Štajerski TEDNIK Aktualno Ptuj z Cigaretni ogorki spet pred srednješolskim hramom učenosti COLOR CMYK stran 1 Aktualno Podravje z 238 učencev ptujske glasbene šole se bo moralo znajti po svoje  Stran 2 Ptuj, torek, 6. septembra 2022 torek, 6. 9. 2022  Stran 3 Letnik LXXV z št. 69 z Odgovorna urednica: Simona Meznarič z ISSN 1581-6257 z Cena: 1,70 EUR Kmetijstvo Podravje z Odločbo o usmeritvi je lani imelo že 14.829 osnovnošolcev s posebnimi potrebami Podravje z Vinske kleti bodo grozdje tudi dokupovale Vse več učencev z odločbami o usmeritvi  Stran 5 V središču Podravje z Če je denar za društvene piknike, bi lahko bil še za vse otroke V osnovnih šolah z rednim programom se v zadnjih letih povečuje število otrok z odločbami o usmerjanju, ki jim omogočajo dodatno strokovno pomoč pri učenju. Na OŠ Ljudski vrt Ptuj je imelo pred desetimi leti tovrstne odločbe tri odstotke, danes pa že okoli deset odstotkov učencev. Več na straneh 6 in 7.  Stran 6 Turizem Ptuj z Dediščina mesta in ljudi, ki turistov ne zanima  Stran 8 Podeželje Slovenske gorice z »Danes še kilo slame težko kupiš«  Stran 9 Aktualno z Vlada odločila z Franc Pukšič se vrača med učitelje Delavcem za malico skoraj dva evra več torkova izdaja  Stran 11  Stran 2 NAROČITE ŠTAJERSKI TEDNIK IN SI PRIDOBITE NAGRADO Niste naročnik Štajerskega tednika, a bi to radi postali? Potem je sedaj pravi čas, saj smo za vas skupaj s podjetjem INPLAN pripravili privlačno nagrado - ELEKTRIČNI ŽAR. Vsestranski talent za več zabave v vaši kuhinji.  Stran 3 www.tednik.si www ww w ww.t w ..te tedn te dn niik si Politika Podravje z Socialno ogroženi morajo izbirati med državno in Zoisovo štipendijo Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Aktualno 2 stran 2 torek z 6. septembra 2022 Destrnik z Svetniki nekoliko presenetljivo potrdili rebalans proračuna Bo levanjsko križišče črna gradnja? Po reakcijah na neformalnem sestanku, ki so ga imeli destrniški svetniki z županom Francem Pukšičem, je kazalo, da predlog rebalansa na izredni seji občinskega sveta, ki je sledila, ne bo dobil potrebne podpore. A jo je. In to kljub številnim pripombam in kritikam predlaganega gradiva. Svetnike je med drugim razburilo povišanje sredstev za nadstreška za lanišnico in prešo na novi ploščadi pri Viničariji. Kot je znano, se jim je že prvotna cena – 24.000 za lanišnico – pri sprejemanju proračuna zdela previsoka, nad novo postavko za 32.000 evrov pa so bili naravnost zgroženi. »Zdaj nadstrešek za lanišnico in prešo, gre za manj kot 50 kvadratnih metrov prostora, ki je večinoma odprt in stoji na nekaj stebrih, skupaj z opornim zidom stane skoraj 80.000 evrov, kar je občutno preveč in ne zdrži pojasnila, da so takšne pač zdaj cene,« je dejal Branko Horvat. Dvomijo o letošnji realizaciji Svetniki so dvignili roko tudi za obe predlagani investicijski dokumentaciji: prvo za obnovo ceste Drstelja–Mestni Vrh, drugo pa za zloglasno kanalizacijo ob regionalni cesti na Placarju, zaradi katere je bilo v destrniškem občinskem svetu že veliko hude krvi. Oba projekta sta sicer zelo pomembna, a o njegovi realizaciji še letos dvomijo. Dokumentacijo za prvega je bilo treba popravljati, ker ni bila popolna, saj je v njej manjkal del za odvodnjavanje, investicija se je temu primerno podražila, izvedba drugega projekta, torej placarske kanalizacije, pa je odvisna tudi od Ptuja. Pukšič je napovedal tudi začetek Foto: SD Destrniški svetniki so sicer precej nergali nad predlaganim rebalansom proračuna, a so zanj le dvignili roko, ob tem pa opozorili, da bo zloglasno križišče v Levanjcih črna gradnja, če zanj ne bodo sprejeli investicijske dokumentacije. gradnje križišča v Levanjcih, za katerega po njegovem ni treba izdelati novega investicijskega dokumenta, saj velja tisti, ki ga je dal pripraviti za prvotno načrtovano krožišče. »Ampak tistega DIIP-a svetniki nismo sprejeli in uradno ni v veljavi. Če bo torej kljub temu začel gradnjo, bo to zelo sporno, saj bo gradil na črno,« je prepričan Horvat. Urednico prijavili častnemu razsodišču Pripombe so znova letele na visoke stroške za pravniško zastopanje odvetniške hiše Veltruski, ki je pripravila pogodbo za na koncu nerealizirano prodajo Petrolove energetske koncesije, na Pukšičeve stroške za kilometrino, ki naj bi bili nesorazmerni glede na koristi, ki jih je z njimi pridobila občina, pa tudi na 70.000 evrov višje stroške za obnovo pokopališča, natančneje za parkirišče pri mrliški vežici. Svetnikom se poleg tega ne zdi primerno, da se za kar 1,2 milijona evrov skupne vrednosti projektov prenaša v prihodnje leto, kar pomeni, da jih bo dedovalo novo vodstvo občine. Na seji so se svetniki lotili tudi zadnje številke Občana in njegove urednice Špele Pokeržnik, ki da je postal pretirano »Pukšičev«. Ne zdi se jim pošteno, da župan lahko v glasilu napiše vse, kar si želi, tudi pljuva po svetnikih, oni pa ne dobijo niti vrstice prostora za izražanje svojega mnenja. Ker je po njihovem nesprejemljivo, da urednica brez selekcije objavi vse, kar se ji naroči, so jo celo prijavili častnemu razsodišču Društva novinarjev Slovenije. Senka Dreu Foto: SD Franc Pukšič od 1. septembra ni več profesionalni župan, saj se je vrnil za kateder Elektro-računalniške šole na Ptuju. Pukšič se vrača med učitelje Franc Pukšič je zmeraj poln presenečenj; tudi tokrat je marsikoga presenetil. Če je kdo pričakoval, da se bo upokojil, saj za to že od sredine lanskega leta izpolnjuje pogoje, se je zmotil, kajti destrniški župan se je z začetkom šolskega leta podal v novo službo – vrnil se je med učitelje. O tem, da županski stolček dva meseca pred lokalnimi volitvami zapušča kot profesionalni župan, je na zadnji seji občinskega sveta sicer seznanil svetnike, vendar ni razkril, kje si je našel novo zaposlitev. Sledili smo namigom, da gre za delovno mesto profesorja na Elektro-računalniški šoli v ptujskem srednješolskem centru, kjer je pred leti že služboval, in od ravnatelja Rajka Fajta dobili pritrdilen odgovor. »Avgusta smo objavili razpis za dva učitelja strokovno-tehničnih predmetov in praktičnega pouka. Prejeli smo dve prijavi: eno od pri nas že zaposlenega delavca, ki pa še nima strokovnega izpita niti še nima opravljenih andragoško-pedagoških izpitov, druga pa je bila od Franca Pukšiča. Njegova prijava je bila popolna: ima univerzitetno izobrazbo inženirja elektrotehnike, strokovni izpit, izpolnjuje pa tudi andragoško-pedagoške pogoje, še več, ima status mentorja, opravil pa je tudi šolo za ravnatelje. Poleg teorije bo lahko z vsemi kompetencami vodil tudi praktični pouk, saj ima najmanj tri leta delovnih izkušenj v gospodarstvu, kar je zakonski pogoj. Zelo malo je na voljo kadra, pri katerem lahko odkljukamo vse te zahtevane kvalifikacije, zato smo, če potegnem pod črto, na šoli lahko hvaležni, da smo ga pridobili v kolektiv.« Ptuj z Z novim šolskim letom ponovno stare težave s smetenjem okolice pred Šolskim centrom Cigaretni ogorki spet pred srednješolskim hramom učenosti Že prvi dan novega šolskega leta se je pokazalo, da se bo onesnaževanje pločnika pred Šolskim centrom Ptuj nadaljevalo, saj nič ne kaže, da so nekateri dosedanji preventivni ukrepi učinkovali, prav tako pa očitno ne koristi, da je košev zanje dovolj. Ob koncu preteklega šolskega leta smo opozorili na veliko onesnaževanje s cigaretnimi ogorki na pločniku pred Šolskim centrom (ŠC) Ptuj. Delavci Javnih služb Ptuj pločnika pred omenjenim centrom ne čistijo oz. pometajo vsak dan, pač pa le po sezoni zimske službe, med letom pa po potrebi ... V Šolskem centru ukrepajo le, če gre za njihove površine Foto: Črtomir Goznik Cigaretni ogorki so še vedno najpogostejši odpadek na ptujskih ulicah in trgih. Zelo veliko jih je občasno na pločniku pri Šolskem centru Ptuj. Prav tako pa pri kioskih ob Volkmerjevi cesti, tudi v Parku spominov, zlasti še ob klopeh. Vprašanje glede problematike odmetavanja cigaretnih ogorkov mimo za to postavljenih košev smo naslovili tudi na direktorja ŠC Ptuj Otona Mlakarja. Povedal je, da sami ukrepajo, ko dijaki kadijo na površinah tega centra. V vseh prostorih imajo na vidnem mestu napisano, da je kajenje na površinah Šolskega centra Ptuj prepovedano. Kajenja med mladimi ne podpirajo, vendar pa niso edini, ki lahko vplivajo nanje. Njihova pristojnost se konča, ko dijaki stopijo na javno površino. Upajo, da se bo v preventivne aktivnosti vključilo tudi mestno redarstvo, kot je obljubilo, in dijake tudi opozorilo, da je takšno onesnaževanje prekršek. Pa ne samo to, gre tudi za varovanje zdravja in čistoče. Na to, da prosto odmetavanje cigaret- nih ogorkov v okolje ogroža tudi pitno vodo, večina pozablja. Vsak ogorek namreč onesnaži 40 litrov pitne vode. Prvič so redarji pri Šolskem centru Ptuj »preventivno« delovali prav na našo pobudo. V glavnem so prijaznim opozorilom dijaki prisluhnili. Na dva koša, ki sta na območju Šolskega centra, pa bo treba namestiti tudi predal za cigaretne ogorke; ker jih nimata. To je namreč nekatere »opravičilo«, da lahko ogorke odmetavajo na tla, četudi so v bližini koši, ki jih imajo. Za odvržen ogorek 100 evrov kazni Po odloku o javnem redu in miru v MO Ptuj je odmetavanje cigaretnih ogorkov izven za to namenjenih posod ali pepelnikov prepovedano. Gre za prekršek, ki se kaznuje z globo 100 evrov. »A tega prekrška doslej še nihče ni plačal, vsaj ne v MO Ptuj,« je povedal Robert Brkić, vodja medobčinskih redarjev v Skupni občinski upravi občin v Spodnjem Podravju. V redarstvu se bodo ustrezno organizirali in delovali z »mehkejšo« preventivo oz. »podučevanjem«, da bo večina cigaretnih ogorkov končala v koših. MG Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 3 Aktualno torek z 6. septembra 2022 3 Podravje, Slovenija z Vlada odločila: delavcem za malico skoraj dva evra več Razlike v izplačilih za prehrano med delom še vedno velike Glede na splošno draginjo je vlada pred tednom dni dvignila neobdavčeni znesek za izplačilo nadomestila za malico na delovnem mestu. Z dosedanjih 6,12 evra, kar je bil najvišji možen neobdavčeni znesek za malico, se zgornja meja zdaj dviguje na 7,96 evra. Sprememba je začela veljati 1. septembra. Vlada je s spremenjeno uredbo po navedbah ministrstva za finance zaradi podražitev hrane, ki vplivajo tudi na višje stroške zaposlenih za prehrano med delom, prilagodila davčno obravnavo povračil teh stroškov. Gre za enega od ukrepov za naslovitev prehranske draginje. Med delodajalci smo poizvedovali, ali se lahko njihovi zaposleni nadejajo nekaj evrov več v svoji denarnici. Velika podjetja, s katerimi smo bili v stiku, nadomestilo za prehrano na delovnem mestu izplačujejo v skladu s kolektivnimi pogodbami. V JS Ptuj se še niso odločili »Višina zneska, ki zaposlenim pripada za malico, je določena v kolektivni pogodbi na ravni dejavnosti, zato je izplačilo najvišjega neobdavčenega zneska nadomestila odvisno od spremembe kolektivne pogodbe,« so poudarili v ptujskem občinskem podjetju Javne službe, ki zaposluje 142 sodelavcev. »Za malico izplačujemo 6,12 evra na dan. Celoten lanskoletni strošek za prehrano je bil 202.000 evrov.« KP Ptuj: zagotovo povišanje Tudi v Komunalnem podjetju (KP) Ptuj s 180 zaposlenimi so doslej izplačevali najvišji neobdavčeni znesek 6,12 evra. Direk- Foto: ČG Delodajalci bodo lahko delavcem izplačali neobdavčenih 7,96 evra za dnevno prehrano na delovnem mestu. Višina izplačila nadomestila se med panogami in sektorjema (gospodarstvo, javni sektor) zelo razlikuje. tor Janko Širec je potrdil, da se sodelavci s septembrom (plača v oktobru) lahko nadejajo višjega nadomestila za malico (7,96 evra): »»Navedeni znesek neobdavčenegga nadomestila za malico zaposlennim bomo v prihodnje izplačevali. D Dvig nadomestila je skladen tudi z našo podjetniško kolektivno poggodbo.« Direktor Širec je dodal, dda so v lanskem letu za stroške pprehrane zaposlenih med delom nnamenili nekaj manj kot 229.000 eevrov. Foto: Pexels.com Javni sektor: 4,94 evra, za višji znesek še pogajanja Zaposleni v javnem sektorju ne glede na resor prejemajo enotno izplačilo nadomestila za malico na delovnem mestu. Po podatkih Ministrstva za javno upravo (MJU) je trenutni znesek 4,94 evra. »Znesek se vsakega pol leta usklajuje z indeksom rasti življenjskih stroškov.« Pojasnili so tudi, da je na pogajalski mizi med vladno stranjo in reprezentativnimi sindikati javnega sektorja predlog višjega zneska za izplačilo nadomestila za malice. Kakšen je predlog ene in druge strani, niso navedli. So pa povedali, da čez najvišji neobdavčeni znesek (7,96 evra) zagotovo ne bodo šli. »Vprašanje je odprto, pogajalska skupina se srečuje vsak ponedeljek,« so dejali. P Perutnina Ptuj: zagotavljajo obrok ali 5,5 evra za malico V Perutnini Ptuj so navedli, da večini zaposlenih zagotavljajo topli obrok prehrane na delovnem mestu. »Zaposleni lahko izbirajo med šestimi meniji dnevno. Kjer ne moremo zagotoviti prehrane med delom ali delavec te iz utemeljenih razlogov ne more uživati v celoti, upoštevamo določbe kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo, ki je za nas zavezujoča.« V skladu s kolektivno pogodbo višina nadomestila za malico zaposlenih v živilskih podjetjih (torej tudi Perutnini Ptuj) znaša 5,5 evra. Tudi v Petrolu brez jasnega odgovora Glede nadomestila smo se obrnili tudi na Petrol, Elektro Maribor in Dravske elektrarne Maribor (DEM). V Petrolu so povedali, da njihovi zaposleni v Sloveniji prejemajo povračilo prehrane v znesku 6,12 evra na dan. Ali bodo znesek dvignili, se še niso odločili. »Vladni sklep o dvigu maksimalnega neobdavčenega stroška prehrane bomo preučili v sklopu celostnega sistema prejemkov zaposlenih,« so razložili in dodali, da so lani za malico zaposlenih v matični družbi Petrol d. d. Ljubljana namenili 2,7 milijona evrov. Poslovna skupina Petrol na mednarodni ravni zapo- sluje 6.215 sodelavcev, od tega jih je dobra polovica v Sloveniji. V DEM in Elektro Maribor povišanje na 7,96 evra Iz DEM so sporočili, da nadomestilo za malico izplačujejo v skladu s kolektivno pogodbo. Ta navaja izplačilo zgornjega zneska, ki ga navaja davčna uredba; po starem torej 6,12 in po novem 7,96 evra. »Vsekakor bomo sledili sprejeti uredbi in v dogovoru s sindikatom sprejeli novo vrednost nadomestila za malico,« so povedali v vodstvu podjetja, ki zaposluje 248 sodelavcev. Lanskoletni stroški izplačila za malico so znašali okrog 365.000 evrov. Tudi v družbi Elektro Maribor so potrdili, da bodo sledili višjemu izplačilu nadomestila za prehrano na delovnem mestu: »Vse zakonske spremembe se v družbi Elektro Maribor upoštevajo od začetka datuma veljavnosti le-teh.