. Toda Buckingham ni bil zmožen, da bi se nasilno polastil ženske, zlasti ker je bila ta ženska na sumu, da je delala tako vsled ljubosumnosti.
To je smatrala še najbolj gotovim; zdelo se ji je, kakor bi se hoteli maščevati nad njo za preteklo in ne, da se hočejo čuvati za bodočnost Vendar in v vsakem slučaju si je čestitala, da je prišla v roke svojega svaka, kateremu se je upala izviti na lahek način, in ne v roke kakega neposrednega in inteligentnega sovražnika.
»Da, pogovoriva se,« reče nekako veselo, odločena, da hoče kljub vsemu prikrivanju lorda Winterja dobiti iz tega pogovora navodila, po katerih si vravna svoje bodoče vedenje.
»OdloČili ste se torej, vrniti se na Angleško,« pravi lord de Winter, »kljub trdnemu sklepu, da nikdar več ne stopite na tla velike Britanije, kakor ste mi tolikokrat rekli v Parisu?«
Miladv odgovori na to vprašanje z drugim vprašanjem.
»Pred vsem mi pojasnite,* pravi, »zakaj ste me dali opazovati tako strogo, da niste vedeli samo, da pridem, ampak tudi dan, uro jn pristanišče mojega prihoda že naprej ?«
Lord Winter se tudi posluži miladvne taktike; če se je je posluževala njegova svakinja, je morala biti pač dobra.
»Toda, ljuba sestra,c odvrne, »povejte mi najprej, kaj vas je privedlo na Angleško?«
»Vas prihajam obiskat,« odvrne miladv, ne da bi slutila, kako je podnetila 8 tem odgovorom slutnjo, ki je vstala v svakovem duhu pod vplivom d'Artagna-novega pisma. Imela je samo namen, pridobiti si s to lažjo dobrohotnost svojega poslušalca.
»Ah, mene obiskat?« pravi lord de Winter za-8mehljivo.
»Naravno, vas obiskat. Kaj je to čudnega?«
»Vaša pot na Angleško ima samo ta namen, da obiščete mene ?«
»Da.«
»Torej ste se potrudili čez kanal samo zaradi mene ?«                                                                     *
»Samo zaradi vas.«
»Vraga, kakšna prijaznost, ljuba sestra!«
»Toda ali nisem vaša najbližja sorodnica?« vpraša miladv z glasom najbolj ginljive naivnosti.
»In celo jedina, ki ima po meni podedovati.« pravi lord de Winter in upre svoje oči ostro v miladv,
Basi se je znala miladv tako izborno premagovati, se pri teh besedah vendar strese, in ker je položil lord de Winter pri poslednjih besedah roko na ramo svoje svakinje, mu to trepetanje ne ostane prikrito.
Da, udarec je zadel res naravnost in globoko. Prva misel, ki se porodi v mUadvni duši, je ta, dajo je izdala Ketty. Tudi se spomni strastnega in nepremišljenega nastopa z d'Artagnanom, ko je pustil njenemu svaku življenje.
»Ne razumem vas,« odvrne, da bi dobila čas in [pripravila svojega svaka do tega, d& bi govoril. »Kaj hočete reči? Ali naj pripisujem vašim besedam kak neznan, skrit pomen?«
»Ah, moj Bog, nikakor ne,« pravi lord de Winter z navidezno dobrodušnostjo. »Vi me hočete obiskati in prihajate na Angleško. Jaz poznam to vaše ko-prnenje po meni, ali boljše slutim, da je čutite; in da vam prihranim vse neprilike nočnega prihoda v pristanišče, ves trud pri izkrcavanju, vam pošljem naproti jednega svojih častnikov. Dam vam na razpolago voz, in ta vas pripelje semkaj v ta grad, katerega guvevner sem, v katerega prihajam vsak dan in v katerem vam dam pripraviti sobo, da moreva zadovoljiti svoje vzajemno koprnenje in se videti vsak dan. Kaj je v vsem tem, kar pravim jaz, bolj Čudnega kakor vse to, kar ste rekli vi.«
»Ne, kar se mi zdi čudno, je to, da ste vedeli za moj prihod.«
»In vendar je to Čisto priprosto, moja ljuba sestra. Ali niste videli, da je poslal kapitan vaše ladijo, pri-šedši v bližino pristanišča, naprej čoln, s seznamkom vseh potnikov, da se mu dovoli vhod v pristanišče ? Jaz sem vodja pristanišča, prinesli so mi to knjigo, in v njej sem našel vaše ime. Moje srce mi je reklo to, kar so mi pravkar potrdile vaše besede, to se pravi, s kakšnim namenom ste se napotili na tako nevarno ali v tem času vsaj tako naporno pot. Ostalo veste.«
Miladv spozna, da lord de Winter laže, ter postane še bolj preplašena.
»Brat moj,« nadaljuje, »ali ni bil to milord Buckingham, ki sem ga\idela ob svojem prihodu na nasipu v pristanišču?«
»Da, on sam. Ah, razumljivo mi je, da vas je njegov pogled iznenadil,« odvrne lord Winter; »prihajate pač iz dežele, v kateri se o njem mnogo govori, in vem, da delajo njegove priprave za boj proti Franciji vašemu prijatelju, kardinalu, mnogo preglavic«
tem pa zastopniki občin: Ajello, Oglej, Cer-vinjan, Krmin, Gradišče, Fara, Joaniz, Loč-nik, Tržič, Muscoli, Petovlje, Moša, Romans, Ronki, Zagraj, Sv. Lovrenc ob Moši, Št. Vid, Tapoljan, Verza in Višek. Poročal je dr. Maram. Sprejeli so tako resolucijo i Vitalnega interesa za naSo deželo je železniška zveza naravnost iz Gorice v Gervinjan, J vrste, ob desni strani Soče. Dež. odbor naj se zanima za to, ter dela, da se odloČi vlada za potrebne dispozicije za gradnjo te železnice; resolucija se predloži ciinisterskemu svetu, in posebej še trgov, in žel. mini-sterstvu.
Pevsko in glasbeno društvo priredi 8. maja koncert v veliki dvorani hotela »Central*. Na vsporedu so razni moZki in Veliki mešani zbori s spreraljevanjem vojaškega orkestra. Vabila se kmalu razpošljejo. DrevI Je pevska vaja možkega zbora »pevsk. in glasb, društva* in sirer samo za base. Tenorji bodo imeU vajo v torek ob 8. uri. Ker je koncert pred durmi, se piosi gg. pevce, da prihajajo vsi točno k vajam.
Županom v Solkanu je izvoljen g. Mihael pl. Batistič. Podžupani so gg.:Le-nassi Od., Oblokar Iv., Jug Tomaž, Vuga Jos„ Kancler Ant., Makuc Ant., iz Solkana; Korael Andrej iz Kronberga in Širok Fran z Lok. Ljudstvo pričakuje, da bo novi g. župan delal z vsemi močmi za blagor občine, katero čakajo še lepi časi, ali treba sedanjost izkoristiti. K izvolitvi čestitamo g. županu!
Trgovski dom je zdaj docela pod streho, tudi kupola v ospredju. Zdaj se vidi, da bo to najlepša palača v Gorici. Zidan pa je tako, da hodijo občudovat in se učit celo laški arhitekti in inženerji. — Za zimo bo vse v redu in v bodoči zimski sezoni dobč naša društva ondi že varno domačo streho. Deležev za pokritje bi bilo treba vsaj še za 100.000 K, ostalo je vse že podpisano in deloma plačano. — Razni rodoljubi dobe" še enkrat povabilo, da se udeležč tega pre-koristnega narodnega podjetja.
TrgOTsko-obrtna zadruga bo kmalu pri koncu z računi za 1. 1903., dasi je to ogromno delo, kakor bodo člani videli, ko jih dobe ? roke. — Za zdaj naj izdamo te številke (le v kronah.)
Prometa je bilo 6,557.571, za 1 553.000 več nego prejšnje leto.
Deležev je bilo 3226 po 300 K,ka-tere je imelo 1241 članov. — Deležne vloge so pa znašale 297.792.
Posojil: 1,698,492 ali 450.000 več nego prejšnje leto.