« Mojca Zemljarič Ptuj z Prilagajanja linij mestnega avtobusa glasbeni šoli (še) ni na vidiku 238 otrok se bo moralo znajti po svoje Prostori na Puhovi ulici, ki jih bo poslej uporabljala Glasbena šola Karol Pahor, so veliko večji od tistih na Vičavi. Prav zato so sprejeli odločitev, da tja umestijo še nekaj dodatnih programov in sprostijo gnečo v matični stavbi na Dravski ulici. Skupaj so v nov objekt preselili kar 238 otrok. Kljub pozivu staršev pa zaenkrat ne bodo prilagodili voznega reda mestnega avtobusa na Puhovo ulico. Medtem ko se je na Vičavi izobraževalo 130 otrok, so jih na Puhovo umestili še sto več. Sama razporeditev prostorov in dejstvo, da je površina veliko večja, jim je omogočila selitev dela programov iz majhnih, prenatrpanih učilnic na novo lokacijo. S tem so precej zadovoljni, a nekaj zadev ostaja nerešenih, predvsem v povezavi s prevozi. Še pred začetkom novega šolskega leta je bil sklican roditeljski sestanek staršev otrok, ki bodo po novem obiskovali pouk na omenjeni lokaciji. »Izrazili so veliko zanimanje za transfer mestnega avtobusa od Dravske ulice 11 do Puhove ulice 6 in nazaj. Zaveda- mo se, da vsem željam staršev ne moremo ugoditi, zato smo zaprosili za čimprejšnji sestanek z odgovornimi na Mestni občini Ptuj in predsednikom Sveta za preventivo, vzgojo in varnost v cestnem prometu Francem Kozelom,« je povedal ravnatelj Glasbene šole Karol Pahor Štefan Petek. Zaveda se, da je glasbeni pouk specifika in da bo zelo težko ugoditi ter pomagati vsem, ki bodo v dani situaciji potrebovali pomoč. »Niti dva otroka nimata popolnoma enakega urnika,« je realen Petek. Sprememba voznega reda bi jim nekoliko olajšala skrbi. Prav med 14. in 18. uro, ko je v glasbeni šoli največ otrok, namreč ni niti ene same linije mestnega avtobusa v tej smeri. Ravnatelj zagotavlja, da bodo s pomočjo občine skušali pomagati in organizirati vsaj nekaj voženj. A zadnji odgovor MO Ptuj ni najbolj spodbuden. Še v sredo, dan pred začetkom pouka, so namreč ob našem poizvedovanju odgovorili, da trenutno ne načrtujejo sprememb. Kako zahtevna bo logistika kot posledica selitve na novo lokacijo, bo sicer najbolj znano čez nekaj dni, ko bo pouk intenzivno stekel. Kar nekaj staršev pa se že zdaj zaveda, da bodo imeli v popoldanskih urah še več opravkov in voženj. Na šoli sicer niso vrgli puške v koruzo, še vedno upajo na spre- Foto: ČG Čeprav so starši in vodstvo glasbene šole na občino posredovali pobudo za spremembo voznega reda mestnega avtobusa, ta zaenkrat ostaja nespremenjen. membe in se nadejajo posluha pristojnih na sestanku, za katerega so zaprosili in na katerem bodo skušali predstaviti stališča, ki so jih slišali na roditeljskem sestanku. Tudi sicer številni uporabniki niso najbolj zadovoljni z veljavnim voznim redom, ki velja od lanskega poletja. Mestni avtobus med vikendi in prazniki vozi ves dan, velikokrat — predvsem popoldne — popolnoma prazen. Optimizacija oziroma prilagoditev uporabnikom bi torej gotovo bila smiselna. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 4 stran 4 torek z 6. septembra 2022 Cirkulane z Za 10 odstotkov dražji vrtec Ptuj z Člani PD Ptuj prenovili prostore na Prešernovi ulici 18 Višje cene vrtca Planinsko društvo v novih prostorih V vrtcu Cirkulane, ki deluje v okviru OŠ Cirkulane - Zavrč, so pripravili predlog zvišanja ekonomske cene vrtca, ki so ga obravnavali na zadnji seji občinskega sveta. Po besedah županje Antonije Žumbar s trenutnimi cenami pozitivno poslovanje ni več mogoče. Razlogi za skoraj 10-odstotno podražitev so povišanje stroškov dela, materiala in živil za obroke otrok. Foto: EK Na zadnji občinski seji v Cirkulanah so potrdili višje cene vrtca. Starostna skupina 1. starostno obdobje 2. starostno obdobje Stara cena 513,32 € 425,27 € Nova cena 564,65 € 467,80 € Vir: OŠ Cirkulane - Zavrč Za prvo starostno obdobje se bo tako ekonomska cena zvišala s 513 na 564 evrov, za drugo starostno obdobje pa s 425 na 467 evrov. Največji delež, skoraj 83 odstotkov, v ceni vrtca predstavljajo stroški dela (sistemizacije za novo šolsko leto, redna napredovanja zaposlenih, povišanje povračila stroškov za delo in malico …), okoli 10 odstotkov pa stroški materiala. Kot so pojasnili na OŠ Cirkulane - Zavrč, so pri oblikovanju cene upoštevali 6,2-odstotno zvišanje stroškov materiala in 20-odstotno zvišanje stroškov elektrike, vode, kurjave in odpadkov. Ekonomska cena vrtca je odvisna tudi od števila otrok, ki je določeno kot najvišji normativ za oblikovanje posamezne vrste oddelkov, ne glede na to, koliko otrok je dejansko vključenih v oddelek. Svetniki in svetnici so brez večje razprave potrdili desetodstotno povišanje. Glede na rast življenjskih stroškov in napovedano napredovanje pomočnic vzgojiteljic bo najverjetneje že zelo kmalu na mizi nov predlog podražitve. Ker so časi izjemno negotovi, si nihče ne upa napovedati, kdaj bi se to lahko dejansko zgodilo, veliko pa bo odvisno tudi od ukrepov vlade. Po mnenju Žumbarjeve bi sicer bilo za občine najboljše, če bi se financiranje plač v vrtcih preneslo na državno raven. Planinsko društvo Ptuj je prostore, ki so bili še pred nekaj meseci v izjemno slabem stanju, zaprti so bili kar devet let, popolnoma preuredilo. Selitev jim bo v prihodnje omogočila tudi izvajanje novih, dodatnih vsebin. Lani jeseni je padla odločitev za izselitev najemnikov iz stavbe na Dravski 18. Stanje tega objekta ob Dravi je namreč postalo nevarno, zato je bila to edina možna rešitev. Tisti, ki so uporabljali prostore v tej stavbi, so (večinoma) s pomočjo občine iskali nadomestne. Planinskemu društvu Ptuj je MO Ptuj ponudila pritličje objekta v Prešernovi ulici 18. Selitev so vzeli kot priložnost za nov začetek. »Mislili smo, da bomo postrgali stari omet s sten, pobarvali in bo v redu. Šele ko smo začeli delati, se je pokazalo pravo stanje. Dolgo je bilo zaprto, zato je bilo ogromno vlage. Odločili smo se za celovito obnovo. Te prostore bomo uporabljali precej časa, ne le nekaj dni, zato jih je bilo smiselno urediti, kot je treba. Pridobili smo mnenja treh strokovnjakov, kako prostore pravilno sanirati. Vsi so predlagali, da se stari, plesnivi ometi popolnoma odstranijo, do opeke, kar smo tudi naredili, nato smo prostor nekaj časa sušili in začeli na novo,« pravi Miran Ritonja, predsednik PD Ptuj. Na novo so uredili elektroinštalacijo in centralno ogrevanje. Stroške sanacije so si delili z lastnikom, MO Ptuj, pomagali so jim tudi donatorji. Občina bo prispevala okrog 8.000 evrov za delno pokritje stroškov nabave materiala. Ogromno je bilo vloženega prostovoljnega dela članov. Skupni znesek prenove bo znašal Miran Ritonja Foto: ČG Novi prostori so popolnoma preurejeni, sveži, zračni in svetli. okrog 30.000 evrov. Predvidoma v naslednjih dneh bodo prenovljene prostore uradno predali namenu. Veliko več aktivnosti, bolj bodo dostopni tudi turistom Nov prostor, ki ga bodo uporabljali za priprave na vse aktivnosti na prostem, pa jim omogoča lažje delo. Dovolj je velik, da bodo lahko izvajali dodatne vsebine, priprave za orientacijska tekmovanja in predavanja. »Prostori v Prešernovi ulici niso namenjeni le članom društva, pač pa širši skupnosti, tudi naključnim mimoidočim. To je Manjše število otrok v vrtcu občino stane 3.000 evrov na mesec Ker vrtec septembra še ne bo polno zaseden (70 prostih mest), bo del stroškov za nezasedena prosta mesta pokrila občina. V vrtec je namreč trenutno vpisanih 63 otrok, zato bo občina do januarja prihodnje leto plačevala okoli 3.000 evrov mesečno za sedem prostih mest. Od januarja naprej bosta prosti samo še dve mesti v drugi starostni skupini, kar bo občino stalo nekaj manj, in sicer 867 evrov, od februarja 2023 naprej pa se bo ta znesek razpolovil, saj bo število otrok v vrtcu naraslo na 69. Estera Korošec Foto: ČG Tudi lokacija, na kateri je od tega leta naprej PD Ptuj, je veliko boljša kot prejšnja. Dornava z Novi most na glavni cesti Mlade spodbujajo k planinarjenju Lokacija je za ptujske planince veliko boljša kot v Dravski. Zdaj imajo bolj zračne, svetle in večje prostore v centru mesta, kjer je tudi frekvenca ljudi večja. PD Ptuj trenutno šteje nekaj več kot 500 članov, v najboljših časih (leta 2008) so jih imeli 804. Dvoletno koronsko obdobje je tudi pri njih pustilo posledice, leta 2020 jim je članstvo upadlo za približno tretjino. Manj aktivnosti je bilo izvedenih tudi v šolah, kar se je poznalo pri zmanjšanju vpisa otrok. »Kakor hitro smo lahko, smo ponovno začeli organizirati izlete. Posamezne šole so bile zelo naklonjene temu. Izvajali smo jih po mehurčkih, z našega vidika je to terjalo veliko več logistike in prilagajanja, ampak smo uredili,« pravi Ritonja. Prisotni so na vseh ptujskih šolah, pa tudi v nekaterih okoliških. Kar nekaj je takih, ki so zelo aktivne na tem področju. »Ptujske šole so precej močne in številčne, tudi Duplek ima veliko planinsko skupino, ki šteje med 40 in 50 otrok,« pravi predsednik PD. Društvo je bilo ustanovljeno leta 1953, naslednje leto praznujejo kar dva pomembna jubileja. Prvi je povezan z letnico ustanovitve, drugi s 40-letnico obstoja Haloške planinske poti. V društvu je 28 vodnikov, od tega jih je 20 aktivnih. frekventna ulica, ljudje se ustavljajo, pridejo po informacije, tako da bo selitev na to lokacijo vsekakor korak v pravo smer,« meni Ritonja. K njim prihajajo tudi turisti po informacije o možnih izletih v naših krajih. Skupaj z Zavodom za turizem Ptuj so pripravili Pot med vino- gradi na Mestni Vrh. »Sodelovanje skušamo poglobiti. Ogromno turistov ima željo iti v naravo. Tisti, ki imajo kak dan več na razpolago, se lahko podajo v Haloze ali zaledje Ptuja. Upamo, da nam bo zavod pri tem sledil,« pravijo ptujski planinci. Dženana Kmetec Gradnjo bi končali ta mesec Ptuj z Nova podoba šolskega dvorišča pri Olgici Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) je spomladi začela obnovo dotrajanega mostu čez reko Pesnico na glavni cesti med Dornavo in Polenšakom, pred križiščem za Žamence. Za bolj varno in prijetno druženje šolarjev Vodstvo OŠ Olge Meglič je s pomočjo ptujske občine poskrbelo, da bo igra učencev v prihodnje še bolj brezskrbna in prijetna. Uredili so namreč tlakovano potko čez dvorišče, posadili travo na igrišču, poskrbeli za drenažo in postavili novo ograjo. »Izjemno veseli in hvaležni smo, da so na ptujski občini pokazali posluh in nam pomagali izpeljati to naložbo. Zaradi varnosti je bilo nujno urediti ograjo, kar zdaj otrokom omogoča brezskrbno upora- bo šolskega dvorišča in igrišča, na katerem smo posejali tudi travo. Županja Nuška Gajšek se je takoj Foto: MZ V petek je novozgrajeni most dobil asfaltno prevleko. Stari most je bil dotrajan, zato so ga porušili in na njegovem mestu zgradili novega. Uredili bodo tudi površine za pešce in kolesarje ter komunalne vode. Gradnjo mostu bodo predvidoma končali konec tega meseca, so povedali na DRSI. Dela na mostu v vrednosti 1,5 milijona evrov izvaja gradbinec iz Rogaške Slatine, poslovna skupina GIC Gradnje, ki je bila tudi edini prijavljeni ponudnik. Podjetje iz skupine rogaškega gradbinca (IPI) je sicer prisotno še na enem gradbišču v spodnjepodravski regiji, obnavljajo most čez dravski kanal v Markovcih, na regionalni cesti Ptuj–Zavrč. MZ Foto: DK Dvorišče ima novo podobo. odzvala na našo prošnjo, si ogledala stanje na terenu in se prepričala, da je ta naložba smiselna. Tudi mestni svetniki so pokazali pripravljenost pomagati in skupaj nam je uspelo,« pravi Helena Ocvirk, ravnateljica OŠ Olge Meglič. Lepo urejena okolica šole bo 390 šolarjem omogočila prijetno in varno druženje na prostem. Del šolske poti čez dvorišče je bil dejansko izjemno nevaren, zaradi različnih nivojev je prišlo do udora dela zemljine. K sreči se nihče ni poškodoval, možnost, da bi do tega prišlo, pa so zdaj končno preprečili. Celotna vrednost del znaša okrog 35.000 evrov, ves denar je prispevala MO Ptuj. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek z 6. septembra 2022 torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 5 Kmetijstvo 5 Podravje z Vinogradniki letos pohiteli s trgatvijo Slovenija z Svetovne cene hrane se znižujejo Vinske kleti bodo grozdje tudi dokupovale Cenejša olja in pšenica Tudi vinogradniki na vzhodu države so letos pohiteli s trganjem grozdja. Ponekod so že minuli teden začeli trgati zgodnje sorte, namenjene peninam, drugi bodo to storili najpozneje ta teden. Vzrok za to sta vroče poletje in suša, zaradi česar bo letos pridelka za vsaj tretjino, na določenih legah celo polovico manj kot običajno. Nekateri vinogradniki so tako že začeli trgati zgodnje sorte, namenjene za peneča vina, kot so chardonnayji, muškati in pinoti. Po besedah strokovnjakinje za vinarstvo Tadeje Vodovnik Plevnik so letos vinogradniki potrebovali veliko več napora za ohranitev zdravega grozdja, kar je zanje pomenilo tudi višje stroške. Zima je bila sicer mila, tako da je trta hitro vzbrstela, april je bil nekoliko hladnejši, a se je maja ogrelo, tako da je konec tega meseca trta zacvetela. »V takih primerih se ponavadi nadejamo odličnega vinskega letnika. Vendar pa je vmes prihajalo do nalivov maja in junija, zato so imeli vinogradniki veliko težav s peronosporo, ob julijski vročini pa ponekod tudi z oidijem,« je še dodala. Ob tem je še poudarila, da je v vinogradih, kjer so vinogradniki res naredili vse potrebno, stanje zelo dobro, zato bo letos nekaj več razlik v kakovosti pridelka kot lani. V kleti Puklavec Family Wines načrtujejo 3,5 milijona litrov vina Večja vinarska podjetja so tako že začela s trgatvami. V ormoško-ljutomerski kleti Puklavec Family Wines, največji slovenski po lastnih vinogradnih površinah, so tako že konec avgusta začeli strojno pobiranje osnove za mošt, zdaj pa nadaljujejo z muškat otoneli in osnovami za ostale penine, kot so chardonnay, sauvignon in modri pinot. Direktor proizvodnje Iztok Klenar je povedal, da so letošnje trgatve začeli občutno prej kot lani, ko so prve grozde odtrgali šele 6. septembra. Poleg letošnjega vremena predvsem zato, ker imajo izkušnje, da se jim dozorevanje nakopiči in potem je večina sort za trganje pripravljena v zelo kratkem času. »Glede na to, da imamo od 3.000 do 4.000 ton lastnega grozdja in še Svetovne cene hrane so se avgusta še peti mesec zapored nekoliko znižale. Najbolj se je na mesečni ravni pocenilo rastlinsko olje, zaradi nadaljevanja izvoza iz črnomorskih pristanišč v Ukrajini so padle tudi cene pšenice. Foto: SD Foto: Sta/M24 okoli 1.200 do 1.400 ton odkupa od kooperantov, bi to pomenilo, da bi se čas trgatve precej razširil. Sladkorji bi tako lahko celo presegli želeno stopnjo, zato raje začnemo prej, saj želimo tiste sorte, ki so za nas zelo pomembne, pobrati v idealnem obdobju,« pravi Klenar. Lani so pridelali okoli 3,5 milijona litrov vina, podobno količino načrtujejo tudi letos. S kooperanti so po lanskem izteku starih sklenili nove petletne pogodbe, pri čemer so naredili nekaj selekcije med sortami, je dejal Klenar in dodal, da so jim letos ponudili za desetino višje odkupne cene, hkrati pa te prilagajajo tudi kakovosti pridelka. »Žal nas v lastnih nasadih pesti tudi kakšna dodatna bolezen, zlasti trsna rumenica, zaradi česar bomo izgubili okoli dva do tri odstotke pridelka, pri časovno osrednjih sortah, kot so sauvignon, sivi pinot in laški rizling, pa zaradi suše pričakujmo tudi do petine nižji pridelek,« je še povedal Klenar, ki vseeno zagotavlja, da bo kakovost vina dosežena. V Ptujski kleti količinsko manj grozdja V Ptujski kleti, ki je od lani v zasebni lasti in ni več del Perutnine Ptuj, sicer nimajo lastnih vinogradnih površin, njihovi kooperanti pa so trgatev zgodnjih sort začeli v sredo. Kot je dejal direktor Tine Kek, je težko napovedovati pričakovanja, saj se razmere od mikrolokacije do mikrolokacije zelo razlikujejo, zato komaj čakajo, da vidijo, kakšen bo resnični izplen. Vseeno dodaja, da bo pridelek količinsko zagotovo nižji kot lani, bolj ga zanima, kakšen bo izplen pri predelavi grozdja v mošt. Kot je dodal, bodo odkupili vse pogodbeno sklenjene količine, kar naj bi jim prineslo okoli 1.700 ton grozdja. Glede na ocene, da bo kakšnih 15 do 20 odstotkov pridelka manj, bodo skušali z dodatnim odkupom nadomestiti tudi ta primanjkljaj. S kooperanti imajo cene dogovorjene, so jih pa letos minimalno Foto: Bobo/M24 Do 60 odstotkov manj grozdja Svetovalka za vinarstvo na mariborskem KGZ Tadeja Vodovnik Plevnik je povedala, da so štajerski in prekmurski vinogradniki v primerjavi z lani pri vseh sortah v prednosti za okoli deset dni. Trta je po njenih besedah sicer rastlina, ki v času dozorevanja zelo potrebuje sonce, vendar pa tudi primerno razporeditev padavin. »V poletnih mesecih je bila zaradi pogosto visokih temperatur trta v stresu, a je to odvisno tudi od tipa tal in starosti nasada. Na bolj peščenih in lahkih tleh je trta bolj trpela sušo kot na ilovnatih, prav tako mlade trte suša bolj prizadene kot starejše,« je dejala. Na Štajerskem in v Prekmurju ocenjujejo, da bo v mladih nasadih celo do 60 odstotkov, na drugih pa okoli 30 odstotkov manj pridelka. zvišali. Kek je dejal, da se vinogradnikom poznajo podražitve energentov in surovin, s katerimi pa jih zalagajo v Ptujski kleti in jim hkrati omogočajo tudi cenejši nakup fitofarmacevtskih sredstev. Višje stroške imajo pridelovalci predvsem pri pogonskih gorivih. Letošnji letnik velik izziv za enologe Direktorica Vinaga Aleksandra Pivec pa je povedala, da so nekaj grozdja za mošt že potrgali, saj ga bodo prodajali tudi ustekleničenega v trgovskih centrih. Trganje ostalih zgodnjih sort začenjajo v ponedeljek, pri čemer pa pričakujejo okoli 30 do 35 % manj pridelka kot v običajnih letih. Skupaj tako letos načrtujejo od 170 do 180 ton grozdja. »Nekaj količinskega izpada se čuti zaradi pretirane vročine, na območju Gačnika pa tudi zaradi toče. Prav tako bo letos velik kakovostni izziv za enologe, saj bodo ob dobrem delu v vinogradih zdaj imeli veliko vlogo tudi pri končnem izdelku,« še dodaja Pivčeva. V Vinagu trenutno sode polnijo samo iz lastnega pridelka na okoli 52 hektarjih vinogradov, če se bo izkazalo za potrebno, pa bodo po besedah direktorice skušali kaj dokupiti, a načeloma kooperantskih vezav trenutno še nimajo. V konjiškem Zlatem griču pravijo, da je bila letošnja sezona zaradi ekstremnih vremenskih pogojev kar zahtevna. Po besedah direktorja Silva Žižka jim je grozdje uspelo ohraniti zdravo, kakšne posledice bo pustila suša, pa bodo lahko ocenili šele po končani trgatvi. Grozdje za penine so začeli trgati pred nekaj dnevi, ta teden pa so na vrsti še druge rane sorte. »Trgatev se bo tako začela precej bolj zgodaj, glede na parametre grozdja pa je videti, da bodo hitro dozorele tudi pozne sorte, tako da bo tudi trgatev prej končana,« je dejal Žižek. Letos je načrtoval okoli 500 ton v lastnih nasadih, še 800 ton grozdja pa nameravajo odkupiti, a glede na sušo težko oceni, kakšen bo v resnici pridelek. Kot je še povedal, so odkupne cene s kooperanti že dogovorjene in bodo za šest do 29 % (odvisno od sorte) višje kot v letu 2021. Sta, Ur Mednarodne cene pšenice so se avgusta po podatkih Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) znižale tretji mesec zapored, in sicer za 5,1 odstotka. Padec mednarodnih cen pšenice je odražal boljše proizvodne možnosti v Severni Ameriki in Rusiji ter nadaljevanje izvoza iz črnomorskih pristanišč v Ukrajini, so pojasnili pri organizaciji. Največji padec na mesečni ravni je zabeležil kazalnik cen rastlinskih olj, ki je bil avgusta s 163,3 točke glede na julij nižji za 3,3 odstotka. Na močan padec so tako kot julija vplivale nižje svetovne cene palmovega, repičnega in sončničnega olja. Cenejši tudi mleko, sladkor in meso Kazalnik cen za mleko in mlečne izdelke je avgusta dosegel vrednost 143,5 točke oz. dva odstotka nižje kot julija, kar predstavlja drugi zaporedni mesečni padec cen, ki pa kljub temu ostajajo 23,5 odstotka višje kot avgusta lani. Svetovne cene mesa so minuli mesec dosegle 122,7 točke, kar predstavlja 1,5-odstotni padec na mesečni ravni. To predstavlja drugi zaporedni mesečni padec z rekordne vrednosti, dosežene junija letos. Avgusta so se znižale mednarodne kotacije za perutninsko in goveje meso, medtem ko se je ovčje in prašičje meso nekoliko podražilo. Podindeks cen sladkorja se je znižal za 2,1 odstotka, kar predstavlja najnižjo vrednost po juliju 2021. Kot ugotavljajo pri FAO, je bilo avgustovsko znižanje cen predvsem posledica povečanja zgornje meje izvoza sladkorja v Indiji in nižjih cen etanola v Braziliji. Sta, Ur Slovenija z Trend upadanja se nadaljuje Lani porabili najmanj gnojil Slovenski kmetijski pridelovalci so lani za gnojenje kmetijskih površin porabili okoli 124.000 ton mineralnih gnojil, kar je šest odstotkov manj kot leto prej. Gre za najnižjo porabo v zadnjih enajstih letih. Foto: ČG Gnojila so vsebovala 44.179 ton rastlinskih hranil, kar je štiri odstotke manj kot leta 2020, je ta teden objavil statistični urad. Po podatkih statistikov je bil hektar kmetijskega zemljišča lani v povprečju pognojen z 61 kilogrami dušika, 15 kilogrami fosforjevega rastlinskega hranila in 17 kilogrami kalijevega rastlinskega hranila. Dušikovega rastlinskega hranila je bilo okoli 29.142 ton, kar je za šest odstotkov več kot v letu 2020, fosforjevega in kalijevega pa približno 8.147 ton. V primerjavi z letom 2020 je bilo fosforjevega 12 odstotkov, kalijevega pa 18 odstotkov manj, so povzeli na statističnem uradu. V zadnjih treh letih je mogoče zaznati trend upadanja uporabe mineralnih gnojil. Od leta 2010 naprej je bilo največ gnojil uporabljenih v letih 2014, 2015 in 2019, in sicer 136.054, 136.114 in 138.218 ton. Leta 2020 so kmetijski pridelovalci porabili 131.403 ton mineralnih gnojil, kar je bilo za 4,9 odstotka manj kot leta 2019. Sta, Ur Štajerski TEDNIK COLOR CMYK torek, 6. 9. 2022 torek z 6. septembra 2022 V središču 6 stran 6 Sp. Podravje z Bi občine lahko za vse osnovnošolce kupile šolske potrebščine? Spodnje Podravje z Odločbo o usmeritvi ima okoli osem Če je denar za društvene piknike, bi lahko bil še za vse otroke Noben sistem izobra Nekaj občin, zlasti v Prekmurju, se je odločilo pomagati staršem osnovnošolcev z enkratnim denarnim zneskom za nakup šolskih potrebščin, nekatere s plačilom nezgodnega zavarovanja ... Nekateri so mnenja, da če občine financirajo društvene piknike, izlete in druga druženja, zakaj ne bi nekaj dodatnega denarja neposredno vložile še v svojo prihodnost – izobraževanje otrok. »Če se gospodarstva ne znajo iti, pa naj bodo socialne,« je bilo slišati nemalo komentarjev na to temo med ljudmi. Sicer je res, da lokalne skupnosti za delovanje vzgoje in izobraževanja namenjajo precejšen del proračuna, v glavnini pokrivajo stroške delovanja vrtcev, v šoli financirajo materialne stroške in druge aktivnosti. Prav tako so občine zadolžene za investicije in vzdrževanje objektov osnovnih šol in vrtcev. Starši, ki so s prihodki na tesnem, lahko lokalno skupnost in CSD zaprosijo za izredno socialno pomoč. Vendar ni malo primerov, da so starši zaposleni, cenzus za denarno pomoč minimalno presegajo, zato do nje niso upravičeni. Začetek šolskega leta za marsikoga predstavlja veliko finančno breme. Otroci namreč ne potrebujejo samo šolskih potrebščin, ampak morajo biti tudi na novo obuti in oblečeni. Zakaj ne bi občine za šolske potrebščine v proračunu oblikovale postavke, nato pa objavile razpis, na katerega bi se za sredstva lahko prijavili vsi starši, ne glede na ekonomski status? Po glavi otroka bi denimo razdelila po 120 evrov. Preverjali smo, kako so ideji naklonjeni v občinah Spodnjega Podravja. Odzvale so se štiri, drugi vprašanja niso komentirali. MO Ptuj: »Vprašanje bi veljalo urejati na ravni države« V Mestni občini Ptuj glede na njihovo pojasnilo takšne pobude ne bi podprli. »Za MO Ptuj bi strošek nakupa šolskih potrebščin ob vaši predpostavki okvirno znašal 250.000 evrov. Vprašanje ni enoznačno in bi ga veljalo urejati na ravni države. Ranljivim skupinam, pri čemer nimamo v mislih zgolj brezposelnih, je treba pomagati ciljno, na več ravneh. Pavšalno usmerjeni ukrepi ne prinašajo vedno pozitivnih učinkov, ampak lahko poglabljajo neenakosti v družbi. MO Ptuj posredno že financira nakupe šolskih potrebščin, preko zagotavljanja sredstev za delovanje humanitarnih organizacij. Šolske potrebščine za vse ranljive skupine, ki nakupa ne zmorejo, omogočajo šolski skladi. Zavedamo se, da se stiske občank in občanov poglabljajo, zaradi tega smo že v letu 2021 izenačili sredstva za delovanje OZ Rdečega križa Ptuj in Karitas. Občani lahko, ko izčrpajo vse zakonske in druge možnosti za rešitev socialne stiske, zaprosijo še za denarno socialno pomoč iz proračuna MO Ptuj.« Butolen: »Občina se v to ne bo vpletala« Anton Butolen, župan občine Žetale, ene izmed najmanjših v regiji, je poudaril, da njihova lokalna skupnost ne čuti nobene potrebe, da se vključuje v vsakoletno his- Foto: ČG V vodstvu občine Hajdina so navedli, da če bi za vsakega učenca za nakup šolskih potrebščin namenili 120 evrov, bi jih to za vsako šolsko leto stalo slabih 38.000 evrov. Tovrstne ideje doslej še niso obravnavali, bi pa lahko o njej razpravljali ob oblikovanju proračuna oziroma rebalansa za naslednje leto. terijo v zvezi z nakupom šolskih potrebščin. »Nismo odgovorni za stanje na tem področju. Tudi če se vključimo, ga ne moremo bistveno spremeniti. Učbeniški sklad na OŠ deluje. Učenci prve triade dobijo učbenike v šoli brezplačno, ostali si ob minimalni obrabnini učbenike izposodijo. Seznam delovnih zvezkov in potrebščin za vsako leto že v maju pripravijo učitelji, potrjujeta jih svet staršev in svet šole. Odgovornost za racionalno pripravo seznama potrebščin je tako na učiteljih, ravnateljih in starših, občina se v to ne meša.« Ni treba kupiti vsega, kar je otroku všeč in kratkega roka Butolen je dodal, da je nakup potrebščin individualna izbira, odvisna predvsem od staršev in njihove vzgojne funkcije. »Če kupijo vse, kar je otroku všeč, brez vidne kakovosti in nekajkrat dražje, je to njihov problem. Če otro- Foto: ČG Na kratko se je na naše vprašanje odzval tudi župan slovenjegoriške občine Trnovska vas, ki je po številu prebivalcev le malenkost večja od haloških Žetal. Alojz Benko je dejal, da ideji o nakupu šolskih potrebščin za vse osnovnošolce ne bi nasprotoval. »Ker je volilno leto, ste mogoče komu z vašim vprašanjem dali idejo,« je pripomnil. ci v mesecu, dveh ali enem letu uničijo stvari, ki bi jih lahko uporabljali nekaj let, to ni problem občine. Plačati šolske potrebščine iz javnih financ vsem, tudi tistim, ki imajo nadpovprečne dohodke, je nesprejemljivo. Za tiste, ki tega stroška ne zmorejo, je na voljo dovolj možnosti, da si sredstva pridobijo iz različnih virov, kot so Foto: ČG Poplava nepotrebnih delovnih zvezkov Anton Butolen, župan občine Žetale, nekdanji učitelj in dolgoletni ravnatelj: »Najprej naj naredi red država. Malokdo ve, da poplava delovnih zvezkov, ki se v šoli uporabljajo, sploh ni strokovno pregledana in potrjena, ker jih strokovni svet ne potrjuje, posledično v njih mrgoli tako snovnih napak kakor tudi zgrešenih didaktičnih pristopov. Prelagati odgovornost za presojo na učitelje je povsem neodgovorno.« CSD, šolski skladi, ki jih financira občina, RK, ki ga prav tako delno financira občina, Karitas, civilnodružbene organizacije, podjetja in drugi donatorji.« V osnovnih šolah z rednim programom se v zadnjih letih povečuje število otrok z odločbami o usmerjanju. Med njimi je okoli 40 odstotkov takih, ki imajo primanjkljaje na posameznem področju učenja. Slednji so pri pouku zakonsko upravičeni do različnih prilagoditev, kot so podaljšan čas reševanja testov, povečane črke, pisanje po delih, barvni listi ... To pa nikakor ne pomeni, da jim ni treba osvojiti predpisanih standardov znanja, kot so mnenja nekateri starši. Učenci z odločbo o usmeritvi namreč rešujejo/pišejo enak pisni preizkus kot učenci brez odločb. Razlika je le v tem, da imajo učenci z odločbo o usmeritvi zakonite prilagoditve pri ocenjevanju znanja. »Namen prilagoditev je omogočanje izenačevanja možnosti. Osvajanje oz. doseganja standarda znanja, ki se izrazi z oceno, pa je seveda neodvisno od kakršnega koli statusa otroka,« je pojasnila Natalija Vovk Ornik, vodja oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami na Zavodu za šolstvo RS (Zavod). Slovenski izobraževalni sistem tako otrokom s posebnimi potrebami omogoča izobraževanje v rednih osnovnih šolah z dodatno strokovno pomočjo, ki se lahko izvaja kot svetovalna storitev ali učna pomoč. »Noben sistem ni optimalen, tako tudi ne na področju zagotavljanja vzgojno-izobraževalnih pravic, pogojev in pomoči otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami, še posebej, ker gre za živ sistem, na katerega vpliva mnogo dejavnikov in je podvržen regulaciji pravil, ki jih pri zagotavljanju izobraževalnih pravic otrok pričakuje EU, država sama, njen sistem in navsezadnje starš oziroma skrbnik otroka,« so izpostavili na šolskem ministrstvu. Največ otrok ima primanjkljaje na posameznih področjih učenja Odločbo o usmeritvi je v lanskem šolskem letu imelo 14.829 učencev Število prejetih vlog med leti 2017-2021: Leto: 2017 2018 2019 2020 2021 Skupaj Vir: Zavod RS za šolstvo s posebnimi potrebami oz. skoraj osem odstotkov vseh osnovnošolcev. V primerjavi s šolskim letom 2015/16 se je število otrok povečalo za okoli dva odstotka. Tudi v osnovnih šolah Spodnjega Podravja se srečujejo s podobnimi številkami. Po besedah Vovk Ornikove je razlogov za porast števila otrok z odločbami lahko več: napredek medicine, številčno močnejše generacije osnovnošolcev, vpliv okoljskih dejavnikov, osveščenost strokovne in laične javnosti glede posebnih potreb posameznika … »V obdobju zadnjih petih let opažajo povečanje števila otrok, ki imajo prepoznanih več primanjkljajev, ovir oz. motenj. Iz podatkov je razvidno, da je največja skupina otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja (42,7%), sledi skupina otrok z opredeljenimi več primanjkljaji, ovirami oz. motnjami (29, 8%) ter skupina otrok z govorno-jezikovnimi motnjami (13,3%).