Hranilne vloge: 1,494.420 ali 581.674 več nego prejšnje leto.
Čisti dobiček za to leto znaša 18.588, rezervni zalog za prvih 6 let pa 72.738 K. To so števila,  na katere smo ponosni in ki oznanjajo zavodu sijajno bodočnost v korist in blagor naroda.
Za spomenik Idi Meottl nabirajo sedaj po Gorici. Nabiranje se je osnovalo po ini-
cijativi gospe Mar. pl. Eggerjeve, soproge tukajšnjega odvetnika, znane pisateljice Paul Maria Lacroma.
Hotel „pri ilatem Jelenu« bo do konca aprila popolnoma v redu. Poleg lepih restavracijskih prostorov za vse možne potrebe in udobnosti bo tudi nad 40 sob za prenočišča. To naznanjamo rodoljubom na deželi, ki prihajajo v mesto. Sobe so bodisi docela nove ali tako prenovljene, da od starine ni ostalo ničesar.
Velikonočna praznika je bil jutranji koncert na vrtu; svirala je vojaška godba. Občinstva je bilo obakrat polno. — Enaki koncerti bodo čez poletje večkrat.
Slovanska knjižnica. — Vsled mno-gostranske želje izjlijaških vrstJzide vpri-hodn^jiknjigi slovečai poljska povest »Ki r d-žali" iz podonavskega življenja. Prvič je izšla v prevodu rajnega Podgoričana pred 40 leti. Toda knjiga je postala prava redkost, dasi jo je želela posebno mladež.
O čem plSe .Slovenec' le o čem ne piše. — Pretekli teden je bil spustil »Slovenec* v svet članek, naperjen proti bivšemu laškemu ministru Nasiju, s katerega aleparstvi se sedaj bavijo v Italiji. Naslikal ga je za velikega liberalca, potem pa se zla-gaT, da slov. »liberalni* listi nič ne pišejo ali pa la malo (to je dostavil previdno, ko je predpostavil niči) o tem škandalu. Hotel je »Slovenec" tako nekako v zvezo spraviti slov. naprednjake z laškim sleparjem! Tako falostvo je mogoče le pri »Slovencu". O tem je pisal na široko, ali molči pa o velikem falotstvu, katero je zakrivila katoliška poltti-kujoča duhovščina nad Poljaki v Nemčiji. Stvar je ta-le:
Zgor. Šlezija, ki je po večini poljska, je dosedaj volila za nemški centrum, t. j. osrednja pruska vlada je naročila duhovščini, ki je po imenih deloma poljska, po mišljenju pa vladna, kam mora dirigirati svoje vernike kot volilce. Pri zadnjih državnozborskih volitvah pa je posegla v volitve tudi takozvana narodno-poljska stranka ter proti volji duhovščine iztrgala centrumu en mandat. Med volilnim bojem je katoliška duhovščina s prižnice in v spovednici agitirala proti narodnim Poljakom; razupila jih je za socialne demokrate in brezbožneže. Klerikalno sovraštvo je bilo toliko, da je vratislavskt nadškof, kardinal Kopp, vsem duhovnikom prepovedal, da poroči novoizvoljenega poljskega poslanca Korfanfvja ter se je moral isti k cerkveni poroki peljati v Krakov. Vsled take brezmejne nestrpnosti je narodno-poljski list »Gornoslazak* (Zgornji šlezijec) prinesel zelo oster članek proti kardinalu in njegovi duhovščini. V članku se je reklo, da duhovščina poljske katolike psuje ter jih vsled tega goni med socijalne demokrate in brezverce. Nastopanje kardinala in njegove duhovščine proti poljskemu narodu je moralna lopovščina. Kardinalu se nadalje očita, da je pred volitvami sklical duhovno konferenco, pri ka-
teri pa se je samo politikovalo. Kardinal Kopp je v svojem in v imenu svoje duhovščine vložil tožbo zoper urednika »Gornosla-zaka«, pl. Volskega. Toženi urednik je izjavil, da nastopi dokaz resnice. Izpovedbe prič so naravnost klasični dokazi, kako po celem svetu katoliški duhovniki enako demoralizujejo ljudstvo, izrabljajo vero v svoje umazane namene ter se sploh drže jezuitskega načela, &. je vsako sredstvo dobro v dosego namena. Prva priča, župnik iCrouschmidt, je priznal, da je pisal kočarju Mahareku pismo, v katerem pravi župnik, da ga ne smatra več za pripadnika katoliške cerkve ter mu odreka svete zakramente, ker občuje z narodnimi Poljaki. Tudi je ovadil poštni upravi Mabarekovega sina, ki je pismonoša, naj pazijof nanj.TBšhr posestnik Mainka je izpovedali »Jaz sem tudi moral obljubiti, da ne bom več čKal poljskega lista". —• Predsednik: »Ali pa tudi niste več naročeni na list?" — Priča: »Ne, sedaj je moja žena naročena n?nj". (Viharna veselost.) Druge priče so izpovedale, da niso dobile odveze, ker se niso hotele odpovedati listu. Rudar Mai je izpovedal, da ga župnik Jauernig ni hotel prej poročiti, kakor da se je odpovedal imenovanemu listu. Priča Pesek je izpovedal, da je kaplan v Soravi med pridigo ostro obsodil volite? poljskih poslancev v Zgornji Šleziji ter na koncu svoje pridige razjarjeno zaklical: »Prekolnem katoliško ljudstvo v Zgornji Šleziji I* Ljudje so nato zapustili jo-kaje cerkev. Večina prič je izpovedala, da so pri spovedi sicer obljubili, da ne bodo več naročeni na radikalne poljske liste, da pa obljube niso držali. Delavec Majnuš je izpovedal, da je njegov župnik njega in druge delavce pismeno ovadil posestniku ondotne cukrarne, da čitajo poljske liste. V cerkvi je molil javno za vladne volilce in potem tudi za nasprotnike, naj bi jih sveti Duh razsvetlil, da bi volili z vlado.
Tudi ženam, hčeram, da, celo šolskim otrokom takih mož, ki so čitaii poljske liste, so duhovniki odrekli odvezo. Otroci so se prijokali domov. Zaslišanih je bilo še več prič, ki so izpovedale podobne nasilnosti duhovnikov. Nekaterim se je tudi grozilo, da se ne pokopljejo na blagoslovljeno pokopališče, ako ne puste poljskih listov ter se za vselej odpovedo poljskemu narodnemu delovanju. Zaslišale bi s* bile še nadaljne priče, ki bi bile izpovedal še groznejše stvari. Toda kardinalu Koppu je bilo še tega dovolj ter je brzojavil sodišču, da umakne tožbo. Vsled tega je bil poslanec Korfanlv oproščen, kardinal s svojo duhovščino vred pa moralno obsojen ter mora tudi stroške plačati.
O tem »Slovenec" noče pisati, o tem molči ter inolčč odobruje vse protinarodno delovanje katoliške duhovščine med Poljaki v Nemčiji. Breznaroden je klerikalizem, narodnost mu je paganstvo, in to je pokazal sedaj zopet »Slovenec*, ki   nima nobene graj a In e
besede za ostudno raznarodevalno delovanje kat. politikujoče duhovščine med Poljaki na Nemškem. Pa saj poznamo žegnane tičke pri »Slovencu" l Ti pojo tako, kakor oni med Poljaki! »Gliha vkup fitriha 1« Vran vranu ne izkljuje oči I
VoJaSkl preiskovalni sodnik iz Trsta pride v Gorico dne" 12, t, m., da uvede zaslišavanja ter poizve vse, kar potreba, glede" na zločin, storjen na mostu iz Stračic v Podgoro na »regnieoli" Idi Meotti.
Zaprli so bili včeraj 55-Ietao Uršulo Devčič (?) iz Brd, ker je prodala po drulnah in prodajalnicah žganje in druge alkoholične pijače, ne da bi bila plačala pritikujoče pristojbine.
Tretji vlak na Vipavski železnici
bo vozil iz Ajdovščine opoludne, dogpeval v Gorico ob 1-30; odhajal iz Gorice ob 210, dohajal v Ajdovščino ob 3*45.
Za proslavo 1. maja se že pripravljajo v Gorici. Udeležijo se praznovanja vsi delavski sloji. Dela se na tudi na to, da se isti dan zapro prodajalnice ter da prosto trgovskim uslužbencem.
Stavbo podrli. — V ulici Dreossi so bili postaviti stavbo za hišo, ali se je podrlo v sredi, ker ni bilo pravilno zidano. Sedaj je magistrat to stavbo Čičigojevo s silo podrl docela.
Nasledki   pretepa. — Dne 4. t.  m.
sta se spoprijela v Grgarju Fr. Bitežnik in Ant. Kogoj. Ta zadnji je bil ranjen po obrazu in glavi, da je moral v Gorico v bolnišnico.
Odstopila od postopanja proti Jos. Louvirju in Aug. Braulinu je tukajšnja okr. sodnija, češ, da ni več povoda, postopati proti njima. Kakor znano, sta bila zapletena v pravdo proti bivš. dijaku Kerkoču.
Občinsko starešinstvo v Ločnlku je
izbralo dva zastopnika v komisijo za nameravano železnico Gorica-Cervinjan, Laški listi pišejo, da prebivalstvo zaupa izvoljencema, županu Perku in starašini Iv. Vidocu, da se bosta brigala za novo železnico, ne tako, kakor se je zgodilo takrat, ko je ponujala južna železnica občini ločniski postajo, pašo jo bili odklonili.
Dekleta so hoteli poljuba vati. — Na drugi velikonočni praznik je šel Gašpsr Lut-raan iz ulice Garzarolli s svojima hčerama in njihovo prijateljico na sprehod, kar jih je začelo zadlegovati 5 mladeniče v, vsi so bili pijani. Najprvo so se podili za neko služkinjo, katera se je branila, pa se ni mogla ubraniti, potem so se spravili nad Lutma-nove. Lutman jih je branil, ali bi ne bil opravil nič, da mu nista prišla na pomoč dva gospoda. Potem so ti junaki zbežali. Ali policija je že prijeia tri, druga dva pa še le prideta, »poljubavat* se v zapore.
Streha se je udrla na hiši Delmestri-jevi v Kapucinski ulici ter provzročila, da sta se morali izprazniti dve stanovanji.
>Kardinal moj prijatelj!« vsklikne milady, ki so ji kazale te besede kakor že tudi prejšnje, da ve lord Winter vse.
»Ali ni vaš prijatelj ?« odvrne baron malomarno; »ah, oprostite, mislil sem samo tako; toda k osebi nrilord-vojvode se vrneva pozneje; zdaj za enkrat pri-drživa pač skrajno sentimentalno smer svojega pogovora. Rekli ste torej, da ste prišli obiskat mene?«
»Da.«
»Prav, potem sem vam rekel, da se vam tukaj postreže po vaši volji, in da se vidiva vsak dan.«
*Ali naj vedno ostanem tukaj?« vpraša miladv z nekim strahom.«
»Ali vam ni povoljno, draga? Zahtevajte, česar vam manjka, in podvizati se hočem, da vam preskrbim vse to.«
»Saj nimam niti svojih žensk niti svojih ljudij...«
»Vse dobite, madame; samo povejte mi, kako vam je opremil hišo vaš prvi soprog, in dasi sem samo vaš svak, vendar hočem storiti prav vse po njegovem uzorcu.«
»Moj prvi soprog!« vsklikne miladv, zroč lorda Winterja s presenečenimi očmi.
»Da, vaš francoski soprog; o svojem bratu ne govorim; če ste morebiti pozabili, mu lahko pišem, ker še živi, in gotovo me obvesti o tem.«
Mrzel pot oblije miladvno čelo.
»Vi se šalite,« pravi z globokim glasom.
»Ali sem videti tak?« vpraša bavcii, vstane in stopi korak nazaj.
»Ali boljše, vi me psujetet« nadaljuje miladv, oprijemši se s tresočo se roko stolovega naslonjala in naslonivši se nanj.
»Psujem, jaz vas!« pravi lord Winter z zaničevanjem; »ali ne vam zdi to res mogoče, madame?«
»Res, gospod,« pravi iniladv, »ali ste pijani ali pa blazni; pojdite in pošljite mi kako žensko.«
»Ženske ne molčijo dovolj, draga sestra! Ali bi vam ne mogel služiti jaz za sobarico? Na ta način ostanejo vse najino skrivnosti v rodbini.«
»Nesramnež !« vsklikne milady in skoči, kakor bi jo bilo vrglo s stola, proti baronu, ki jo pričakuje s prekrižanimi rokami, toda z jedno roko na ročaju meča.
»Ej, ej,« pravi, »vem, da imate navado, moriti ljudi; toda naprej vam povem, da se jaz hočem braniti in čeprav proti vam.«
»Da, prav govorite,« pravi miladv, »in zdite se mi dovolj nesramni, da dvignete roko nad žensko.«
»Morebiti; sicer bi se pa mogel opravičiti; menim, da bi moja roka ne bila prva moška roka, ki se je dvignila nad vas.«
In baron pokaže počasi in pomenljivo na miladvno >evo ramo ter so je skoro dotakne s prstom.
M'J.idy zakiiči in odskoči v kot sobe kakor panter, ki hoče .askočiti svoj plen.
»O, kričite, kakor hočete,« vsklikne lord do Win-ter, »toda na poskušajte grizti, kajti povem vam naprej, da bi iztekli stvar slabo za vas: tukaj ni pravdnikov, ki urejajo dedne zadeve že naprej, tu ni klativitezov, ki bi zaradi lepe dame, ki jo imam vjeto, pričeli z menoj razpor; toda pripravljene imam sodnike, ki bodo sodili ženske, ki je bila nesramna dovolj, da se je v bigamiji prikradla v posteljo mojega najstarejšega brata, lorda Winterja, in opozarjam vas, da vas izročijo ti sodniki rablju, ki poskrbi za to, da si bodeta vaši rami jednaki.«
j        Miladvne oči se bliskajo, in še on, dasi mož in i pred neoboroženo žensko, začuti, kako mu pretrese
strah kost in mozeg. Vendar nadaljuje in sicer z vedno večjim gnjevom:
»Da, da, razumem : ko ste podedovali premoženje mojega brata, bi vam bilo ljubo, da bi podedovali tudi moje; toda pustite si povedati: če me umorite ali daste umoriti, ne pride v vaše roke niti belič mojega premoženja: za to je že poskrbljeno. Ali še niste dovolj premožni, ko imate skoro milijon, in ali že ne morete obstati na svojem nesrečnem potu, če ne izvršujete hudega samo iz nezaslišane radosti nad tem, da ste izvršili hudo ? Res, povem vam, če bi mi ne bil svet spomin mojega brata, bi segnili vi v državni ječi aH pa zadovoljevali v Tvburnu radovednost mornarjev. Jaz hočem molčati, toda mirno prenašajte svoje jetništvo. V dveh ali treh tednih odrinem z vojsko proti La Rochelleu, toda dan pred mojim odhodom pride po vas ladija, katere odhodu bodem prisostoval in katera vas odpelje v naše južne naselbine; in bodite čisto mirni, dam vam s seboj spremljevalca, ki vas ustreli, kakor hitro poskusite, vrniti se na Angleško ali na kontinent.«
Miladv ga posluša s široko odprtimi zarečimi očmi.
»Da, do tega hipa ostanete v tem gradu,« nadaljuje lord de Winter; »njegovi zidovi so debeli, vrata trdna, omrežje v oknih močno; poleg tega se odpira vaše okno strmo nad morje. Moje moštvo, ki nrsi je udano na življenje in smrt, straži to baIio in čuva vsa pota, ki vodijo na dvorišče. Samo č& b\ hoteli priti na dvorišče, si morete napraviti pot skozi tri omrežja.
(Dalje pride.)
Glede" na Testi o boleznih mod delavci pri zgradbi bohinjskega predora je izdalo železniško ministerstvo poseben komunike, v katerem se vse te vesti deraentujejo in se konštatuje, da je pač pred ledni zbolel neki v Bohinjsko Bistrico priseljeni delavec na osepnicah, a se je takoj izoliral in so se ukrenile vse varnostne odredbe, da se epidemija ne razširi, kar - se je tudi posrečilo. | Dejansko tudi ni nikdo več zbolel na osepnicah. Za osopnicami oboleli je umrl na Velikonočno nedeljo.