« Na odločbo se lahko čaka tudi pol leta Osnovne šole na osnovi odločbe Zavoda za vsakega otroka s poseb- V Žetalah za otroke in mladino 40 odstotkov občinskega proračuna »Skoraj 40 odstotkov vseh sredstev, ki jih ima naša občina na voljo, porabi za mlajše od 18 let, predvsem za predšolske in osnovnošolske otroke. Občine, kjer so dohodki staršev nižji, smo tako ali tako bolj obremenjene. Medtem ko v Ljubljani občina plačuje približno 40 odstotkov stroškov za otroka v vrtcu, jih pri nas 75 odstotkov. Občine z relativno veliko površino glede na število prebivalcev porabimo ogromna sredstva za šolske prevoze. Zaradi manjšega števila otrok v razredih plačujemo ločeno poučevanje posameznih predmetov. Šola je bila zgrajena, ko je bilo na šoli dvakrat več otrok, stroški za vzdrževanje so visoki. Še bi lahko našteval, zato si takšnega neracionalnega trošenja denarja, kot je nabava šolskih potrebščin za vse otroke, ne moremo privoščiti,« je ocenil žetalski župan. Mojca Zemljarič Število vlog: 8.886 9.230 8.714 7.617 9.177 43.624 Okoli 40 odstotkov otrok z odločbami ima učne težave. Štajerski TEDNIK torek z 6. septembra 2022 torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 7 V središču 7 odstotkov osnovnošolcev aževanja ni optimalen Foto: Pexels.com »Odločbe niso poseben privilegij« Foto: Pexels.com V osnovnih šolah vse več otrok, ki potrebujejo dodatno strokovno pomoč (DSP). Stroški dodatne strokovne pomoči v slovenskih osnovnih šolah (v evrih): 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 Stroški realizacije ur učne pomoči (izven učne obveze) 3.356.439 3.689.288 4.156.779 4.513.216 4.396.945 Strošek dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev 29.686.690 31.984.872 34.166.690 36.666.181 35.564.218 Vir: MIZŠ Skupno število sistemiziranih delovnih mest za izvajanje dodatne strokovne pomoči: Št. sistemiziranih delovnih mest za izvajanje pomoči za premagovanje primanjkljajev 2017/2018 2018/2019 2019/2020 2020/2021 2021/2022 1.160 1.249 1.335 1.432 1.389 Vir: MIZŠ nimi potrebami pripravijo individualiziran program (IP), v katerem se določi organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči, cilji in oblike dela na posameznih vzgojno-izobraževalnih področjih ter druge potrebne prilagoditve, do- ločene v odločbi o usmeritvi. Postopek usmerjanja namreč poteka tako, da starši pošljejo vlogo z vso potrebno dokumentacijo (mnenje vrtca oz. šole, psihološka ocena itd.) na omenjeni Zavod. Člani strokovne komisije vlogo natančno pregledajo, jo točkujejo in določijo prilagoditve v šoli. Zakonsko določen rok od uvedbe postopka do izdaje odločbe je dva meseca, vendar je ta rok v praksi težko izvršljiv. V povprečju se čas po oddani vlogi za usmerjanje do izdaje odločbe giblje med tremi in šestimi meseci. V času od leta 2015 dalje se število postopkov, ki so bili rešeni v krajšem časovnem obdobju, postopoma povečuje. Vaupotič Zemljičeva: »Odločba ni stigma« Foto: arhiv ŠZ Največkrat je otrok upravičen do dodatne strokovne pomoči (DSP), ki jo izvajajo strokovni delavci - defektolog, logoped, pedagog, socialni pedagog in psiholog. V odločbah pa so zapisani tudi napotki, kako ravnati s konkretnim otrokom, kot so npr. sedenje na mestu, ki učencu omogoča čim boljšo zbranost, preverjanje ali ocenjevanje znanja v prvih šolskih urah z vmesnim odmorom, podaljšan čas pisnega preverjanja … Na OŠ Ljudski vrt Ptuj je imelo pred desetimi leti tovrstne odločbe tri odstotke učencev, danes pa že okoli 10 odstotkov. Po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič bi zato nujno potrebovali večje število šolskih svetovalnih delavcev. Ob tem je poudarila, da je med otroki z odločbami tudi veliko izjemno nadarjenih učen- cev, ki bi brez prilagoditev težje sodelovali pri pouku oz. nikakor ne bi mogli doseči rezultatov, ki so jih dejansko sposobni. Po drugi strani ima dodatno pomoč vedno več otrok, ki so učno manj uspešni in se borijo za dvojke, trojke. Na šoli pa v zadnjem času opažajo tudi veliko vedenjskih motenj, ko je znova potreben drugačen pristop učiteljev. »Za vsakega otroka pripravimo individualiziran program. Prilagoditve so zelo različne, prav tako pa tudi pričakovanja staršev. Soočamo se seveda tudi s posameznimi pritiski staršev glede ocen. Ocene so pomembne, saj odločajo o nadaljnjem vpisu, pridobitvi štipendije. Odločba nikakor ni stigma, zaradi katere bi otrok bil manj vreden v nekem okolju, ampak mu je v pomoč.« Nekateri starši namreč v procesu postopka usmerjanja občasno izražajo, da je odločba o usmeritvi za otroka neke vrste stigma oz. nalepka, s katero bi imel kasneje v življenju določene omejitve, npr. pri zaposlovanju ipd. Kot je povedala ena izmed mamic iz Podravja, je njen sin do petega razreda brez večjih težav sledil učni snovi. Največje težave so se začele pojavljati v šestem razredu, ko se organizacijsko ni več znašel (več samostojnega dela in predmetov). »Zaradi izdatnih učnih pomanjkljivosti smo skupaj s svetovalno delavko in razrednikom sklenili vložiti vlogo za usmerjeno izobraževanje. Sin je opravil pregled pri defektologu in psihologu, pridobiti smo morali tudi mnenje šolske svetovalne službe in razredničarke. V roku leta dni smo prejeli odločbo, na podlagi katere je sinu dovoljen podaljšan čas pisanja testov, napovedano spraševanje, določeni učni pripomočki, torej prilagoditve pri pouku ter preverjanju in ocenjevanju znanja. Njegovi učitelji sedaj opažajo, da je pri pouku bolj sproščen in tudi lažje obvladuje učno snov. Izpostavila bi edino, da je bilo s strani sošolcev slišati veliko pritoževanja in nerazumevanja njegovega položaja, podobno tudi za ostale njegove sošolce, ki že imajo odločbe. Po njihovem mnenju naj bi jim učitelji nepošteno pomagali pri ocenjevanju in preverjanju znanja, zaradi česar imajo same petke, in še, koliko več truda morajo vložiti sami v dobro oceno. Otroci z odločbami tako doživljajo še dodatno stigmatizacijo. Zato menim, da šola naredi premalo, da bi celoten razred seznanila in učencem pojasnila, zakaj določeni učenci potrebujejo dodatno pomoč in da te odločbe niso poseben privilegij. Zaradi tega se po mojem mnenju razlike med učenci še povečujejo in poglabljajo.« Dvojke in trojke za starše niso več sprejemljive Ker število odločb v zadnjih letih narašča, so nekateri krivdo za to pripisali tudi izsiljevanju staršev. Odločba namreč prinaša razne ugodnosti, s pomočjo katerih lahko otrok dosega boljše ocene. Vse večkrat so namreč starši tisti, ki dajo pobudo za dodatno strokovno pomoč, ko niso več zadovoljni z ocenami, saj gre trend v smer, da dvojke in trojke niso več sprejemljive ocene v osnovni šoli. Temu v Zvezi aktivov staršev Slovenije odločno nasprotujejo. Prav tako so mnenja, da starši ne morejo vplivati na strokovno in neodvisno oceno strokovnjakov ter izsiliti želeno odločbo. Nekateri s prstom kažejo na komisije na zavodu za šolstvo, ki odločijo, ali je otrok upravičen do odločbe ali ne. V vsakem primeru velja, da so otroci s posebnimi potrebami posebej ranljiva skupina otrok in mladostnikov, za katere je nujna posebna skrb države. Učenci s posebnimi potrebami, ki so vključeni v »redne« osnovne šole, morajo osvojiti minimalne standarde znanja. Če programa ne zmorejo, imajo možnost usmeritve v prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom. »Ta je manj zahteven od programa »redne« osnovne šole in vključuje več praktičnih vsebin, ki jih učenci potrebujejo za samostojno življenje,« je še dodala Vovk Ornikova. Estera Korošec =$9$529$1, 2'0$/,+12* '26$02672-1267, 3UHQRYOMHQR 1H]JRGQR]DYDURYDQMH RWURNLQđROVNHPODGLQH NLJDREOLNXMHWH SRVYRMLKSRWUHEDK Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Podravje 8 stran 8 torek z 6. septembra 2022 Ptuj z Park spominov brez organiziranih ogledov Dediščina mesta in ljudi, ki turistov ne zanima V svetu so pokopališča pomemben del turistične ponudbe. Zanimalo nas je, kako pa se obiskovalci Ptuja zanimajo za ogled Parka spominov, kot se danes imenuje preurejeno nekdanje staro ptujsko mestno pokopališče. Ob njegovi ureditvi, še posebej pa ob izdaji monografije 225-letne zgodovine mestnega pokopališča z naslovom Počivajte v miru! Nagrobniki s starega ptujskega mestnega pokopališča, so govorili o tem, da bo v novi ureditvi še kako privlačen za turistične oglede, saj je postal ena od pomembnih znamenitosti starodavnega Ptuja, in da bo dobil tudi priročno zloženko. Čeprav je od ureditve Parka spominov minilo že nekaj let, vodnika (zloženke) še nima, mestu pa ga tudi še ni uspelo vključiti kot del pomembne evropske kulturne dediščine v mednarodno združenje evropsko pomembnih pokopališč ASCE ter del Poti evropskih pokopališč, ki je nastalo pod okriljem ASCE leta 2010, kot je to primer Pokopališča Pobrežje. ASCE je organizacija, ki si prizadeva za povečanje zavedanja o pomenu pokopališč, ob tem pa se njeni člani trudijo tudi za t. i. pokopališki turizem, saj so pokopališča priče življenja, ogledalo družbe in kulturnega življenja skozi čas. V nagrobnih spomenikih se odraža spomin na življenja ljudi in mesta, njihovo dejavnost in navade, njihovo pomembnost in družbeni položaj, njihove poklice in veroizpoved. V Zavodu za turizem Ptuj smo se zanimali, koliko je med obiskovalci Ptuja zanimanja za ogled Parka spominov in v kateri progam so ti ogledi vključeni. Ob tem smo spraševali tudi o tem, ali že tudi nastaja vodnik po Parku spominov. Park spominov je vključen na spletni Foto: Črtomir Goznik Park spominov turisti le redko obiščejo. grafija ima 370 strani in je verjetno potencialni obiskovalci ne bodo nosili ob morebitnem ogledu. kako je z ogledi Parka spominov. „Pravzaprav turistično vodenje po Ptuju začnem v Parku spominov, kjer je najlažje predstaviti nekatere ptujske družine. Včasih nagrobnik pove več kot vse ostalo. Tam smo Ptujčani dejansko zapisani. Ogled Parka spominov se da lepo povezati z našo mestno zgodovino, predvsem pa z ljudmi, kajti mesto delamo ljudje in meščani. Tudi zloženka o Parku spominov je bila načrtovana. Lahko pa se obiskovalci poslužujejo tudi QR-kod. Nekatere so bile usposobljene, druge ne. To je treba dopolnjevati. Na voljo je tudi e-zaslon, ki pa občasno ne deluje.“ MG Tudi e-zaslon včasih ne deluje. strani www.visitptuj.eu ter v image katalogu Ptuja, ki je izšel v štirih jezikovnih različicah (slovenski, italijanski, angleški, nemški), kjer lahko zainteresirani dobijo prve informacije o njem. V letu 2020 pa se je oblikovalo še tematsko turistično vodenje po Parku spominov v štirih jezikih. Interesa oz. povpraševanja med obiskovalci po tem vodenju niso zaznali, tudi v TIC-u zanimanja za ogled niso zabeležili. Vodnik po Parku spominov pa je izšel v obliki publikacije Počivajte v miru! Nagrobni spomeniki s starega ptujskega mestnega pokopališča, pa je bil odgovor Zavoda za turizem Ptuj glede vodnika. Mono- Podravje, Slovenija z Program Varno na kolesu Ptuj z Nova pridobitev OŠ Breg Novo šolsko leto, novi izzivi Pouk na prostem? Zakaj pa ne Ekipa programa Varno na kolesu začenja 11. sezono. Gre za med mladimi priljubljen natečaj s tekmovanji in preverjanji znanja s področja varnosti v cestnem prometu s poudarkom na kolesarjenju. Številne na videz majhne pridobitve, ki bodo izvedene v sklopu participativnega proračuna, bodo pomembno izboljšale pogoje za delo in življenje v vseh četrtnih skupnostih. Ena takih je učilnica na prostem na Osnovni šoli Breg, ki so jo namenu predali minuli teden. Foto: Črtomir Goznik Park spominov – naša mestna zgodovina V Zavodu Tura, kjer se tudi ukvarjajo s turističnim vodenjem, prav tako niso zaznali zanimanja za ogled Parka spominov. Povedali pa so, da bodo letos ponovno poskušali vzbuditi zanimanje za ta ogled, vključili ga bodo v letošnji Festival ptujskih zgodb. Tudi pri zgodovinarki in častni občanki MO Ptuj Mariji Hernja Masten, tudi turistični vodnici, smo se zanimali, Foto: Varno na kolesu Veselje ptujskih osnovnošolcev ob uspehu v minulem šolskem letu Foto: ČG Prijave na razpis so odprte do 20. septembra. Natečaja se udeležujejo tudi osnovnošolci iz Spodnjega Podravja, ki so v preteklem šolskem letu nanizali odlične uspehe. OŠ Sveti Tomaž je med ekipami, ki so se pripravljale na kolesarski izpit, slavila zmago, ptujska Olgica je zasedla drugo mesto in OŠ Ivanjkovci tretje. V programu Varno na kolesu so v lanski sezoni združili več kot 10.000 učencev iz 140 slovenskih osnovnih šol, mlade kolesarke in kolesarje pa z zabavnimi, inovativnimi in tematsko obarvanimi nalogami poučevali o cestnoprometnih predpisih. Enako bo tudi letos, napovedujejo organizatorji. „Razpis programa Varno na kolesu, ki ga že 11. sezono razpisuje družba Butan plin s partnerji, mlade nadobudne kolesarje sodelujočih osnovnih šol spodbuja, da na zabaven in učinkovit način osvajajo veščine varnega ter odgovornega kolesarjenja, predvsem pa k preživljanju prostega časa s trajnostnim prevoznim sredstvom – kolesom. Letošnji razpis pri tem ni izjema, še več, z razširjenim naborom nalog, ki med drugim vključujejo medgeneracijsko povezovanje, mladim ponuja neštete možnosti za aktivno in športno obarvano preživljanje prostega časa. Kot v preteklih letih je pester nabor nalog razdeljen na dva tematska sklopa, Postajam kolesar in Ak- tivno na kolesu. Prvi je namenjen učencem, ki se pripravljajo na kolesarski izpit, drugi pa vsem ostalim učencem od 1. do 9. razreda, ki bodo v sklopu razpisa med drugim kolesarili v prostem času in nabirali kilometre za svojo šolo, preizkušali veščine kolesarjenja na kolesarskih poligonih, izdelali predlog za kolesarski izlet ter se kot navijači, tekmovalci ali rekreativni udeleženci udeležili kolesarskih športnih prireditev. Za uspešno opravljene naloge bodo sodelujoče šole nagrajene maja 2023, ko bo potekala razglasitev zmagovalcev in podelitev zasluženih nagrad. Celoten nagradni sklad razpisa znaša 30.000 evrov.“ MZ Otroci so novo učilnico na prostem preizkusili z velikim veseljem. O tem, kako bo porabljenih 175.000 evrov občinskega denarja, je odločala peščica občanov. Udeležba na glasovanju za izbor prispelih predlogov je bila slaba. Glas je oddalo le 388 Ptujčanov, kar predstavlja 1,8 odstotka vseh. Med zelo aktivnimi pa so bili krajani četrtne skupnosti Breg-Turnišče, ki so med drugim zbrali dovolj glasov za postavitev učilnice na prostem in ureditev zeliščne učne poti medovitnih rastlin med šolo in Rogaško cesto. Mestna svetnika Vladimir Koritnik, sicer tudi predsednik ČS Breg-Turnišče, in Janez Rožmarin sta zadovoljna, da so bili skupaj s krajani aktivni, na podlagi česar jim je uspelo zagotoviti sredstva za to investicijo. Največjo korist od nje bodo imeli najmlajši prebivalci desnega brega reke Drave. Ptujska občina je zagotovila skoraj 11.000 evrov, nekaj je dodala še občina Hajdina, del sredstev je prispevala šola. Odprtje novih pridobitev je sovpadlo s prvim šolskim dnem. Županja MO Ptuj Nuška Gajšek je šolarjem zaželela, da bi se v šoli počutili dobro: »Naklonjeni smo bili temu projektu, lepo je biti tudi zunaj, se učiti na prostem, zraven imate še tobogan, trampolin in ostala igrala. To bo zabavno učenje.« Ravnatelj OŠ Breg Milan Fakin je izrazil veliko zadovoljstvo, da jim je končno uspelo realizirati idejo, ki je prisotna že vrsto let: »Dolgo smo želeli oblikovati učilnico na prostem, a zmeraj se je ustavilo pri zagotavljanju sredstev. Ob ideji občine, da razpiše participativni proračun, smo izrazili svoje želje in umestili ta projekt med predloge. Skupaj s četrtno skupnostjo smo pripravili idejno in stroškovno zasnovo.