Napaden prlžlgalec lati. — Priži-galca luči Jak. Gorjana je napadel po noči po 11. url, ko je ugašal luči, neki pijan neznan mlad človek, češ, da ne vidi pota, ker ugaSa, Vzel mu je v uHciNovi mostgasilnik pa ga udaril po obrazu nad desnim očesom ter ga težko ranil, K sreči je priSel na pomoč neki Mihalič. Kasneje se je lotil pol. kanee-lista g. K., ko je sel domov. Udaril je pri tem z glavo ob drevo ter padel na tla, Potem pa je nenadoma skočil pokonci ter zbe- j žal. Kdo je, se Se ne ve.                                I
Mesto pisarja z dnevnino 2 K SO vin. in takojšnim nastopom službe se odda na c. kr. okr. sodišči v Tolminu; prošnje je vložiti na istem, sodišči do 15. aprila 1904.
Odkod Je doma t — Kakor smo že poročali, se nahaja v Gorici, poprej v zaporu sedaj v ženski bolnišnici, nfka ženska, o kateri se kar ne more izvedeti, odkod je doma. Ž* čez leto dnij je tu, pa so bila doslej vsa poizvedovanja brezvspešna. Hoteli se t fdeti v njej celo neko veliko ogrsko sle-parko, pa tudi to ni držalo. Ta ženska je očividno umobolna, ali ni zmešana tako, da bi bila nevarna. Je srednje rasti, izredno dobro rejena, debela, Široka, čednega obraza, Se bolj mlada. Govori slovensko, in iz njenega govora se da soditi, da je Stajerka. Pravi, da je Neža Spora z Brega pri Rogatcu, da jej je oče že umri, mati da se imenuje Frančiška, brat Jurij, sestra Ema. Ako bi kdo kaj vedet o njej, naj sporoči to tukajšnjemu redarstvu (okr. glavarstvo) ali pa mestni bolnišnici, katera pošlje na zahtevo tudi fotografijo omenjene ženske.
»Konus* skoal okno. — Vojaki v vojašnici na Travniku mečejo kruh skozi okno. Te dni zvečer sta priletela dva kosa tko-raisa* na tlak v ulici Caserraa, in kmalu bi bila zadela nekega človeka, ki je šel tam mimo. Ta je pobral kot zid irda dva hlebčka ter ju ne3el na policijo.
Df» vojaška begune«. — Iz Ločnika sta pobegnila dva vojaka Josip BreSan in Jos. Liznik čez mejo v Italijo. Rekla sta, da sta se naveličala vojašnice, pa namesto iti nazaj v vojake, sta pobegnila.
Odprti lekarni. — Jutri popoludne bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-KGrner.
V««ne cene t Ameriko isnatno anl-Žane. — Kakor je razvidno iz današnjega oglasa zastopnika a Hamburg-Amerika-Linie*, je imenovana družba cene tako znižaia, da se danes lahko pelje v daljno Ameriko za polovico stroškov nego je prej taka vožnja stala.
Odrezkl blag« Creton ¦• pohištvo za gld. 1'90. Od danes do sobote, toda le ta teden, razpošilja tovarna preprog Oren d i, Dunaj I., Kugeck 2, lepe od-rezke blaga Creton — vsak odrezek je dolg 6'50 m in širok 76 cra — za izjemno ceno gld. 1*90! Barvano ilustrovan krasen katalog preprog in zaves zastonj in franko.
Našel se je lovski pes srednje rasti volčje barve. Oglasiti se je pri Mariju Makucu, Volčjadraga ali v upravništvu »Soče*.
Javni ples priredijo fantje iz Gojač v nedeljo dne 10. t. m.
Javni ples priredijo fantje v Ozeljanu dne 17. t. m. pri Štefanu Spacapanu na Otavi. Sviraia bode godba iz Prvačine, bro-jcča 16 mož. Zvečer bode umetno rasvetljeno.
40.000 kron znaSa glavni dobitek srečk za gorka zatočišča. Opozarjamo, da bodesrečkanje nepreklicno 23. aprila 1904.
Napačno prebavjjanje Je verok mnogih bolezni. — Stalno uravnavo prebavila uredi uporaba izvrstnega zdravnika Rosa balzama za želodec iz lekarne B. Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Isti se dobiva - tudi v tukajšnjih lekarnah. Glej inserat! 1 Dostikrat se nudi priložnost, da se išče in priporoča pri ranjenju dobro obvezo. Pri tem najbolj pravilno in skuSeno sredstvo, katero vsled svojega antiseptičnega, hladočega
in bolečino olajSujoCega učinka zabranjuje vnetja in poprej zaceli rane, je v čeli monarhiji dobro znano prasko domač« mazilo iz lekarne B. -Fragner, c. kr. dvorni založnik v Pragi. Ker se to mazilo tudi pri večletni shranitvi ne spremeni ali izgubi svojega učinka, naj bode isto za nepričakovane slučaje v vsaki družini vedno pripravljeno.                 %
TTs^eifrpo-sveta.
. 4 Sestanek Goluchovrskega s ^Ittonl-Jem. — Laški minister zunanjih stvari Tit-toni se je odpeljal včeraj iz Benetk po morju v Opatijo, da se snide-z avstr. ministrom za vnanje stvari Goluchowskim. Kakor se sodi, je mogel dospeti Tittoni v Opatijo danes ponoči okoli 3r Ta sestanek se mnogo komentuje s strani trozveze ter novih trgovskih pogodeb z Italijo pa tudi glede Balkana.
Naučni minister Hartel je izdal ukaz, ki je obudil jako neprijetno presenečenje. V tem ukazu je rečeno, da se smejo samo taki državni uradniki posvetiti vseučiliskim Študijam, katerim je njih predstojniStvo to spe-cijelno dovolilo. Izpiti in doktorat takih uradnikov, ki so Študirali brez dovoljenja predstojnikov, se lahko razveljavijo.
Napad na španskega kralja t Barceloni, — Dne 7. t. m.: V trenotku, ko je kralj zapustil delavsko razstavo, je eksplodirala petarda, pri čemur sta bila ranjena dva kmeta. Ena oseba je bila aretovana.
Žaloigra t norišnici t Trstu. — V tržaški mestni norišnici se je v ponedeljek izvršila grozna žaloigra. Tam je v oskrbi 32-letna kmetica Lucija Koljerič iz Tara v Istri, V zavod je bila oddana od sodne oblasti. Nesrečna žena je bila v sodni preiskavi radi raznih nevarnih činov. Izkazalo se je, da trpi na morilski maniji. Ker se je bilo nje stanje zboljšalo, je bila na proSnjo moža dvakrat izpuščena iz zavoda. Ali vsakokrat so jo morali zopet internirati. Lani, ko se je nahajala doma, je umorila svojo taščo s sekiro. Tudi sedaj je zdravniška oskrba ugodno vplivala na nje stanje. Bila je mirna in zdeio so je, da je ozdravljena od svoje manije. Zalo je uživala v zavodu nekako svobodo in je opravljala nekatera hišna dela. V ponedeljek pa jo je zopet popadla bolezen. Na hodniku jej je, navidezno povsem mirni, prišla nasproti, tiha blazna Ines Menzel, ki je v zavodu Že od leta 1886, Koljerič se je vrgla na 63 letno Menzel ter jo objela okolo vratu t*»r ^o stisnila z neverjetno silo. Ko je *ja r ,c Menzelove prihitelo pazniško osobje, je bilo že prepozno. Umrla je v rokah grozne blaznenke. Koljerič se je pustila mirno ločiti od svoje Žrtve in odvesti v celico. Dogodek je prijavljen dež. sodišču.