« Uspešno glasovanje jih je pripeljalo do rezultatov. Zraven učilnice so postavili še pitnik in nekaj novih igral. Okolica breške šole je tako dobila povsem novo, lepo urejeno podobo. Dženana Kmetec Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 9 Podeželje torek z 6. septembra 2022 9 Sveti Jurij ob Ščavnici z Slamokrovstvo – poklic v izumiranju »Danes še kilo slame težko kupiš« Prekrivanje streh s slamo sodi med tradicionalne obrti, zato je pomembna dejavnost na področju spomeniškega varstva. Naše etnološke dediščine namreč ne moremo ohraniti brez mojstrov slamokrovcev. A jih je vse manj, zanimanja mladih za ta poklic pa ni. V Sovjaku v občini Sveti Jurij ob Ščavnici je Golnarjeva domačija, ki je že od 90. let prejšnjega stoletja zapisana slami. Anton Golnar je že kot otrok z velikim zanimanjem opazoval krovce, ki so strehe prekrivali z njo, a še dolgo zatem ni pomislil, da bi si tudi sam lahko na tak način služil kruh. »Zaposlen sem bil še na Agrokombinatu, ko je radgonska ljudska univerza organizirala tečaj slamokrovstva. Sedem nas je bilo tečajnikov, a sem edini ostal aktiven. Kasneje sem izgubil službo in takoj je bilo jasno, kaj bom počel. Najprej sem slamokrovstvo registriral kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, še istega leta pa že ustanovil s. p. Moj prvi projekt je bil muzej na prostem v Rogaševcih, ki mi je dal dobre reference za naprej,« se spominja Golnar, ki se je pred dvema letoma upokojil in posel predal sinu Ivanu. Ta je tako »zabasan« z delom, da ga tako rekoč nikdar ni doma; tudi nam ga je uspelo ujeti le po telefonu na poti iz Ljubljane na Hrvaško. Plus: izolacija, minus: miške »Mislim, da je Ivan danes edini v Sloveniji, ki se ukvarja izključno s slamokrovstvom, ostalih mojstrov sicer nekaj še je, a poleg tega počnejo še druge stvari. Tudi na Hrvaškem jih skoraj ni več, en je v Martinu na Muri, ki sem mu bil jaz mentor in s katerim si pomagamo pri delu, tudi v Avstriji je slabo, saj nas pogosto kličejo tja.« Največ delajo z muzeji in ob- novami zasebnih cimpranih in slamokritih hiš, ki jih imajo ljudje za vikende, pokrijejo tudi kakšno vrtno uto, ptičjo hišico. »Ker je slama eden od pomembnih naravnih materialov za gradnjo in hkrati odličen izolator, se zanje tu in tam odločijo tudi graditelji novih hiš. V zadnjem času je namreč veliko zanimanja za t. i. biomateriale v gradbeništvu, kamor spada tudi slama, ki se uporablja tako kot vezivo v glinastih ometih ali kot strešna kritina.« Med prednosti s slamo krite strehe Golnar poleg izjemne toplotne izolacije izpostavi varnost pred točo, saj ledene kroglice take strehe ne morejo uničiti. Seveda pa so tudi slabosti. »Če slama ni 100-odstotno 'zbutana', torej očiščena, se v strehi, ki je debela od 20 do 25 centimetrov, lahko zaredijo glodavci, s slamo krita streha pa je tudi nekaj dražja od običajne strešne kritine.« Kdo bo še obnavljal našo dediščino? Foto: SD Slamo pridelajo sami in skladiščijo v posebnem prostoru. »V preteklosti so bile strehe v SV Sloveniji običajno pokrite z rženo, pšenično ali pirino slamo, domove pa so varovale in vremenu učinkovito kljubovale od 20 do 25 let. Dolgih pšenic danes skoraj ni več mogoče dobiti, prejšnja leta smo od kmetov odkupovali primerno rž in jo sami poželi, zdaj pa so jo praktično nehali sejati. Kako so se Foto: SD Anton Golnar pred domačo, s slamo krito kletjo iz leta 1728. časi spremenili, zgovorno pove podatek, da smo včasih brez težav kupili tono slame, danes pa že eno kilo težko. Ni nam preostalo drugega, kot da se opremo nase in za material poskrbimo sami. Na približno 10 hektarjih danes tako pridelamo svojo slamo in jo skladiščimo v posebnem prostoru. Zadnje čase se na našem tržišču pojavljajo Madžari, ki pa strehe praviloma prekrivajo s trstiko. Oba materiala sta dobra, morda je trstika celo obstojnejša, a je pri nas pač slama tisti pravi avtohtoni material.« Čeprav slovenski rek pravi, da je kovačeva kobila vedno bosa, pa pri Golnarjevih to ne drži. Njihove stanovanjske hiše sicer ne prekriva slamnata streha, jo pa redno obnavljajo na nadzemni kleti iz davnega leta 1728, na katero je Anton Golnar zelo ponosen. Še bolj pa je ponosen, da mu je svoje znanje uspelo prenesti na sina, ki nadaljuje z ohranjanjem tega vse bolj redkega poklica. »Me pa skrbi, kdo bo čez pol stoletja še znal obnavljati našo etnološko dediščino.« Senka Dreu Zavrč z V Korenjaku je edina ekološka kmetija v občini Dobro vino je mogoče pridelati tudi brez škropiv Ekološka kmetija Jakec v Korenjaku (občina Zavrč) je tik ob hrvaški meji, na skoraj 350 metrov nadmorske višine. Pot do tja je precej strma in vijugasta, pa tudi ozka, vendar vseskozi asfaltirana. Vsekakor je za obisk bolje izbrati poletni čas, ko so ceste suhe in normalno prevozne. Zelo dobro je imeti tudi malo sreče in »brege« prevoziti, ne da bi se srečal z nasproti vozečim avtomobilom, saj na nekaterih odsekih ni prav nobene možnosti, da bi se lahko umaknil. Povsem običajno tudi je, da srečaš policiste, ki se ukvarjajo s prebežniki. Tokrat so bili štirje, verjetno iz Afrike, sedeli so v travi in mirno čakali na postopek. Videti je tudi več tabel, ki opozarjajo, da gre za južno mejo. Po dobrih štirih kilometrih od Cirkulan se začenja naselje Korenjak. V Korenjaku, ki leži v severovzhodnem delu Haloz, živi okoli 82 prebivalcev. Kmetija Jakec je edina ekološka kmetija v završki občini, njen lastnik Andrej Fajfar pa je tukaj preživel otroštvo v družini z 11 otroki. Pred leti je preuredil gospodarsko poslopje v stanovanjsko hišo, tako njeno zunanjost kot notranjost je zasnoval sam. Je velik ljubitelj starin in umetnosti, zato njegov dom krasijo slike, ure, skrinje, stare omare … »Moja ljubezen do starin se je začela že pred leti, ko sem se zaljubil v tetino zelo staro uro. Nato sem začel obiskovati sejme in iskati zanimive starine.« Ker je Andrej veliko časa v tujini, je skrb za stanovanjsko hišo in okolico pred 17 leti predal Barbari Omers, ki so ji haloški hribi takoj prirasli k srcu, predvsem zaradi narave in miru. Pred 12 leti sta se usmerila v ekološko kmetovanje, za kar sta pridobila tudi vse potrebne certifikate. Večji del zemljišča okoli hiše sta zagradila in se začela ukvarjati še z ovčerejo (okoli 20 žiFoto: EK Barbara Omers in Andrej Fajfar pred stanovanjsko hišo v Korenjaku vali). Obdelujeta tudi manjši vinograd s 1.200 trsi, in sicer izključno na ekološki način, torej brez škropiv. Po oceni Barbare bo letošnja letina več kot odlična, grozdje je namreč zelo zdravo. Večino vina razdajata obiskovalcem, prijateljem, pa tudi mimoidočim. Pred leti sta vzorce vina nosila tudi na ocenjevanja vin in prejela več zlatih priznanj za kakovost. Na kmetiji je tudi 150 let stara preša Foto: EK Na Ekološki kmetiji Jakec obdelujejo nekaj več kot 1.000 trsov. Barbara obdeluje še zelenjavni vrt, skrbi za sadno drevje in rože ter se ukvarja z zeliščarstvom. Na sončnih legah zelo dobro uspevajo tudi fige, najstarejše drevo je staro 120 let. Kmetija je skoraj v celoti samooskrbna, na kar sta izjemno ponosna. V prihodnje razmišljata, da bi se začela ukvarjati tudi s turistično dejavnostjo in nočitvenimi kapacitetami. »Idej je res veliko, pa tudi projekti za ureditev apartmajev so že pripravljeni. Menim, da imamo ljudem kaj pokazati. Samo v kleti imamo eno največjih preš v Halozah z letnico 1869, ki je rezbarjena. Se pa bomo najverjetneje kmalu lotili obnove stare hiše in urejanja manjšega muzeja.« Barbara in Andrej sta izjemno gostoljubna, letos sta gostila več kot 60 otrok iz socialno šibkejših družin, prav tako je bila pri njima večja skupina starostnikov iz celotne Slovenije. Pred epidemijo sta bila gostitelja enega večjih slovensko-hrvaških srečanj, ki se ga je udeležilo tudi do 1.000 ljudi. Pobudnik dogodka je bil pevec Ivan Švajgl, ki ima vikend le nekaj metrov vstran, pri organizaciji in izvedbi pa so pomagali tudi drugi krajani. Za zdaj še ne razmišljajo, da bi ta dogodek ponovno obudili, čeprav je želja na eni in drugi strani zelo velika. Estera Korošec Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Ljudje in dogodki 10 stran 10 torek z 6. septembra 2022 Cirkulane z Vedno več zanimanja za novo turistično znamenitost kraja V Parku dediščine doslej več kot 300 obiskovalcev Park dediščine v Cirkulanah si je letos ogledalo že več kot 300 ljudi. Gre za etnološki muzej na prostem, ki so ga začeli tržiti v letošnjem letu. Za sprejem skupin in vodenje skrbijo člani Turističnega društva, ki so nov turistični spomenik v kraju vzeli za svojega. Vodenje po domačiji opravljajo z veliko mero srčnosti, zagnanosti in predanosti. Njihova želja namreč je, da bi Bložakova hiša čim bolj zaživela. Zanimanje za ogled Parka dediščine je že prvo leto precejšnje, največ je prišlo organiziranih skupin od blizu in daleč. V avgustu je bilo zaradi dopustov obiskovalcev nekoliko manj, v jesenskih mesecih pa znova pričakujejo večji obisk. Oglede je treba vnaprej organizirati preko Turistično informacijskega centra Cirkulane, kjer lahko poskrbijo še za dodatno kulinarično ponudbo. Anton Bratušek, predsednik TD Cirkulane, je eden izmed turističnih vodnikov po domačiji. Obiskovalcem pove, da so pri gradnji uporabili originalne dele Bložakove hiše iz bližnjega naselja Gruškovec, ime pa je dobila po zadnjih lastnikih. To seveda pomeni, da je bilo treba objekt v celoti prepeljati na novo lokacijo in ga tudi na novo sestaviti. »Zgradba je ometana z mešani- co ilovice in slame ter pobeljena z apnenim beležem, kritina je slamnata. Za pokrivanje strehe so uporabljali rženo streho, ki je daljša in bolj čvrsta, njena življenjska doba pa je okoli 20 let. Takrat so ljudje za gradnjo hiš uporabljali tisto, kar so imeli pri roki,« je obiskovalcem pripovedoval Bratušek in jih povabil v notranjost več kot dvesto let starega objekta. Nekateri so morali skloniti glavo zaradi izjemno nizkega stropa. Ta bi sicer bil višji, saj je bila včasih na tleh zbita ilovica, ampak so se zaradi lažjega čiščenja odločili za les. Pod eno streho bivalni in gospodarski del Ko so vstopili v osrednji bivalni prostor oz. tako imenovano »hišo« s krušno pečjo, so lahko začutili duh tistega časa. V tem zelo majhnem prostoru je lahko spalo več kot 10 družinskih članov, v njem so jedli, imeli koline, pa tudi za mrtvaški oder se je našel prostor. »Za Haloze je značilna slemenska gradnja, hiše so podolgovate, skromne, pod isto streho pa sta združena bivalni in gospodarski del. V sredini je črna kuhinja, kjer ni bilo direktnega dimnika iz peči.« Bratušek pokaže tudi več originalnih predmetov, ki so bili v uporabi pred 100 leti in več. Nekateri so prvič videli slamnjačo za vzhajanje kruha, sklednjak, krušnik, pa stare železne likalnike, izvedeli pa so tudi, kdo so trije haloški hlapci. Levo od črne kuhinje so uredili manjšo sobo oz. »hiško«, kjer je spalo mlado neporočeno dekle. Stanovanjskemu delu je prvotno sledil hlev, ki pa so ga kasneje preuredili v prešo. Foto: EK Anton Bratušek, predsednik TD Cirkulane, pred Bložakovo hišo Ogled nadaljujejo v Bložakovi štali, manjšem lesenem gospodarskem objektu, ki so ga zgradili po drugi svetovni vojni. »Ob tradicionalnem načinu gradnje že opazimo modernejši pristop, saj so za gradnjo namesto tesanega uporabili žagan les. Lesena bruna iz trpežnega hrastovega lesa niso ometana, povezana so z lesenimi klini iz akacijevega lesa. Reže, ki so nastale med bruni, so tradicionalno zapolnili z mahom,« je pojasnil Bratušek. Tretji objekt v okviru Parka dediščine je novozgrajeni leseni objekt za shrambo vozov in skedenj. Opremili so ga s tradicionalnimi orodji, ki so jih uporabljali pri različnih kmečkih opravilih. Zelo zanimiva je tudi okolica objekta z zeliščnim vrtom, ki ga ureja Društvo gospodinj Cirkulane, čebelnjakom, brajdami … Estera Korošec Foto: EK Obiskovalci so z zanimanjem prisluhnili vodniku Antonu Bratušku. Zunanji prostor Parka dediščine in prostor v novozgrajenem lesenem objektu je mogoče najeti za izvedbo kulturnih, etnoloških in kulinaričnih javnih dogodkov društev ali javnih zavodov ali za izvedbo tržnih dogodkov, dogodkov z vstopnino organizacij in podjetij. Cene za najem se gibljejo od 30 do 110 evrov, odvisno od vrste dogodka in dolžine najema. Vstopnina za odrasle je 3,50 evra. Foto: EK Lepo urejen bivalni del z originalnim stropom Destrnik z Park prostoživečih živali z več kot 90 ogroženimi vrstami To ni zabaviščni park, ampak upanje za naravo Aleksander Horvat se z živalmi ljubiteljsko ukvarja že več kot 20 let, v domačih Vintarovcih je na treh hektarjih uredil park, v katerem so našle zatočišče pretežno ogrožene ali v naravi izumrle ptice. Poleg osnovnega poslanstva, to je ljubezen do živali in želja po njihovi zaščiti, se je zavezal še k enemu cilju: ljudem predstaviti skrb za ogrožene živalske vrste in jih izobraziti, kako je treba z njimi ravnati. Park je torej namenjen predvsem izobraževanju, informiranju in osveščanju, živali pa lahko obiskovalci parka spoznajo tudi v živo med vodenimi ogledi. »Uradnega odprtja parka sicer še zmeraj nismo imeli, načrtovali smo ga pred epidemijo, potem je zadeva iz znanih razlogov zastala. Park bo za javnost odprt tri poletne mesece, torej junija, julija in avgusta. Počakali bomo na paritveno sezono, obetamo si še kakšnega novega mladička, junija prihodnje leto pa bi tudi uradno začeli z obiski,« razlaga Horvat, na katerega se že obračajo šole, ki želijo svoje učence pripeljati na obisk parka. Posebna hrana ter vzgoja insektov in glodavcev Skupaj s ptujskim Lasom in ljubljansko veterinarsko fakulteto trenutno izvajajo tretji del projekta Park prostoživečih živali v Vintarovcih, za katerega so pridobili evropska sredstva. »Izvedli smo kar nekaj delavnic, od otroških do tistih za dijake in študente. Mi smo seveda dali prostor in udeležencem predstavili življenje v parku, strokovni del varovanja in skrbi za ogrožene živali pa je naloga fakultete. Sodelujemo tudi pri dveh manjših projektih: pri prvem gre za partnerstvo z destrniško občino in turističnim društvom, pri drugem pa sodelujejo podravske občine.« Nekaj denarja torej pridobijo preko razpisov, a zgolj za izvedbo posameznih vsebinskih projektov, ne pa tudi za tekoče vzdrževanje parka z več kot 90 ogroženimi živalmi, med katerimi prevladujejo eksotične ptice in za ogled katerega ne pobirajo vstopnine. »Oskrba parka in živali v njem je izključno naš strošek. Gre za kar velik finančni zalogaj, živali potrebujejo posebno hrano, vse se pri nas ne da dobiti. Zato je nekaj nabavimo v tujini ali pa damo pripraviti po naši recepturi, zmešamo posebne brikete … Sami vzgojimo tudi insekte, s katerimi se hranijo naše živali, prav tako miši in podgane, skratka, cela veriga organizacije je potrebna, da preživi tako specifičen park, kot je naš.« Izobraževanje in osveščanje Poleg tega veliko pozornosti posvečajo reprodukciji ogroženih vrst in posredovanju podmladka Foto: osebni arhiv Aleksander Horvat v svojem parku v Vintarovcih skrbi za več kot 90 ogroženih živalskih vrst. po svetu, vzpostavili so sistem kontroliranega valjenja, v pripravi pa je tudi interaktivni inkubator v obliki jajca, namenjen ogledu reprodukcijskega procesa od valjenja do rojstva. Marsikdo ga vpraša, kako to, da park ni stalno odprt in si obiskovalci živali ne morejo sami ogledati. »Včasih sem kar žalosten, ko ugo- tavljam, kako malo znanja in razumevanja imajo ljudje glede živali, še posebej eksotičnih. Živali potrebujejo svoj mir in red, imajo svoj dnevni cikel, obenem pa tudi mi, ki z njimi delamo. To ni zabaviščni park, da bi se lahko kar vsak prosto sprehajal okrog, nikakor, zato so ogledi vedno vodeni, gibanje pa omejeno v dobrobit živali, da jih ne vznemirjamo. Naj znova poudarim cilj tega parka, ki je izobraževanje in osveščanje. Številne živali nam izumirajo dobesedno pred očmi, zato se mi zdi nujno opozarjati na napake, za katere je pri tem kriv človek. Če bomo mlade dovolj ozavestili, je še upanje za našo naravo.« Senka Dreu Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 11 Podravje torek z 6. septembra 2022 11 Ptuj z Naslednji mesec so predvidene dražbe treh občinskih parcel Podravje z Tržni inšpektorji na delu Bodo še kdaj na voljo »poceni« občinska stanovanja? Visoke kazni za prodajalce, a vse več mladih pije in kadi V prejšnjem mandatu je ptujska občina prodala kar nekaj stanovanj, ki so bila v njeni (so)lasti. V zadnjih štirih letih pa so se bolj osredotočili na iskanje kupcev za občinska zemljišča, stavbe in posamične poslovne prostore. Preverili smo načrte do konca leta in povprašali, ali iz fonda občinskih stanovanj, ki je zajeten, načrtujejo še kakšno odprodajo. Tako z vidika priliva v občinsko blagajno kot umeščanja novih vsebin in dejavnosti v mestno jedro sta v letošnjem letu najpomembnejši dve uspešno izpeljani dražbi. Nove lastnike sta dobili najdražji stavbi, ki ju je občina ponujala v zadnjih letih: Raičeva 2 (»rdeča šola«) in Osojnikova 9. Prvo sta kupili dve mariborski podjetji, ki bosta na tej odlični lokaciji urejali stanovanja. V drugi naj bi izvajali zasebno zdravstveno dejavnost. Prodanih je bilo še nekaj manjših poslovnih prostorov, s katerimi občina ni imela načrtov, zato je zanje poiskala nove lastnike. Med drugim so prodali lokal v Prešernovi 1, v zasebne roke je prešlo tudi lastništvo zemljišča ob Dravi, nasproti Semenarne, kjer so bili še nedolgo nazaj vrtički. Novi lastnik je za to parcelo odštel 121.000 evrov. V začetku tega leta so uspešno dražili še štiri zemljišča in na ta način zaslužili dobrih 110.000 evrov. »Do konca letošnjega leta načrtujemo prodajo treh parcel na Turnišču. Dražbe so predvidene v začetku oktobra. Predmet ostalih prodaj so manjše nepremičnine, prodaje solastniških deležev, za katere se objavi namera o prodaji. Prodaja stanovanj in poslovnih prostorov do konca leta ni predvidena,« pa so o načrtih do konca leta 2022 povedali na ptujski občini. Nedolgo nazaj so kupci za stanovanja odšteli le 12.000 evrov Čeprav je praznih in obnove potrebnih kar nekaj stanovanj – ta so namreč praviloma predmet prodaje – vsaj kratkoročno gledano novih dražb ne bo razpisanih. Tržni inšpektorji so v minulih dneh poostreno izvajali nadzore prepovedi prodaje tobačnih in alkoholnih izdelkov mladoletnim osebam. Namen akcije je preprečiti začetek in nadaljevanje kajenja ter pitja alkohola med otroki, mladostniki in mladimi odraslimi. Foto: arhiv Svet24 Foto: ČG Oktobra bodo razpisane javne dražbe za prodajo treh zemljišč na Turnišču. Kot je razvidno iz Načrta ravnanja z nepremičnim premoženjem MO Ptuj, je letos predvideno razpolaganje s premoženjem v vrednosti 3,37 milijona evrov. Okrog dva milijona evrov naj bi pridobili s prodajo zemljišč, preostanek pa iz naslova razpolaganja s stavbami in njihovimi deli. Če bi dejansko uspeli prodati vse, kar je v načrtu, bi občina od prodaje stavb, poslovnih prostorov in stanovanj letos iztržila nekaj več kot 818.000 evrov. Na seznamu je kar nekaj občinskih nepremičnin, ki jih bodo bržkone ponudili v prihodnjih letih. Te se nahajajo v Slomškovi, Cankarjevi, Krempljevi ulici, Ulici heroja Lacka ... Tisti, ki so v času, ko je občino vodil Miran Senčar, kupili stanovanja v centru mesta, so dejansko imeli veliko srečo. V vmesnem času so cene nepremičnin izjemno zrasle. Kdaj, če sploh, in po kakšni ceni bo občina ponudila del tistega stanovanjskega fonda, ki ga ne name- rava obnavljati in ga ne potrebuje, pa zaenkrat ostaja neznanka. Gotovo je le to, da bodo zneski – ne glede na stanje nepremičnin – gotovo veliko višji kot pred petimi leti, ko smo bili priča najobsežnejši odprodaji. Leta 2016 so denimo tri srednje velika stanovanja v centru mesta prodali za 56.000 evrov. Za stanovanje na Vrazovem trgu je kupec takrat odštel pičlih 12.500 evrov. Dženana Kmetec »Pri akcijah se osredotočamo predvsem na prodajalne v okolici šol, avtobusnih, železniških postaj, zlasti v času malic in po koncu pouka. V akciji je bilo izvedenih okrog 50 nadzorov,« je povedala tržna inšpektorica Andreja But. Tržni inšpektorat nadzore prepovedi prodaje tobačnih in alkoholnih pijač mladoletnim osebam izvaja vsako leto. »Ugotavljamo, da je večina prodajalcev v primerih, ko so tobačne izdelke mladoletni osebi prodali, od kupca – mladoletne osebe – zahtevala osebni dokument, ga pogledala, vendar pa napačno izračunala starost in tobačni izdelek prodala,« je povedala Butova. V primeru ugotovljenih kršitev trgovcem poleg izrečenega ukrepa tržnega inšpektorja ministrstvo za zdravje dodatno za šest mesecev prepove prodajo tobačnih izdelkov v prodajalni, kjer je bila ugotovljena kršitev. Ob ponovljeni drugi kršitvi se odvzame dovoljenje in prepove ponovna pridobitev dovoljenja v obdobju treh let, ob tretji kršitvi pa se trajno prepove prodaja tobačnih izdelkov. Poleg prepovedi prodaje se z globo od 4.000 do 33.000 evrov kaznuje pravna oseba – trgovec in z globo od 800 do 2.000 evrov odgovorna oseba pravne osebe – prodajalec. Študija, ki je raziskovala z zdravjem povezano vedenje v času šolanja, je pokazala, da se je v obdobju 2002–2014 delež 15-letnikov, ki so prvič pili alkoholne pijače v starosti 13 let in manj, zvišal z 29 na 40 odstotkov, medtem ko slovenski 15-letniki v tedenskem pitju in opijanju presegajo mednarodno povprečje. Ur Podravje z Dijaki in študentje pozivajo k spremembi štipendijske politike Socialno ogroženi morajo izbirati med državno in Zoisovo štipendijo Glede na zakonodajo so državne štipendije trenutno združljive s kadrovskimi, ne pa tudi z Zoisovimi štipendijami. To pomeni, da mora socialno ogrožen dijak izbirati med eno ali drugo. Po mnenju Dijaške organizacije in Študentske organizacije Slovenije je to nesprejemljivo in nepravično, zato so pristojne institucije že pozvali k spremembi Zakona o štipendiranju. Po njihovem mnenju je trenutna ureditev diskriminatorna. Kot so izpostavili v Dijaški organizaciji in Študentski organizaciji Slovenije, sploh ni jasno, zakaj je onemogočena možnost hkratnega prejemanja teh dveh vrst štipendij. »Tega tudi Vlada RS kot predlagatelj med sprejemanjem štipendijske zakonodaje ni utemeljila. Cilj obeh sicer je, da se s tem spodbuja izobraževanje in doseganje višje ravni izobrazbe štipendistov, kar pa velja za vse štipendije. Pri obeh štipendijah lahko štipendist poleg osnovne štipendije pridobi tudi dodatek za bivanje v višini 81,92 evra ter dodatek za štipendiste s posebnimi potrebami v višini 51,20 evra. Obe štipendiji pa sta namenjeni povsem različnim ciljnim skupinam in različnim namenom, dijaki ter študentje, ki so tako na- darjeni kot socialno ogroženi, pa se morajo v trenutni ureditvi odpovedati eni od štipendij. Češ, ali te nagradimo, ker si uspešen, ali pa ti pomagamo, ker si reven,« so zapisali. Dodatek za uspeh od 17 do 40 evrov Zoisova štipendija je spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov in s tem ustvarjanje dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja, razvojne dejavnosti in umetnosti. Poseben pogoj za pridobitev je izkazan vsaj en izjemni dosežek in hkrati ustrezen šolski ali študijski uspeh. Državna štipendija pa je dopolnilni prejemek, namenjen kritju stroškov, ki nastanejo v času šolanja. Dodeljujejo jo pristojni centri za socialno delo, in sicer za študij v Republiki Sloveniji in tudi za študij v tujini v javno veljavnem izobraževalnem programu. Njen ključni namen pa je pomoč pri izobraževanju socialno šibkim družinam in osebam z nizkimi dohodki. Če je štipendist, ki prejema državno štipendijo, pri šolanju tudi uspešen, lahko pridobi dodatek za uspeh (v višini od 17 do 40 evrov), ki je dodatna spodbuda za doseganje visokih rezultatov, a je ta znesek precej nižji od tistega, ki bi ga upravičenec dobil, če bi lahko ob državni štipendiji prejemal tudi Zoisovo. Sicer pa lahko hkrati z državno štipendijo posameznik prejema tudi kadrovsko štipendijo, štipendijo za deficitarne poklice, štipendijo Ad futura za študijske obiske v tujini in štipendijo Ad futura za tekmovanja v tujini. Estera Korošec Foto: ČG Državna štipendija je združljiva s kadrovsko, ne pa tudi z Zoisovo štipendijo. Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Kultura 12 stran 12 torek z 6. septembra 2022 Ptuj z Slikarska razstava Tomaža Plavca Iz naše zgodovine Prevzetnost ga je stala glave Desni pritoki Drave med Dogošami in Zlatoličjem so bili nekoč očitno bogati z ribami, kajti ribolovne pravice in gradnja jezov so bili razlog, da so podložniki umorili grofa Herbersteina. Foto: Štajerski deželni arhiv v Gradcu Spor med gospoščinama Vurberk in Ravno polje za ribolovne pravice na dravskih pritokih in gradnja jezov sta leta 1677 botrovala umoru grofa Herbersteina. Kregarije okrog tega, kdo sme kje loviti ribe, so se med gospodarji obeh gospoščin, vsake na svojem bregu Drave, vlekle praktično skozi celo drugo polovico 17. stoletja, leta 1677 pa dosegle svoj vrhunec in terjale krvavi davek. Najbrž si jih zgodovina niti ne bi zapomnila, saj so bili takšni in podobni spori med gospoščinami v tistem času nekaj povsem običajnega, tokrat pa je šlo za izjemno vplivni plemiški rodbini: Herberstein, ki je vladala gospoščini Vurberk, in Galler, ki je gospodovala na Ravnem polju. Nameraval jih je le prestrašiti Uvod v tragične dogodke tistega zadnjega majskega dne je bila odločitev grofa Jurija Gunterja Herbersteina, da stanje na desnih dravskih pritokih nasilno uredi v lastno korist. Namenil se je namreč do konca podreti jez v Loškem Potoku pod naseljem Loke pri Staršah na Dravskem polju. Ko je slišal, da je ob jezu več ravnopoljskih podložnikov, je ravnal enako prevzetno kot v preteklosti. Zbral je svoje služabnike in lovce, jih oborožil s strelnim orožjem in se odpravil k jezu, da bi od tam pregnal nasprotnikove podložnike. S tem bi svojim ribičem omogočil nemoten ribolov, svojim podložnikom pa nato še nemoteno podiranje jezu. Iz izkušenj je vedel, da mu kmetov ne bo težko pregnati, saj so se običajno razbežali že ob prvem strelu. Tudi tokrat je bilo sprva videti, da se bo ponovilo »že videno«, da bo torej grof prijahal do jezu, nahrulil podložnike, jim enkrat ustrelil pod noge, oni pa se bodo prestrašeno razbežali. A je stvar ušla izpod nadzora in zgodilo se je prav nasprotno. Grofa so dobesedno razmesarili Grof je namreč naredil odločilno napako; namesto v tla je ustrelil v množico kmetov in enega na licu mesta ubil. Ko so kmetje videli smrt svojega tovariša, so pobesneli in so, opogumljeni z večjimi količinami vina, ki so jim ga ravnopoljski uradniki pred tem razdelili, agresivno stopili proti grofu in njegovim služabnikom. Namesto da bi Herberstein od tam skušal zbežati peš, se je na vsak način hotel prebiti do svojega konja. Konec je bil neizbežen: podivjani kmetje so ga dosegli, zgrabili in dobesedno razmesarili. Ko so se strasti počasi umirile, so se udeleženci spopada na obeh straneh prestrašili: ravnopoljski tega, da so ubili grofa, vurberški pa, da so sodelovali v spopadu na ozemlju druge gospoščine. Oblast je razmeroma hitro ukrepala in še istega leta so v ječo v mestni hiši v Gradcu zaprli sedem udeleženih podložnikov Ravnega polja. Mile kazni za rajo Štiri so po treh letih zapora izpustili, medtem ko so trije glavni obtoženci: Andrej Zupanič, ki je grofa posekal s sabljo, Andrej Krojšl, ki ga je prebodel s helebardo, in oskrbnik Matija Golob, ki je kmete spodbujal k spopadu, ostali v zaporu. Še preden je bil sodni proces v Gradcu 28. marca 1681 zaključen, je Zupanič umrl zaradi kuge. Sodba pa je marsikoga presenetila, saj so bili takrat plemiči tako rekoč nedotakljivi. Sodnik je namreč odločil, da je glavni krivec za tragičen dogodek sam grof Herberstein, zato si po njegovem mnenju podložniki ne zaslužijo strogih kazni, in to kljub temu da so dvignili roko nad grofa. Menil je, da so podložniki zgolj varovali posest svojega gospoda, grofa pa ubili v samoobrambi. Če bi bili strogo kaznovani, noben gospod v deželi ne bi bil več varen sredi svoje posesti in svojih podložnikov, saj jih slednji ne bi bili več pripravljeni tako goreče braniti. Senka Dreu Rože kot nova slikarjeva energija V Fürstovi hiši na Ptuju se je s slikarsko razstavo, prvo večjo samostojno po petnajstih letih, 200. obletnici ustanovitve podjetja Fürst & Söhne poklonil tudi ptujski slikar in kipar Tomaž Plavec, ki ima v tej ptujski hiši kulture in podjetništva tudi manjši razstavni atelje. Razstavo, ki bo na ogled eno leto, je poimenoval Neparne misli. Barvitost barv namreč zahteva akcijsko potezo, kjer nimaš časa razmišljati dvakrat, zato tudi takšno poimenovanje. Slikal je tudi v teh petnajstih letih, ko ni imel samostojne razstave, vendar v manjšem obsegu. Letošnje vroče, ognjeno, nenavadno poletje, za marsikoga tudi morda nova svetloba po nekem temnem obdobju, je ptujskega akademskega slikarja in kiparja motiviralo, da se je znova v celoti predal slikarstvu, kot poklon slikarski potezi, ki si želi združiti barvo, obliko, čustvo, občutje, nemir, veselje, pogum, vehemenco, radost. Polno je rož, cvetličnih, poletnih motivov, ki so ena nova slikarjeva energija, tudi zelo priročen motiv. “Cvetje ti da barvo, nešteto oblik, energijo, barvitost. To sem želel slikati že pred leti. Tudi raziskovati sem začel v tej smeri,” je še povedal slikar. Tako je po petnajstih letih ustvaril novo slikarsko razstavo na Ptuju, na kateri je mogoče občudovati tudi skulpture. Zadnjih deset let se Tomaž Plavec ukvarja predvsem s kiparstvom. Vse skupaj pa se je začelo s skulpturo barvite rastline v preddverju Fürstove hiše, je povedal. Nastal je cikel, ki sovpada z jubilejem Fürstove družine, s katerim se je tudi sam želel predstaviti ob tej priložnosti. Vsa dela so nastala v letošnjem poletju, razen skulpture treh šumarov, ki jih je ustvaril v letu 2020, ki ga spremljajo kot neke vrste prijatelji, Foto: Črtomir Goznik V Fürstovi hiši razstavlja Tomaž Plavec. ki mu vedno stojijo ob strani, kot amulet. Podrobneje bo najnovejši slikarski opus velikih slik v tehniki akrila na platno Tomaža Plavca predstavljen tudi v katalogu. Novo pri njem pa je, da je začel slikati na tablico. Gre za enkratne printe na zelo kakovosten svilen papir. Od drugih slik na razstavi se razlikujejo po tem, da so te slike uokvirjene. Prostor razstave je lepo stopnišče Fürstove hiše. Ptujčani smo lahko veseli, da je še ena ptujska hiša postala galerija. Vsaka lepša ptuj- ska hiša ima že svojo galerijo, kar je lahko samo v ponos najstarejšemu slovenskemu mestu. Lastnik Gerhart Conrad Fürst je zelo ponosen, da so del tega okolja, zahvalil se je Tomažu Plavcu za lepe slike, ki so presenetile tudi ptujsko županjo Nuško Gajšek. Prepričana je bila, da je prišla na odprtje kiparske razstave, zato tudi toliko večje presenečenje, hkrati pa tudi navdušenje nad ustvarjenim. Razstava je navdušila tudi številne druge obiskovalce. Pokazalo se je, da imajo Ptu- jčani radi razstave in jih tudi zelo pogosto obiskujejo. Utrudilo jih ni niti izjemno bogato prireditveno poletje, ki je bilo resnično magično, nabito z vsemi umetniškimi energijami. “Če na koncu lahko še sam dodam en kanček, sem vesel in srečen,” pravi umetnik. Z igranjem na kitaro je odprtje Plavčeve razstave pospremil mladi perspektivni ptujski kitarist Narmej Grager Lutarič, ki ima tudi svoj glasbeni atelje v Fürstovi hiši. MG Ptuj z Metod Munda, glasbenik in pevec Glasba mu pomeni vse Metod Munda poje in igra že od majhnega. Izhaja iz glasbene družine Munda iz Prerada pri Polenšaku v občini Dornava. Že od nekdaj ga je veselila glasba, vedno se je videl v njej. Ljudem želi pokazati svoj dar, ki ga je razvijal in ga še razvija, ter ga oplemenititi še z nečim novim. Igra klavir, harmonika ga ni nikoli privlačila. Sestra jo igra, morda jo bo nekoč tudi sam. Nikoli se ne ve, pravi. Letos je zaključil šolanje na ekonomski šoli, matura ni bila težka. Šolanja ne bo nadaljeval, zaposlil se bo v domačem podjetju Harmonike Munda, ki je prepoznavno po izdelavi harmonik Munda. V koronskem obdobju se je povpraševanje po harmonikah celo povečalo. Nekatere stvari pri harmoniki zna tudi narediti, igrati pa (še) ne zna. Ne bo jih sestavljal, ampak prodajal. „Zavedam se, da moram delati na karieri, če želim uspeti, zato pa moram delati, da si pridobim potrebna finančna sredstva. Januarja letos sem na Ptuju odprl tudi svojo plesno šolo Remix za hip-hop skupaj s koreografinjo Rebeko. Vadbene prostore imamo v Beefit centru. Začeli pa bomo tudi z jazzom in break dancom. Vpisujemo otroke od vrtca naprej do srednje šole. Želimo si, da bi se jih čim več vpisalo, še posebej tistih, ki jih ples veseli,“ pove mladi pevec in glasbenik Metod Munda, ki je na pevske odre stopil preko projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo v njegovih začetkih, za katerega pravi, da je zelo dober projekt. Finale 8. sezone projekta je ocenil kot vrhunski pevski dogodek, na katerem je nastopilo veliko pevskih in glasbenih talentov. Zanj so bili vsi zmagovalci. „Zelo sem Foto: Črtomir Goznik Metod Munda: „Nekoč si želim nastopiti tudi na Emmi in na Slovenski popevki.