Tatovi t Trstu. — Tatvine so na dnevnem redu. Ali ne kradejo le stvari, ki so bolj pristopne in bolj pri roki, ampak tudi ulomijo, kar zahteva napora in mnogo hladnokrvnosti. Beležiti je zopet dva drzna uloma. Prvega so izvršili tatovi v prodajal-nico oziroma pisarno trgovca Jakoba Ko-Smerlja v ulici SS. Martin ter so odnesli boteljk, gojati, raznega druzega jedilnega blaga in 280 kron v gotovem denarju. Drugi ulom je bil izvršen v prodajalno trgovca Jakoba Zaiti v ulici Molin grande. Tudi od tu so odnesli boteljk s finimi vini in likerji, velik kos sira, več salamov, gnjati in kave. O drznosti tatov govori dejstvo, da so ostav-ljeni koščeki kruha pričali, da so tatovi v prodajalnici tudi — večerjali. Denarja pa so vzeli le kakih 10 kron v drobižu.
Pretresljiva rodbinska Žaloigra se je odigrala v četrtek po polunoči v neki hiši ulice del Pane v Tratu. Tam sta bivala do sedaj zakonska D'Amico, ki sta se poročila pred 14 leti. D' Amico je bil čevljar. Prva leta zakona sta bila srečna. Pozneje pa je začel postajati mož jako razburljiv in nasilen in v hiši so bili prepiri na dnevnem redu, ki so dobili v četrtek po polunoči grozen zaključek. Toda ne po njegovi, ampak po njeni roki. D'Amico se je vrnil pijan domov in je hotel baje — tako je pripovedovala ona na zaslišanju — izvršiti grd čin na lastni hčerki. To jo jo navdalo s tako grozo, da je sklenila umoriti sebe in hčerko. Vzela je revolver in ustrelila iz njega na hčerko, ki je ležala poleg očeta, toda zadela je svojega moža. Kolikor je bilo takoj po dogodku zaslišanih prič, so baje vse izpovedala nesrečni ženi v prilog. Isto so odveli v zapor vse moralno strto, porušeno, obupano. V obupnem kriku se je spominjala svojih treh otročičev, dveh sinov
in male hčerke. Enemu sinu je 11, drugemu 8, hčerki pa 2 leti in pol.
Šestlndevetdeset let   star morilec.
— V nedeljo popoldne se je zgodil v mestni ubežnici v Vodmatu v Ljubljani grozen zločin. Šestindevetdeset let stari mestni ubožec Ivan Pavlic iz Zaprice pri Kamniku je z nožem zabodel 79 let starega mestnega ubogega Jerneja Oglarja, da je bil na.-ILcu roe=. sta mrtev, in 67 let starega bivšega fijakarja Franca MalenSka pa hudo ranil. Ciglar in MalenSek sta Pavlicu nagajala in ga dražila ter mu kazala vino, katerega sta si sama kupila, ne da bi mu ga dala piti. Vsled tega je bil Pavlic na Malenška in Ciglarja jezen in je bil že pred božičem sklenil, da si s stradanjem konča svoje življenje, da bode imel mir pred njima. Devet dni ni ničesar jedel in le prigovarjanju zdravnika in duhovnika se je udal, da je deseti dan začel spet jesti. Sedaj sta mu MalenSek in Ciglar Se bolj nagajala in v nedeljo Sta ga menda spet dražila z vinom. Ko je potem Ciglar sedel na stolico k svoji postelji in zadren al, jo pristopil Pavlic k njemu in ga sunil z ostrim nožem v levo stran vratu. Ciglar se je zgrudil na tla, ne da bi dal glasu od sebe. Nato je planil Pavlic Se na MalenSka, ki je sedel nekaj korakov preč na stolu in ga sunil z nožem s tako silo v levo lice, da mu ga je predrl in izbil dva zoba. MalenSek je poklical strežaja Ivana Vrečarja, ki je vzel Pavlicu nož iz rok. Pavlic je ostal po dejanju v sobi in je na vprašanje strežajevo, kaj je naredil, dejal pokazavsi na Ciglarja: ,Ta je že krepav« in pokazavsi na MalenSka tTa pa bo krepov«. Pavlic se dobro zaveda, kaj da je storil in je dejal: .Zdaj bom imel vsaj groah, ko sem to kompanijo razbil* in ko se mu je pokazal nož, s katerim je izvršil zločin, je rekel: »PoSteno, s tem sem ga*. Na vprašanje, kaj je vendar mislil, da je na 3Voja stara leta kaj takega storil, se je odrezal: „ Jeza me je prijela, kakor gad sem bil«. Sploh je Pavlic pri popolni zavesti in je zdrav, vidi dobro, samo nekoliko slabo sliši. MalenSek opisuje Pavlica kot hudobnega, zavratnega človeka in pravi, da je bil Pavlic vedno v domišljiji, da on in Ciglar o njem govorita in se z njim norčujeta. Napadel je oba z namenom, da bi ju usmrtil. Zjutraj pred napadom je dejal, da morajo sobo in hodnik dobro pomesti, češ, da bode popoldne prišlo v ubožnico mnogo ljudi. In to se je res zgodilo. Malenška so odpeljali v bolniš-n:co. Njegova poškodba ni nevarna. Ciglar-jevo truplo so prinesli v mrtvašnico. Pavlica so aretovali in izročili sodniji, kjer bodejo morali zdravniki dognati, ali je Pavlic izvršil zločin pri polni pameti ali se mu je pamet zmešala.
Ljnbljanskl mestni svet za slov. vseučilišče. — V zadnji seji so sprejeli tako-lc resolucijo: I. Slavni občinski svet skleni nemudoma odpnslati vis. c. kr. vladi na Dunaju na roki gospoda ministrskega predsednika spomenico, v kateri se zahteva, naj postopa vlada glede vseučiliškega vprašanja z ozirom na zadnje dogodbe na dunajski univerzi z narodom slovenskim s tisto pravičnostjo, katero je naklonila Italijanom in naj čimprej ustanovi v Ljubljani slovensko vseučilišče oziroma vsaj pravno fakulteto.
Avstrijec poavan v japonsko službo.
—  Avstrijski višji nadzorovalni komisar in voditelj del za uravnavo hudournikov, Ame-rigo Hofman v Kotoru, je dobil povabilo od japonske vlade z jako ugodnimi pogoji. Isti bo obvezan za tri leta in mu bo na akademiji v Tokio poučevati v gozdnem znanstvu in sorodnih strokah. Učil pa bo le slušatelje, ki znajo nemški. Ker so gozdne in razmere tereno v Japonski precej slične avstrijskim, poklada japonska veliko važnost v to, da se avtoriteta iz Avstrije na licu mesta posveti zboljšanju iamošnjega gozdarstva in da si mladina tamkaj prisvoji, kar je najnovejšega iz gozdarske stroke.
Klerikalna stranka na Hrvatskem. Culo se je bilo, da stoji med osnovatelji ali vsaj blizu njih tudi Škof Strossmaver. Ali ko je uvidel Strossmaver, kake namene pravzaprav ima ta nameravana stranka, je izjavil, da je ne odobruje ter da jej stoji v strani.
Klerikalni dnevnik morda ne začne že kar precej izhajati, ali začne pa brez dvoma ččz čas!
Papež  in   krščanska demokracija.
—  Papež Pij X. se trud«, kakor se poroča iz Rima, kršč. demokracijo v Italiji disciplinirati ter držati jo na tleh cisto verskih in-
teresov. Sedaj je pisal grofu Medolago Al-bani, ki pripada vodjem kat. gibanja. Papež je rekel v tem pismu, da od kršC. demokratov ustanovjjena obrtna društva morajo obdržati čisto konfesijonalni značaj ter da treba zapreti novotarske tendence izvestnih pristašev zaznamovanega gibanja.
Ženske odvetniki na Norveškem. — Te dni je dobila Norveška svojega prvega odvetnika ženskega spola. V veljavo je namreč stopil zakon, vsled katerega se smejo ženske pod enakimi pogoji kot moški potrjevati za odvetnike do najvišjih sodnih instanc. Prva se je poslužila novega zakona gdč. dr. jar. Eliza Sem. Dobila je takoj pravico za izvrševanje odvetniške prakse. Ker pa je na vseučilišču v Kristjaniji Se pred novim zakonom položila cela vrsta žensk juridične izpite, ne bo dolgo trajalo, ko bo imela Norveška v izobilju ženskih odvetnikov.
Frotlrerske demonstracije na Španskem. — V Bilbau je prišlo dne 2. t. m, do krvavih izgredov. Republikanci in demo« kratje so spremljali na pokopališče nekega umrlega sodruga. Nobeden duhovnik ni hotel voditi sprevoda. Ta sprevod je srečal cerkveno procesijo. Udeležniki pogreba so zaceli v duhovnike lučati kamenje ter streljati na neko šolsko poslopje, kjer je policija imela zaprte tri demonstrante. Nato so demon-strantje naskočili cerkev ter jo hoteli zažgati, kar se jim ni posrečilo, pač pa so opusto-žili katoliško pokopališče. Nad 11 oseb je bilo težko ranjenih.
Vseslovanska zveza r Ameriki, ~ V New Yorku so se zbrali zastopniki Rusov, Malorusov, Cehov, Slovencev, Slovakov, Srbov, Hrvatov in Bolgarov — le Poljaki so manjkali — ter sklenili v daljši resoluciji svoje simpatije Rusiji,, želeč ji zmage nad Japonci. V imenu Slovencev je podpisal resolucijo Frank Sakser. Nato se je ustanovila •Vseslovenska zveza", v kateri zastopa Slovence g. Sakser.
V St Petru pri Gsrici
se odda v najem hiša z vrtom,
zel6 primerna za malo družino ali upokojenega gospoda. — Naslov pove" uprav niš t vo.
BoižjastL
Kdor trpi na božjasli, krčih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico o leh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v prlv. Sclmannen« Apoteke, Frankfort a, M.
Gorica # Gorica
Hčtel
ji zlatem ielei"
v trgovskem središču nasproti nadškofijski palači. — Sobe za prenočišča po zmernih cenah. — Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z verando. — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja. Domača in ptuja vina Izvirno pilzensko «prazdroj» - pivo.
Anton Počonko
Vrtna m.ca 8 - GORICA - Via Giardinc .8
priporoča
pristna bal«     &?&&    briških, dal-
In Lrna vina      sJ^gP*     «ta«naWh in
¦starčkih
vinogradov,
DostavHa na dom in razpoSuja po železni« na vse kraje avstro - ogerske monarhijo t sodih od 56 litrov naprej. Ha zahtevo pofiilja tudi osorot. 6«m iitru P.»tr«ik« »•«•¦«,
= Anton Krusič =
trgovec in krojaški moJ*tor
? Gorici, ulica Gius. Verdi št 33. naznanja slavn. občinstvu, da  je dobil ravnokar »veže anglaiko In avstrijsko blago raznih vrst v veliki izberi za
bližajočo se spomladno sezono. Enako je dospela ravnokar velika izbira
gotovih oblek in površnikov za  pomladansko  sezono. Za izdelek iz lastnega blaga jamčili.
Naznanilo.
Naznanjam slavn. občinstvu v mestu in na deželi da sem otvoril
ZALOGO  PIVA
iz pivovarne Sorgendorf grofa Thura v Pliberku (KoroSko).
Pivo je najbolje vrste.
Zalega se nahaja v Gosposki ulici it. 8. Ivan Petrič-
Odlikovana kamnoseška delavnica
Ivana Culot
kakor tudi zaloga nagrobnih spomenikov, marmornatih podob, fotografij v porcelani, raznih izdelkov za cerkve itd. se nahaja odslej v
ulici Sv. Antona št. 16
(blizu cerkve)
=-— ne več na Komu. =
Po tava niških cenah
razprodam radi pozne zimske sezone vse zaostalo zimsko blago kakor:
Zrn dama:                                                 Za gospoda:
Krasne okraske za obleke,                             Raznovrstno belo in barvano
(rakove, svile zadnje novosti                          perilo najbolje vrste, jopice
za bluse, pajColane, pasove,                           za hribolazce, kolesarje, veslarje;
predpasnike, rokavice, nogavice,                    zadnje novosti ovratnic,
dežnike, solnčnike, bluze, Čevlje,                    ovratnikov, zapestnic, nogavic,
vse potrebščine za obleke, kakor:                 rokavic, hlaCnikov, Cepič,
podloge, sukanec, svilo, gumbe,                     Čevljev, dežnikov itd.
vezenja, zaponke itd.
Opozarja
precastite dame, na svojo veliko
zalogo obCe priznano najholjih
modercev vsake cene.
Za vsakega najbolje naložen denar posebno pa z oairom na vedno dvigajoče se cene vsega volnenega in bombažftstpga blsga.
J. Zomi k    Gorica, Gosposka ulica štev. 7.
»Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Hafialatvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. tako:
Hranilna vloga se obrestujejo po 4V, %.  Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%. Eentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila i na vknjižbe po 57,%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5l/,%.
Stanja 31. dec. 1902. (v kronah): članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006-70. —Posojila 1,443.03010 — Vrednost hiS 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Telefon St, 79.
Kerševani & Cuk
v Gorici
? ulici Biva Caste)'o štev. 4 (konec Raštelja.) Priporočata  slavn. občinstvu iz mesta
in  z dežele
svojo mehanično delavnico, zalogo šivalnih strojev In dvokolos Iz tovarno „Puch" tor drugih  sistemov.
Sprejemava vsako popravo in rekonstru-iranje 'bodisi šivalnih strojev, dvokoles pušk in samokresov.
Vsako popravo, Šivalni stroj ali dvokolo jamčiva.
Z oziram na najino dolgoletno skušnjo, zagotavljava, da so izdelki najine zaloge najbolje vrste in trpežni, *ter izvršujeva vsako popravo bodisi šivalnih strojev aii dvokoles točno in dovršeno.
Pogojujeva tudi dvokolesa.
Službe išče.
Mož nekaj čez 40 let star, želi vstopiti v kako službo v mestu Gorica, bodisi v kak magazin, kot magaziner, ali pa kot pisar v kako pisarno. ~~ Zmožen je, razun slovenskega jezika tudi nemSkega, italijanskega in hrvatskega v govoru in pisavi. — V slučaju, da je za oddati kaka dobro vpeljana gostilna na dobrem prostoru v Gorici, prevzame tudi to. Vstopi tudi v kako vinsko trgovino kot magaziner. Več o tem ter natančni naslov, pov6 upravništvo »Soče« v Gorici.
Na prodsg je velika
senožet
v obsegu približno 12 oralov, popolnoma arondirana, V« ure odaljena od Ajdovščine.
Nadaljna pojasnila daje Ant. Poljšak, pos. Zapuže pri Ajdovščini.
•)
GoriškA TiskArnA" A. G^bršček v Gorici
= telefon št. 83 =     v Gosposki ulici št. 7     = telefon št. .83 =
izuršuje točno, lično in ceno vsakovrstne tiskovine, kakor: brošure, šolska in drušfuena poročila, Irgouske in obrtne
račune, pisma in kuuerte z naslouom, uizitke, nasloune karte, cenike, jedilne liste, diplome, poročna naznanila, prauila, usa
tabelarna dela, okrožnice, uabila, mrtuaška naznanila, lepake, hranilne knjižice itd. itd. sploh usa u tiskarsko stroko spadajoča
~                 dela od nauadnega enobarunega do finega uečbarunega tiska.     -    .
Delika zaloga izgotouljenih tiskovin za občine, šole, e. kr. žandarmerijo, sodnijo in drugre urade.
V samozaložbi naše tiskarne so izšle sledeče knjige:
„SIouanska knjižnica6',
izhaja mesečno v snopičih obsegajočih 5 do 6 pol. Doslej Je izšlo 133 snopiče« najrazličnejše zabaone in poučne osebine. -                 Celoletna naročnina stane K 3*60   —
===== »Salonska knjižnica",--------=
izhaja u nedoločenih rokih. t. knjigo: „0  te   Ženske",   nooele to črtice, K 2 — ; Z. knjiga: »Hamlet", Žaiofgra, K 104; 3. knjiga: „Ruska   antologija"  o slouenskih preuodili, K 3-
4. knjfga: „Spisi Zofke Kuedroue", kz-- ::::::::::::
.mladinska knjižnica",
Izhaja o nedoločenih rokih. Doslej je izšlo 28 snopičeu. = I
„Križarji".
= Poljski spisal H. Sienkieuricz. =
Roman d štirih delih.
Obsega 1038 strani. Cena K 5*20.
Bo poŠti 30 oin. veL.
„lsegijonarji".
Igra s petjem iz riapoleonooih časov. = Spisal fran Goučkar, -—r
Cena 80 uin.
galija",   prinaša jednodejanske burke in veseloigre.
Doslej so izSH sledeči zoezki: I. knjiga: Pri puščavnlku. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; II. knjiga: Bratranec. Burka v enem dejanju. — 5 osebj III. knjiga: Starinarica. Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; IV. knjiga: Medved snubac. Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; V. knjiga: Doktor Hribar. Veseloigra v enem dejanju. - 8 oseb; VI. knjiga: DobrodoSlit Kdaj pojdete domu? Veseloigra v enem dejanju. — 4 osebe; VII. knjiga: Putifarka. Burka v enem dejanju. -5 osebjVIII. knjiga: Čitalnii« pri branjevki. Burka v enem dejanju. - 5 oseb; IX. knjiga: Idealna tašča. Veseloigra v enem dejanju.
Pripouesfi o Petru Delikem.
Poslovenil Iuan Steklasa.
-----------Cenfl K im-----------
— 4 osebe; X. knjiga: Ene uro doktor. Burka v enem dejanju. — 9 oseb;
XI. knjiga: Dve ta35L Veseloigra v enem dejanju. — 7 oseb; XII. knjiga:
Mesaiina.Veseloigra v enem dejanju. — 6 oseb.
Cena posameznemu zvezku je 40 vin., po pošti 5 vin. več.
n« zahtevo pošiljamo na ogled katerikoli zoezek.
Popis tiskouin in vseh knjig, kakor tudi proračune kateregakoli tiskarskega dela, pcSilja na zabteuo
»^višica f iskala" f*. (SabfšS^-
pristna bal« In srn« vin« izvlpnvakth, furlanskih.
pekovski mojster in   sladčičar v Gorici na Komu št. 8.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroČila ter obljublja solidn. postrežbo po jako zmernih-cenah.
Edina slovenska kleparska delavnica
,:   ¦    v Gorici -    ,    .
KaroC Čufer
ulica Sv. Antona št 1.
Se toplo priporoča slav. občinstvu v mestu in na deželi za izdelovanje vseh kleparskih izdelkov, kakor eevlj za vodo, žlebe za poslopja, kuhinjske priprave Itd Prevzame tudi vsako popravo po zmernih cenah. Zagotavlja točno postrežbo in pošteno delo. Izdeluje tudi zlate napise m trgovine.
SeiajglOO
zelo znižane vozne cene v
Ameriko
Veliki požar!
zamore se lahko in naglo pogasiti samo s
Smekalovimi =
= brizgalnica li
novo sestave, koje od de .ie in leve strani vodo vlefiejc in mečejo. V vsakem položaju delujoče kretanje brizgalnice nepotrebno!
R. A. Sraekal
Zagreb,
skladišče vseh gasilnih  predmetov, brizgalnic, cevi, pasov, sekiric, sekalk in gospodarskih strojev.
I i 129 odlikovai\j I i
Prej d. 105
Ravno ista vožnja in postrežba^ -kakor prej
h Ljubljane v Novi-York_ samo gld. 70
s prosto dobro hrano že v Hamburgu
v dežele: Pennsvlvanja, Ohio, Illinois,  Minnesota, Monlana, Galifornija itd. toliko višje kolikor je tarifna cena po ameriški železnici; s priznano najboljšimi parniki družbe
Hamburg - Amerika Linie
Kdor je odloCen potovati in da Be mu dober prostor preskrbi, naj pošlje 20 kron are na moj naslov:
Fr. Seunig   -  Ljubljana, Dunajska cesta 31.
Prva koiiooHlJoniranii delavnica z motornim obratom za lino mehaniko, liziko, matematiko, optiko, lino bruSenje in polirnnjc itd.
4  Vpeljava strelovodov,   hrzojavov,   hišnih   tele-
4  fonov, plina in vodo.
4      Poprave se IzvrSujejo hitro In pO ceni.
j M MU i 1 Hipi
3                 Gorica, za vojašnico.
| Precizijska delavnica predmetov za merjenje.
3                       Bogata zaloga
4   raznih predmetov za nizu veti Javo za nllnovo
*                           In električno luč.
*         Posamezni deli za električno, jdinovo vodno ^   in parno vpeljavo. Pumpe, železne in kovinske 3   cevi. Zalogu moHarHkega orodja, kuhinjskih 3   nožev, brivskih britev, fiknrij itd.
2   Kaz|i lSIIJatcv mi deželo so   IzvrSi hitro In
3                              - - po ceni. —
Jfvvvv?vvvv?fvvv???vvvvvv?vvvv««
„pri Žagarju"
tik nove postaje na BlanCi,
toči vedno naravna domača bela
in Orna vina.
Kuhinja je preskrbljena vedno z gorkimi in mrzlimi jedili. Cene zmerne.
Priporoča se svojim rojakom iz mesta in z dežele za obilen obisk.
Andrej Fajt
pekovski mojster v gorici la f eafao št. 5.
Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za novo maše in godove, kolače za birmance,  poroke  itd.   Vsa  naročila
; izvršuje točno in natančno po želji
i naročnikov.
|     Ima tudi na prodaj različne moke,
\ fino  pecivo, fina  vina in   likerje
i po zmernih cenah.
• Z*  Toliko   noč   priporoča   goriške
[               plnee, potice itd.
>      _______________^____
Wv S OwU Ow§jeOOOOI
ZaMItm inmU: IIDRO.
tlNIRENT. CAPSICICOMPOS.
t« RlehtMjm litini« v Prijl pripoznano kot Izvrstno bol ublažujoče mazilo; za ceno 80 h, kron 1-40 in 3 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to sploSno prlljabljeno dorattc-e zdM. vllno sredstvo vedno le v orlgr. steklenicah z naSo zaičitno znamko s ..SIDROM" namreč, iz M CH TE RJE VE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je prevideoa a to zaSčitno znamko,
Richlerjsva lekarna „«H zlatem levu"
Iv PRAGI. Ellzabethgasae ftt.6.pjQL
Dobi bo v lekarni                [{.T
Pri Znll&Mji* lilert Iitliir, Titali.     L\Hk
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnej&ih kombinacijah pod tako ugodnim! pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplaiili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
v zajemno zavarovalna banka v Prag-jL
Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine Id ktpltallje: 75,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vsaakozl slovaasko-narorfMO uprav«.
Vaa poiaa&Ila daje t
Generalni zastop v LJubljani, Segar pisarne so v Ustnej bantnej bili
GospoeLskih ulicah štev. la.
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne!
podpore v narodne in občnokortetne
namene.
Josip Marmolja
v Mirnu,
trgovina na drobno in na debelo. Dobiva se po najnižjih cenah
kolonijalno blago.
Zaloga moke,  otrobov  prvih  mlinov.'
PotrebSČlne za čevljarje.
Obširna zaloga mavca (stajote) prve vrste.
Razna vrtna Temena,
zelenjave, cvetlic, detelje In
trave za umetne, stalne se-
nožetl.
Posebnost: Novoiznašll    prah,    ki   uničuje
predilnico (las), ki ne škoduje detelji, ampak provzrofii, da na istem mestu kjer se je nahajala predilnica detelja še močneje raste. — Dobiva se v zavitkih od S do 5 kg po zmerni ceni.
Zahtevajte
moj iluslrovani cenik z ve5 kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih lo muzlkallčnlh predmetov, katorept pošilja zastoDj in poltnlne proatt
Hanns Konrad,
tvornioa  ur   in   eksportna   hiSa MMllt.S40.   -(Čsiko).
Tschinkernov
KAVIN ZDROB
(postavno zavarovan)
1          priznano           ¦
najbolja kavina primes
se dobiva §{||T|() Pri jedinero
izdelovatelju
Tschinkel
v Ljubljani
In  pri   njegovih  zastopstvih.
Pred nabavo pomladne obleke
oglejte si uelikansko zalogo izgo-iouljenih oblek za gospode, gospe in nedorasle. Dednako je na ogled »elikanska zaloga blaga u največji izberi za naročila po meri pri
J. Medved
v Gorici, Corso Gius.*Verdi št. 38.
0
S     Ravnokar došlo:
I Jopice za dame, obleke, obleke za dečke in I deklice, perilo, razno vezenje, moderei, nosne j rute, dežniki, ovratnice i. t. d.
dunajska zaloga blaga
a     J. Felberbaum
tekališee Josipa Verdi št. 11.
(tik sadnega trga). Specijaliteta: bluze, spodnja krila^ predpasniki, čipke in ročna dela.
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
vseh slogov
: ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela.
Podružnica v Trstu Via dl Piazza vocchla 1. Zastop-v Spljetu far Orljentu.
Cene zmerne, delo lično In solidno.
Za bolne na želodcu!
Vsakemu, kateri si je pokvaril želodec, bodisi da se je preliladil aH prenapolnii želodec, jedel slabo napravljena, neprebavljiva, pregorka aii premrzla jedila, ali sploh neredno živel,  i tako da trpi na gorečlci, želodčnem krču, tiičanju želodce, težkem prabavljanju ali zesližeaju, bodi priporočeno  dobro in izvrstno domače zdravilo,   katero je že mnogo let v rabi   To zdravilo je
Hubert Ullrich-ovo zeliščno vino.
Ulrich-ovo zeliščno vino je napravljeno iz pristnega vina in izvrstnih zdravečih zelišč", krepi in oživlja želodec, ozdravi vse želodečne bolezni in pospešuje obnovjjenje sveže krvi. Ako se rabi zeliščno vino pravočasno, se vse želodčne bolezni skoraj takoj ozdravijo. Ne sme se toraj obotavljati in se mora že pri glavobolu, rlganju, daravlci (zgaga), napenjanju, bljuvanju takoj rabiti. Večkrat izginejo vse te boleznij, ako človek parkrat pije omenjeBO zeliščno vino.
Ako se človeka zapeka in ne more na potrebo, čuti nekako tesnobo, klanje (madron), srčno utripanja, brezaenost, kakor tudi zasadanja krvi v jetrih, vranici in vratnici (hemoroidi). Zeliščno vino ozdravi vse to hitro, odpravi neprebavljivost in odstrani iz želodca in črev vse nepotrebne in nerabljive snovi.
Hedlost, bledost, pomanjkanje krvi in *MM-Zjr$gj^&
krvi in bolnih jeter. Ako se nima apetita oslabi, a glavobol in noči prebite brez spanja uplivajo tako nanj, da začne hirati. Zeliščno vino pomaga zopet, okrepivii životno moč. Zeliščno vino pospešuje apetit, prebavo in ^ditvo, pospeši delovanje krvi, pomiri razdražene živce in obudi veselje de žlvljonja- Vs« to dokazujejo mno<je zahvale in pripoznanja.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po gld. 1-50 in 2-— v lekarnah v Gorici, Kor- j minu. Ajelu, Camplungu, Gradežu, Romansu, Fiumičelu, Gradišča ob Soči, Ronkah, Ogleju, Tržiču, Kanalu, Vidmu, Pah?;-jnovi, Tolminu, Idriji, Ajdovščini, Sežani, Vipavi, Portogruaru, Trstu itd. kakor tudi po vseh lekarnah avstro-ogerske monartuje in bližnjih deželah. Lekarna G. Cristofoletti v Gorici pošilja tri in več steklenic zeliščnega vina po originalnih cenah po vsi AvsUiji.
¦W   Opominja se na različne ponaredbe! tMS
Zahteva naj se izrecno
Hubert Ullrieh-ovo zeliščno vino.             I
Ooje zeliščno vino ni nikaka skrivnost, ono obstoji iz: Malaga vina 450,0, vinskega špirita 100,0, glicerine 100,0, rodečega vina 240,0, soka jerebikovih jagod 150,0, črešnjevega soka mane 30,0, kopreca, janeža, helenine korenike, amerikanske korenike, korenike svišča in kolmeža 10,0. Vse te dele naj se zmeša!
Josip Rovan - Gorica,
t** Mizarska zadruga *¦«
v Gorici - Solkanu
.............    vpisana zadruga z omejenim jamstvom    rn^^^zznz
tovarna s strojevnlm obratom na parno in Todno silo
Rabatišče štev. 20 in 22.
Priporoča se gg.   gostilničarjem  in  zasebnikom  iz mesta in dežele v svrho cen j. naročil na  izborno  eksportno
marčno pivo
Iz   prva   kranjsko  eksportno   pivovarna   In  sladovne  na   par
T. Frohlich na Vrhniki.
Pivo se dobi vedno  sveže v sodčkih in steklenicah  tudi  v podražni zalogi na Gorlčici pri Rebkit.
Ob enem opozarja uljudnor da ima zalogo in zastopstvo valjč* nega mlina W. Jochmann Iz Ajdovščina. Mlinski izdelki te domače tvrdke nadkriljujejo vsako ptujo konkurenco glede kakovosti. V logi je razim bele moke  raznih vrst tudi vedno pšeničen in turSčin zdrob (Gries) in drobni otrobi.
UHaHlBaVil
I Biroji k svojim T------
Opozarjamo vsakega varčnega in rodoljubnega go podarja,  da edina hrvatska
zavarovalna zadruga
j»
CROATIA"
stoječa   pod  pokroviteljstvom   slob.   in   kralj;   glavnega   mesta   Zagreba
z jamstveno glavnico 500.000 kron in temeljno glavnico 200.000 kron
sprejemlje vsako vrsto nepremičnin (hiše, gospodarska poslopja, tovarne) in premi'nin (tukor pohištvo, gospodarsko orodje, stroje, blago, žito, seno, slamo, blago zloženo trn prostem ali v skladiščih) v zavarovanje proti ognju in streli ob uajnižjej ceni in najboljšem jamstvu.
Ista posreduje posojila na nepremičnine za svoje zavarovance pri prvih denarnih zivodih. Dolžnost j« vsakega dobrega Slovana zavarovati se pri domačem zavodu, že da ne gre denar v tujino.
Glavno zastopsfvo zm Trst, Goriško in Istro je izročilo ravnateljstvo gosp. Ivanu Gorupu (Trst. ulica Miramar 1!) svojim pravnim konzulentom v teh pokrajinah je imenovalo g^p. dr. Otokarja R^bafa,   odvetnika v Trstu.
T Svoji k svojim
Ranjen j a
vsake vrste naj se skrbno varuje pred vsako nesnago, ker valed te vsaka majhna ranilev lahke nastane velika, težko ozdravljiva rana. Že 40 let je odkar se imenuje mečilno mazilo, prstka domač« mazilo priznano kot zanesljivo obvezno sredstvo. To mazilo varuje rane, clajSajc vnetja in bolečine, hladi in pospešuje eelenje in zdravljenje.
SMT      Razpasli);«* se vsak dan,
Proti naprej poslanem znesku K 3*16 s« pošilja */t šfcatljic ali K 336 e/2 šk., ali K 4-60 elt šk., ali K 4-96 *(t šk. franko na vse postaje avstro-agersko monarhije. — Vsi deli omotu imajo postavno deponirano varstveno znamko.
=====   Glavna zaloga             .......
B. Fragner, c. kr. dvorni založnik, lekarna „Pri črnem orlu"
Praga, Mala strana, na voglu Spornarova ulica 6. 203.
Zaloga t lekarnah Atstro-Ogerske. — V Gorici t lekarnah  Crlstofolettl, Gllubleh, Pontoni In Gironcoli.                                                                                                                  %
Schichtovo hranilno jedernato milo
ireno znamko
garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje.
•   •   •   •    Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno  znamko.      •   •   •   •
Zastop na debelo: Humbert Bozzini--Gorica*
| Predzadnji teden. ""W|	Glavni dobitek     1 1 kron 40.000  kro« 1
j       Žrebanje nepreklicno      1 E 23. aprila 1904.	
| tiluElu Zd PHu ZdlUulSbd g. Eentilli, V. A. Jona, V. Michclstadtcr & C«, 0. Pinchtrle, 1 d 1 Krono                                  menjalnice v Girici.                 1	
Dobitke v blagu se ne izplačajo v gotovini.                 1	
Dobi se povsod!