“ navijal za Saro, pa tudi za mojega bratranca Maja. Sicer pa čestitam vsem, ki so letos nastopili na tem odru. Resnično so bili izjemni. Iz svojih izkušenj vem, kako je nastopiti pred takšnim avditorijem.“ Vsak, ki želi ustvarjati na glasbenem in pevskem področju, mu ta projekt prinese tudi neko samozavest, dobre izkušnje za pevsko pot, če se zanjo odloči. Bil je tudi njegov finalist. Uvrstitev v finale mu je tudi dala potreben zagon za začetek pevske poti. Začel je sodelovati z založbo Menart Records Slovenija in producentom Kevinom Koradinom. Skupaj so začeli ustvarjati skladbe. Ideje za tekste je dal sam, skladbe pa je napisal Kevin. Doslej je posnel tri skladbe: Ko se zberemo, Mana in najnovejša Plešem sam. Že letos pa naj bi izšel njegov prvi album. Kje se Metod vidi na svoji pevski poti? Odkrito pove, da ima velike cilje. Najprej pa si želi postati prepoznaven v Sloveniji, se nekoč preizkusiti tudi na Emmi in Slovenski popevki. Mikajo pa ga tudi odri na tujem. Najbolj mu je pri srcu pop, zabavna glasba, da zabava ljudi. Letos je imel že nekaj nastopov, v koronskem obdobju jih ni bilo. Na slovenski glasbeni sceni je veliko dobrih glasbenikov, zato se mora vsak zelo potruditi, da mu uspe. Tega se še kako zaveda. Vesel je, da ga v njegovih načrtih v celoti podpirajo tudi doma, tega je resnično vesel. Hvaležen je očetu Zlatku in mami Andreji, saj ga nesebično podpirata v njegovih glasbenih projektih. Glasba mu pomeni dejansko vse. MG COLOR CMYK Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 Nogomet Odlična moštvena predstava za zasluženo prestižno slavje Stran 14 Rokomet Velika Nedelja tudi v drugo boljša od Gorišnice Stran 14 stran 13 Nogomet Drava še naprej neporažena, Zavrč edini ostaja stoodstoten Stran 15 Nogomet Uspešni preobrati Apač, Gerečje vasi in Stojncev Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gönc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros z Dirka za VN Turčije Gajser sezono končal tako, kot jo je začel – z zmago Naš šampion Tim Gajser iz Pečk pri Makolah je sezono, v kateri si je že dve dirki pred koncem zagotovil naslov svetovnega prvaka, kronal z grand prix zmago na zaključni dirki v Turčiji. Tim je sezono končal tako, kot jo je začel – zmagovito. To je bila jubilejna deseta zmaga v sezoni, kar je največ doslej v karieri (leta 2019 jih je dosegel devet)! Skupaj je doslej zbral 43 zmag, od tega 38 v najmočnejšem razredu MXGP. Na VN Turčije je prvo mesto osvojil s 3. mestom v prvi in 2. mestom v drugi vožnji. Isto število točk (42) je v Afyonkarahisarju osvojil tudi Jeremy Seewer, a je bil Gajser boljši v drugi vožnji. Švicar je bil tudi v skupnem seštevku svetovnega prvenstva 2022 prvi Timov zasledovalec, a je zaostal več kot 100 točk. 25-letni petkratni svetovni prvak dirke v Turčiji ni začel najbolje, saj je v prvi vožnji v prvem zavoju zdrsnil ter se nato v ospredje prebijal s 15. mesta. Že v drugem krogu je prišel Dirka za VN Turčije, rezultati: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Romain Febvre 4. Maxime Renaux 5. Mattia Guadagnini 6. Jorge Prado V 8. krogu prvoligaške sezone 2022/23 so bili v ospredju – centimetri. Odločitve v VAR-sobah so močno vplivale na razplete tekem in so tehtnico nagibale na eno ali drugo stran. Maribor je znova odigral izjemno slab prvi polčas, kar se mu je letos ponovilo že v kar nekaj primerih. Posledično so se proti Taboru zasluženo znašli v zaostanku, ki se je v Honda Yamaha Kawasaki Yamaha Gasgas Gasgas 20 22 13 25 18 14 Honda Yamaha Gasgas Yamaha Yamaha 763 657 589 578 575 22 20 25 13 16 18 42 42 38 38 34 32 Končni skupni vrstni red v SP: 1. Tim Gajser 2. Jeremy Seewer 3. Jorge Prado 4. Maxime Renaux 5. Glenn Coldenhoff Slovenija Švica Španija Francija Nizozemska remyjem Seewerjem (Yamaha). V drugi vožnji je Gajser bolje začel in ostal na motorju, dolgo pa se je prebijal naprej do Španca Jorgeja Prada (Gasgas) in kar za nekaj časa obtičal za njim. Ko ga je prehitel, se je podal na lov za Francozom Romainom Febvrejem (Kawasaki), a mu je zmanjkalo časa za kakšen napad. »Zelo sem vesel, nisem si Zaključna dirka sezone v Turčiji je znova minila v zmagoslavju Tima Gajserja. To je bila njegova jubi- mogel želeti boljše sezone. lejna deseta zmaga za veliko nagrado v sezoni, kar je največ v dosedanji karieri. Tokrat sem imel ogromno težav s startoma: ta nista do desetega mesta. Nato sicer ni več Francoza Romaina Febvreja ter se carja Valentina Guilloda (Yamaha), bila dobra, zato sem se ki je pod pritiskom iz ozadja padel. tako hitro napredoval po razpredel- prebil do četrtega mesta. Nato je po najhitrejšem krogu na Prvo vožnjo je dobil Francoz Maxime moral prebijati iz ozadja. V nici, je pa nekaj minut pred koncem v gneči izkoristil boljši ritem in padec dirki ob koncu ujel in prehitel še Švi- Renaux (Yamaha) pred Švicarjem Je- drugi vožnji ni bilo lahko, Foto: MXGP Prva liga Telemach Maribor srečno do točke, Olimpija srečno do zmage Slovenija Švica Francija Francija Italija Španija drugem polčasu še podvojil. Ali je bil prepovedani položaj enega od napadalcev Tabora ob doseženem zadetku aktiven ali pasiven, si lahko vsak razlaga po svoje … Kapetan Maribora Rok Kronaveter je v zadnjem delu tekme skoraj zrežiral popoln preobrat, saj je najprej znižal na 1:2, nato pa je v sodniškem dodatku prispeval še podajo za izenačenje. Če bi vmes obveljal še njegov doseženi gol (v začetku akcije je bil opažen centimetrski prepovedan položaj soigralca), potem bi bil veliki junak tekme. Po koncu je realno priznal, da je bila podoba Maribora v prvem polčasu sramotna, da je bilo premalo želje, volje ... »Tako se ne igra za Maribor,« je bil kritičen. Drugi štajerski ligaš iz Celja se počasi približuje igri in rezultatom, kot so jih napovedovali pred sezono. Tokrat so povsem zasluženo slavili na Bonifiki, kjer so bili domačini v nekoliko spremenjeni postavitvi neprepoznavni. Svoj del krivde je po tekmi prevzel trener Zoran Zeljković, še večjega pa igralci. »Stali smo predaleč od tekmecev, bili smo premalo odločni ...« sta bila dva najbolj pogosto izražena vzroka za poraz. Najbolj »nora« tekma kroga je bila odigrana v Stožicah, kjer so gostje iz Domžal v prvem polčasu povsem Foto: Grega Wrnig / m24.si Nogometaši Maribora proti Taboru niso uspeli »potrditi« zmage iz prejšnjega kroga proti Muri, s Sežanci so celo do remija prišli v sodnikovem podaljšku. nadzorovali položaj na igrišču in z dvema lepima zadetkoma tudi vodili 0:2. Na začetku drugega dela so zadeli še tretjič, a je bil gol razveljavljen zaradi centimetrskega prepovedanega položaja. »Zanimivo je, da je ta dogodek dvignil domačine in spremenil potek tekme. Tukaj milimetri niso šli v našo korist, na drugi strani pa so šli dvakrat v korist Olimpije. Neverjeten scenarij,« je po tekmi dejal trener Domžal Simon Rožman. Povsem drugačne volje je bil po tekmi trener Olimpije Albert Riera, ki je najbolj vesel pozitivnega karakterja ekipe, ki po zaostanku ni obupala, ampak je zmogla preobrat. Po osmi zaporedni zmagi ima Olimpija na vrhu že devet točk prednosti pred Koprom, še dve več pa pred Celjem. REZULTATI 8. KROGA: Maribor – CB24 Tabor Sežana 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Kouao (36.), 0:2 Stanković (62.), 1:2 Kronaveter (66.), 2:2 Repas (92.); Gorica – Mura 0:0; Koper – Celje 0:2 (0:2); strelca: 0:1 Ikwuemesi (29.), 0:2 Gbamble (40.); rdeči karton: Božić (92., Celje); Olimpija – Domžale 3:2 (0:2); strelci: 0:1 Mutavčić (3.), 0:2 Durdov (21.), 1:2 Nukić (53.), 2:2 Nukić (66.), 3:2 Pedro (68.). Tekma Kalcer Radomlje – Bravo je bila odigrana v ponedeljek. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 8 2. KOPER 8 3. CELJE 8 4. MURA 8 5. DOMŽALE 8 6. KALCER RADOMLJE 7 7. MARIBOR 8 8. CB24 TABOR SEŽANA 8 9. BRAVO 7 10. GORICA 8 8 5 3 2 2 2 2 1 2 1 0 0 4 4 3 3 2 4 0 2 0 3 1 2 3 2 4 3 5 5 15:3 13:8 10:7 11:12 10:12 7:9 11:16 7:12 5:6 5:9 24 15 13 10 9 9 8 7 6 5 JM saj je bilo 'Prada dovolj po celotni progi'. Ko pa mi ga je uspelo prehiteti, sem se začel približevati vrhu, a je bil Febvre nekoliko predaleč. Vseeno je skupna zmaga v Turčiji lep zaključek sezone,« je v prvi izjavi po dirki dejal Gajser. Za najboljšega motokrosista sveta se sedaj začnejo težko pričakovane in zaslužene počitnice, ki si jih je z letošnjimi odličnimi predstavami več kot zaslužil. STA, JM Tenis z Tamara Zidanšek Dolgi dvoboji ji ne ustrezajo … Tamara Zidanšek je po izpadu v uvodnem krogu posameznic OP ZDA v New Yorku srečo poskušala še med dvojicami, kjer je združila moči z Madžarko Panno Udvardy. Tudi v tej konkurenci se je poslovila že na začetku. V prvem krogu sta bili boljši Ukrajinka Ljudmila Kichenok in Latvijka Jelena Ostapenko. Četrti nosilki turnirja sta odpor slovensko-madžarske dvojice strli šele v master tie breaku tretjega niza. Dvoboj je trajal dve uri in 38 minut ter je bil najdaljši dvoboj uvodnega kroga med ženskimi dvojicami. OP ZDA, dvojice, rezultati: 1. krog: Zidanšek/Udvardy – Ostapenko/Kichenok (Latvija/Ukrajina, 4.) 3:6, 7:6(5), 6:7(6:10) Spomnimo: Tami je že med posameznicami odigrala izjemno dolg dvoboj z Američanko Elizabeth Mandlik, drugega najdaljšega v prvem krogu. JM Tamara se je pridružila številnim igralkam, ki so se ob športni upokojitvi poklonile Sereni Williams in njenemu prispevku k razvoju tenisa. Edini dvoboj z Američanko je Tami igrala leta 2020 na Odprtem prvenstvu Avstralije v Melbourneu (2:6, 3:6). Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Šport 14 stran 14 torek z 6. septembra 2022 Nogomet z 2. SNL, 6. krog Odlična moštvena predstava za zasluženo prestižno zmago Nafta 1903 – Aluminij 1:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Marinšek (54.), 0:2 Brest (68.), 0:3 Skiba (76.), 1:3 Oštrek (78., z 11 m). NAFTA 1903: Kiss, Dinnyes (od 69. Sulejmanović), Urh, Brkić (od 69. Čavara), Szabo, Florjanc (od 61. Stare), Papp (od 51. Drk), Gergö, Igrec (od 61. Feher), Oštrek, Haljeta. Trener: Gabor Boer. ALUMINIJ: Banić, Zukić (od 86. Schaubach), Jovan (od 86. Munić), Martić, Crnčec, Frešer (od 92. Medved), Jagić, Bizjak (od 46. Borovnik), Brest (od 92. Kmetec), Marinšek, Skiba. Trener: Oskar Drobne. Nogometaši Aluminija so se tudi iz težkega gostovanja v Lendavi vrnili s polnim izkupičkom. To je že njihova četrta zaporedna zmaga v gosteh (v tej statistični prvini imajo stoodstotni izkupiček). Po vrsti so »padli« Krško, Rogaška, Rudar in sedaj še Nafta. Na drugi strani je Nafta prvič v sezoni igrišče zapuščala sklonjenih glav. Kakšnih 500 gledalcev je dodobra napolnilo tribune stadiona v Lendavi, kjer so tekmo bolje začeli domačini. Ti so imeli v 14. minuti najlepšo priložnost prvega polčasa, a je žoga po strelu Nermina Haljeta zadela prečko in se odbila na golovo črto, od tam pa v polje, kjer so gostje še enkrat blokirali strel domačinov. V celotnem prvem polčasu so bili domačini na prvi pogled agresivnejši, a so se gostje dobro postavili v obrambi in s kolektivno igro zapirali dostop do svojega gola. Ob polčasu je trener Aluminija Robert Pevnik naredil menjavo, ki se je izkazala celo za ključno: Jaka Bizjaka (pred prihodom v Kidričevo je dve leti in pol igral za Nafto) je zamenjal 19-letni Andraž Borovnik (nogometna šola Dravinje, Aluminija in Maribora). Šesti gol Marinška Domačini so želeli tudi v drugem polčasu nadaljevati v podobnem tempu, a so še naprej zadevali ob kidričevski zid. V primerjavi s prvim polčasom pa so bili šumarji natančnejši v protinapadih. Enega od teh so izpeljali v 54. minuti, ko je Gašper Jovan lepo prodiral po levi strani, njegovo podajo v kazenski prostor je Borovnik spretno preu- smeril do Nika Marinška, ta pa je s 14 metrov neubranljivo zadel pod prečko – 0:1. To je bil že njegov šesti gol v sezoni! Domačini so potrebovali nekaj časa za ponovno organizacijo lastnih vrst, a so kmalu doživeli še naslednji šok s strani gostov, ki so kar »leteli po igrišču«. Borovnik je z izjemnim »slalomom« po desni strani prodrl v kazenski prostor in nato pravočasno oddal žogo do Marka Bresta, ki jo je spravil v mrežo – 0:2. Brest je s tem na najlepši način kronal izjemno predstavo, zagotovo najboljšo v tej sezoni, ko je odvzel številne žoge tekmecem, opravil izjemno delo na sredini igrišča, prihajal do priložnosti in konec koncev tudi zabil. Brest je bil ključni igralec tudi pri golu v 76. minuti, ko je odvzel žogo na svoji polovici igrišča, jo v dolgem sprintu prenesel na nasprotno polovico, protinapad – v njem je sodeloval še Frešer - pa je učinkovito zaključil Poljak Daniel Skiba – 0:3. Gostom je uspelo izid le še kozmetično popraviti. Po igranju z roko Hrvoja Crnčeca v kazenskem prostoru je sodnik Božo Kondič pokazal na belo piko, s katere je bil uspešen domači kapetan Stjepan Oštrek – 1:3. Vratar Aluminija Tibor Banić je klonil šele drugič v sezoni. JM Nogomet z 2. SNL, 5. krog Prva domača zmaga tudi za Bistričane Kety Emmi & Impol Bistrica – Krško 2:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Kapun (2.), 1:1 Lovrić (57.), 2:1 Havelka (81., z 11 m). KETY EMMI & IMPOL BISTRICA: Dabanovič, Ploj, Šlamberger, Ferčič, Vidmar, Klašnja, Kujović (od 76. Rozman), Bračko (od 44. T. Panić, od 76. V. Panić), Havelka, Koprivc (od 46. Džumhur), Kapun (od 41. Maher). Trener: Franc Fridl. KRŠKO: Goričar, Lesjak (od 86. Ribič), Musa (od 52. Lovrić), Rudonja, Hanžek, Shimba, Antunović (od 66. Barišić), Brekalo, Kunštić, Petrak, Arapović. Trener: Aljaž Leskovar. Nogometaši Bistrice so kot novinci v 2. ligi sezono začeli z zmago na gostovanju v Dekanih, nato pa na naslednjih štirih tekmah zmage Vodilni dvojec iz Prekmurja s polnim izkupičkom Oba derbija vodilnih ekip sta bila konec tedna odigrana v Prekmurju, kjer sta pri Beltincih oz. Nafti gostovala Krka oz. Aluminij. Domači navijači – na obeh tekmah se jih je zbralo po 500 – so stadiona zapuščali razočarani. Krka je do zmage v Beltincih (trener Damjan Gajser zaradi dveh rumenih kartonov ni smel voditi ekipe ob igrišču, podobno kot Oskar Drobne pri Rogaški) prišla v zadnji minuti tekme iz kazenskega strela (v polno je zadel Josip Krznarić). Tega je zakrivil Žan Žaler, ki je ob tem prejel drugi rumeni karton. Po identičnem scenariju – izključitev domačega igralca in posledični kazenski strel – je v Dobu do zmage prišlo tudi moštvo Vitanest Bilje. Strelec z bele točke je bil Bamba Susso, ki ima že šest zadetkov. Toliko jih imata tudi Nik Marinšek (Aluminij) in Faris Zubanović (Fužinar). niso dočakali. Krško je bil primeren tekmec za to. Pred približno 300 gledalci so Bistričani vodilni gol dosegli že po dobri minuti igre. Grobo napako v obrambi gostov je z odvzemom žoge izkoristil Havelka, delo pa je iz čiste situacije le še dokončal Enej Kapun – 1:0. Domači trener je že v prvem polčasu opravil dve zamenjavi, tretjo pa v odmoru. V drugem delu so gostje za izenačenje izkoristili dokaj podobno situacijo kot domačini v prvem polčasu. V zaključku tekme so domačini prišli do kazenskega strela po igranju z roko enega izmed Krčanov v kazenskem prostoru. Niko Havelka je tako domačine znova popeljal v vodstvo z 2:1, to pa je bil tudi končni izid tekme. JM Druge zaporedne zmage so se veselili igralci Ilirije, ki se jim je v prejšnjem krogu pridružil odlični strelec Matej Poplatnik (nekdaj Triglav, nazadnje je igral v Indiji, na Madžarskem in na Škotskem). Na dveh dosedanjih tekmah je dosegel štiri gole … Ilirija lahko v tej sezoni še močno meša štrene, partnerstvo s tujimi vlagatelji in sodelovanje s teniškim igralcem Aljažem Bedenetom pač ni ostalo neopaženo in bo močan veter v njihova jadra. Drugič zapored so slavili tudi Velenjčani. Očitno je zasedba trenerja Simona Dvoršaka potrebovala nekaj časa za to, da je ujela pravi tekmovalni in zmagovalni ritem. Tega pa še naprej ne najde Triglav, ki je zabredel v zelo globoko krizo. Tokrat si je v Kranju svoj kos pogače odrezala zasedba Rogaške. Tej se je kot zadnji pridružil nekdanji up Maribora Anel Hajrić, nazadnje pa član Triglava. REZULTATI 6. KROGA: Nafta 1903 – Aluminij 1:3 (0:0); Kety Emmi & Impol Bistrica – Krško 2:1 (1:0); Beltinci Klima Tratnjek – Krka 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Krznarić (90., z 11 m); rdeči karton: Žaler (89., Beltinci); Franc Fridl, trener Bistrice: »Po dveh remijih smo si na domačem igrišču želeli zmage. Začelo se je dobro, a nas je vodilni zadetek kar nekoliko uspaval. Tekmeci so bili na drugi strani agresivni, zato smo imeli v prvem polčasu kar velike težave. V drugem je bilo precej boljše, razen ob napaki pri prejetem golu smo bili agresivni, v napadu pa dovolj kombinatorni in nevarni. Glede na vse sem mnenja, da je zmaga zaslužena. Morda bo nadaljevanje zaradi tega res nekoliko lažje, a so ekipe med seboj zelo izenačene, tako da je vsaka naslednja tekma najpomembnejša. Čaka nas še veliko dela.« Roltek Dob – Vitanest Bilje 1:2 (0:0); strelci: 0:1 Dom. Jalinous (52.), 1:1 Kunstelj (69., z 11 m), 1:2 Susso (95., z 11 m); rdeči karton: Kunstelj (94., Dob); Jadran Dekani – Primorje 0:1 (0:1); strelec: 0:1 Paljk (15.); Rudar Velenje – Brinje Grosuplje 2:0 (2:0); strelca: 1:0 Kosić (20.), 2:0 Martinović (29.); Fužinar Vzajemci – Ilirija 1911 0:4 (0:1); strelca: 0:1 Poplatnik (45.), 0:2 Piskule (62.), 0:3 Poplatnik (73.), 0:4 Poplatnik (79.); Triglav Kranj – Rogaška 0:1 (0:0); strelec: 0:1 Musulin (72.). 1. KRKA 6 2. ALUMINIJ 6 3. VITANEST BILJE 6 4. NAFTA 1903 6 5. BELTINCI TRATNJEK 6 6. ILIRIJA 1911 6 7. ROGAŠKA 6 8. RUDAR VELENJE 6 9. K. E. BISTRICA 6 10. PRIMORJE 6 11. FUŽINAR VZAJEMCI 6 12. ROLTEK DOB 6 13. JADRAN DEKANI 6 14. KRŠKO 6 15. BRINJE GROSUPLJE 6 16. TRIGLAV KRANJ 6 5 5 4 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 1 1 0 2 1 3 3 2 2 1 0 3 2 2 2 1 0 0 2 1 2 1 1 2 2 3 4 2 3 3 4 5 11:2 9:2 12:13 13:7 10:7 10:4 6:5 8:5 5:5 5:10 11:14 8:11 7:8 7:11 3:10 3:14 16 16 12 11 10 9 9 8 8 7 6 6 5 5 2 1 JM Foto: DAMN Nogometaši Aluminija so se v Lendavi veselili zaslužene zmage, ki je že peta v tej sezoni. Marko Brest, Aluminij: »Tekma je bila zelo naporna, predvsem v prvem polčasu je Nafta močno pritiskala. Na srečo smo se uspešno ubranili, nato pa nas je ob polčasu trener še dodatno motiviral za drugi del tekme. V nadaljevanju smo res dodali še nekaj več v napadu in dokazali, da smo boljši od Nafte. Pohvalil bi vse soigralce za 100 % energije, ki so jo vložili v tekmo. To je bila res odlična moštvena predstava z naše strani. Posledično je zmaga povsem zaslužena, veseli pa nas tudi to, da smo v polno zadeli trije, tudi napadalec Skiba, ki potrebuje gole za samozavest.« Boban Jović, pomočnik glavnega trenerja Aluminija: »Pričakovali smo, da bodo situacije na tekmi in potek tekme točno takšni, kot so bili, vključno z uvodnim specifičnim pritiskom gostiteljev, ko so z večjim številom igralcev prihajali v naš kazenski prostor. Zame je izjemnega pomena to, da igralci vedo, zakaj v določenih delih tekme trpijo, ko pa pridejo do priložnosti, pa jih izkoriščajo. Tu v zadnjih mesecih vidim velik napredek te ekipe, kar predstavlja moje največje zadovoljstvo. Že na prejšnjih tekmah, ko je velik delež golov dosegal Nik Marinšek, smo imeli situacije, kjer so tudi drugi prihajali do priložnosti. Tokrat jim je uspelo zadeti, upam, da jim bo to dalo določeno mirnost za naprej in da se jim bodo pri tem pridružili drugi.« Rokomet z Pripravljalna tekma Velika Nedelja tudi v drugo boljša Velika Nedelja – Moškanjci-Gorišnica 31:25 (19:12) VELIKA NEDELJA: Firšt Šeruga, Prejac; Zorec 1, Kolmančič 6, Kovačec 4, Notersberg, Majhen, Toplak 9, Sovič 1, Voljč 3, Borko 2 (1), Niedorfer 5. Trener: Uroš Krstič M. GORIŠNICA: Ranfl, Kroflič, Brodnjak, N. Trunk; Tement 1, Šandor 7 (3), Ozmec 4, Geč 1, Žnidarič, Zupanič 3, Hrupič 7, G. Trunk 1, Lorenčič, Leben, Bedrač 1. Trener: Ivan Hrupič Teden dni pred začetkom državnega prvenstva v 1. B-ligi sta zadnjo pripravljalno tekmo, generalko, odigrala kluba Velika Nedelja in Moškanjci-Gorišnica. Gostitelji, novinci v 1. B-ligi, so tekmo začeli več kot odlično in povedli s kar 7:0. V 10. minuti je bil rezultat 10:2, za goste je prvi zadetek v deveti minuti dosegel Denis Hrupič. Tik pred odmorom je prednost Velike Nedelje narasla že na +9 (19:10). Tudi v nadaljevanju je bila Velika Nedelja boljša, saj je povedla s +10 (24:14). Kriznih deset minut Velike Nedelje so s serijo 0:6 izkoristili varovanci trenerja Ivana Hrupiča in zmanjšali zaostanek na –4 (24:20). Zaključek je znova pripadel Veliki Nedelji, ki je ušla na prednost šestih golov (28:22, 29:23, 30:24) in tekmo mirno pripeljala do srečnega konca (31:25). »Na tekmi smo pokazali veliko dobrih in tudi nekaj slabih stvari. Če potegnemo črto pod celotno tekmo, smo lahko zadovoljni s predstavo. Seveda lahko igramo še bistveno bolje, in če nam bo to uspelo, lahko presenetimo tudi kakšno ekipo iz samega vrha 1. B-lige, kar je tudi naša želja. Kot novinci si v prvi vrsti želimo obstati v ligi, glede na zasedbo, ki smo jo na koncu sestavili, pa lahko računamo tudi na uvrstitev v sredino lestvice. Seveda bo veliko odvisno od začetka sezone, kjer nas najprej čaka neugodno gostovanje v Železnikih,« je po tekmi povedal kapetan Velike Nedelje Peter Zorec. Namizni tenis z NTK Cirkovce Odličen uvod v sezono mladih Cirkovčanov Mladi igralci in igralke NTK Cirkovce so se udeležili prvega tekmovanja v novi sezoni 2022/23, odprtega prvenstva Murske Sobote. Dosegli so odlične uvrstitve, saj so se prav vsi domov vrnili z odličji. Dosežene uvrstitve: - mladinke: 2. Tia Rudolf; - kadeti: 3. do 4.: Aleks Koren; - dekleta do 10 let: 1. Pia Kundih, 2. Neli Koren; - fantje do 10 let: 1. Urh Novak, 3. do 4.: Anže Safošnik. UR Foto: Črtomir Goznik Filip Ranfl (RK Moškanjci-Gorišnica) Obe ekipi sezono začneta v petek, 9. septembra, s težkim gostovanjem v Železnikih (Velika Nedelja) in Črnomlju (M. Gorišnica). Po napovedih strokovnjakov so prav te štiri ekipe glavni kandidati za izpad iz 1. B-lige. Seveda upamo, da se strokovnjaki motijo in da bosta tako Velika Nedelja kot M. Gorišnica tudi naslednjo sezono ostali v drugoligaški karavani. Uroš Krstič Nogomet z Veteranske lige MNZ Ptuj: tesni izidi v ligi +40 +35 Vzhod REZULTATI 1. KROGA: Grajena – Rogoznica Gostilna Muršič 5:1, Središče – Dornava AAS 3:0, Borovci – Podvinci 0:7, Gorišnica – Cirkulane 1:2. Prosta je bila ekipa Markovci. +35 Zahod REZULTATI 1. KROGA: Hajdina – Apače 1:3, Tržec – Gerečja vas veterani 0:4, Leskovec – Pragersko. Tekma Skorba – Podlehnik bo 12. 9. +40 REZULTATI 1. KROGA: Ormož – Mladinec Lovrenc 1:1, Spodnja Polskava – Pohorje Oplotnica 2:1, Zgornja Polskava – Hajdoše 2:3, Majšperk – Videm 2:3. JM Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 15 Šport, rekreacija torek z 6. septembra 2022 15 Nogomet z 3. SNL - vzhod Izjemen preobrat Vidma, Zavrč edini ostaja stoodstoten, težave Podvincev in Cirkulan Bosch Bračič Videm – Avto Rajh Ljutomer 3:2 (2:1) STRELCI: 0:1 T. Nemec (6.), 0:2 T. Nemec (25.), 1:2 A. Rogina (45.), 2:2 S. Rogina (68.), 3:2 Krajnc (84.). BOSCH BRAČIČ VIDEM: Klasinc, Mesarič, Zdovc, Šegula (od 69. Škrabl), Vidovič (od 69. Tement), Ovčar (od 58. Čuš), A. Rogina, Krajnc, Kelc, S. Rogina (od 87. Nahberger), Kurež (od 87. Šeliga). Trener: Luka Gajšek. AVTO RAJH LJUTOMER: Lörinc, Vinter, T. Nemec, Bertalanič, Šalamun (od 79. Munda), Semenič, Jelen (od 69. Štrakl), L. Nemec (od 73. Panič), Ketiš, Feguš Makovec (od 46. Semenič), Madon. Trener: Marko Fajdiga. RDEČI KARTON: Vinter (45., Ljutomer). Nogometaši Vidma so na derbiju kroga gostili zasedbo iz prestolnice Prlekije, ki je v uvodnih treh krogih zabeležila prav toliko zmag. Tudi tokrat so bili na dobri poti, da nadaljujejo ta niz (0:2 v 25. minuti), a so si načrte v prvi vrsti prekrižali kar sami – tik pred polčasom je drugi rumeni in posledično rdeči karton dobil Filip Vinter. Videmčani so znali odlično izkoristiti ponujeno priložnost in so naredili popoln preobrat. Anton Rogina, Videm: »Pričakovali smo težko in trdo tekmo, kar se je na koncu tudi izkazalo za resnično. Ljutomerčani so se postavili v zgoščeno formacijo na svoji polovici in so v protinapadih prežali na naše napake. V prvih 25. minutah so dve takšni dočakali in dosegli gola. Kljub zaostanku smo še naprej igrali svojo igro in čakali na svoje priložnosti. Drugi prejeti rumeni karton gostujočega branilca se je na koncu izkazal za dogodek, ki je prelomil tekmo in jo obrnil v našo korist. Z igralcem več smo pritisnili proti golu tekme- REZULTATI 4. KROGA: Bosch Bračič Videm – Avto Rajh Ljutomer 3:2 (2:1), Drava Ptuj – Dravinja 0:0, Šmartno 1928 – Zavrč 0:3 (0:1), Posavje Krško – Podvinci 3:0 (2:0), Brežice 1919 Terme Čatež – Cirkulane 3:1 (0:1), Šampion – Premium Dobrovce 0:1 (0:1), Koroška Dravograd – Rače 0:7 (0:3). 1. ZAVRČ 2. B. BRAČIČ VIDEM 3. A. RAJH LJUTOMER 4. DRAVINJA 5. DRAVA PTUJ 6. RAČE 7. ŠAMPION 8. BREŽICE 9. POSAVJE KRŠKO 10. DOBROVCE 11. PODVINCI 12. CIRKULANE 13. ŠMARTNO 1928 14. K. DRAVOGRAD 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 3 3 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 2 2 1 1 0 2 1 0 1 0 0 0 1 1 0 0 1 1 2 1 2 3 3 4 4 11:3 12 11:6 9 9:4 9 8:1 8 8:5 8 11:5 7 7:4 7 10:11 6 7:5 5 1:5 4 5:10 3 1:5 1 0:9 0 2:18 0 cev in do konca zadeli trikrat. S tem smo nedvomno pokazali pravi značaj ekipe in se na koncu zasluženo veselili zmage.« Šmartno – Zavrč 0:3 (0:1) STRELCI: 0:1 Kajzer (42.), 0:2 Potočnik (81.), 0:3 Zorko (87.). ZAVRČ: Maroh, Koren, Šket, Mihalić, Drevenšek, Kajzer, Pofuk, Romih, Vočanec, Potočnik, Zorko. Trener: Gorazd Šket. Nogometaši Zavrča so v Šmartnem zmagoviti niz podaljšali na štiri in so po porazu Ljutomera ostali edina ekipa s stoodstotnim izkupičkom. Nogometaši Šmartnega bodo morali prve točke v sezoni iskati drugje … Za Zavrč je kapetan Denis Potočnik zadel na drugi zaporedni tekmi, preostala gola sta prispevala Roka: Kajzer in Zorko. Gorazd Šket, trener Zavrča: »Mojim fantom čestitam za prikazano; odigrali so zelo zrelo in tak- tično dovršeno tekmo. Dvoboji z ekipami z dna lestvice, ko določeni akterji točke zabeležijo že pred začetkom tekme, so vedno težki. Prvi polčas smo prevladovali na igrišču, si ustvarili v 12., 24., 27. in 30. minuti zelo zrele priložnosti, vendar nismo zadeli. To pa je uspelo Roku Kajzerju v 41. min s čudovitim strelom z glavo. Tekmeci so bili najbolj nevarni v 30. minuti, ko so izvajali dva kota zapovrstjo. V nadaljevanju smo držali žogo v svoji posesti in s tem utrujali igralce nasprotne ekipe. To se nam je obrestovalo v samem zaključku tekme, ko sta Potočnik in Zorko zadela za končni rezultat.« Brežice 1919 Terme Čatež – Cirkulane 3:1 (0:1) STRELCI: 0:1 Lipavšek (27.), 1:1 Cerjak (62.), 2:1 Radovanić (74.), 3:1 Matos (75.). CIRKULANE: Prapotnik, B. Cesar, Debelak, Bojnec, Gajšek (od 73. Kraševec), Lipavšek, Kukovec, Travnikar, Ljubec, Majcen (od 86. U. Cesar), Čater. Trener: Damjan Vogrinec. Nogometaši Cirkulan tudi v četrtem poskusu niso našli poti do zmage. Edina »tolažba« v novem porazu je lahko ta, da so dosegli prvi zadetek v sezoni – po 297 minutah igre je v polno zadel Kristian Lipavšek. Težave z napadalci so že enormne, Cimerman ni igral zaradi bolezni, Bajraja ni bilo niti v postavi in je vprašanje, ali bo sploh zaigral za oranžne, Golub in Živić sta pred sezono odšla na Hrvaško oz. v Podvince … Brez pravih napadalcev pa je težko loviti točke. Damijan Vogrinec, trener Cirkulan: »Po takšni tekmi je težko najti prave besede: v prvem polčasu smo povsem prevladovali na igrišču, imeli številne priložnosti, med Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Drave in Dravinje so si v enakovredni predstavi razdelili točke. DRAVA PTUJ: Janžekovič, Vogrinec, Janežič, Kokić, Rudić, Jadric, Erhatič, Čeh, Penič, Sedej, Šabeder. Trener: Aleš Čeh. Nogometaši Drave in Dravinje v obračunu neporaženih ekip niso prikazali posebej kakovostne predstave. Končni remi je realen odsev dogodkov na igrišču. Za odtenek več ugodnih situacij za dosego zadetka so imeli gostje, a je bil vratar Luka Janžekovič zanje previsoka ovira. Ta se je najbolj izkazal na začetku tekme, ko je ubranil nevaren strel napadalca gostov, čeprav je žoga med potjo proti golu spremenila smer … Pri gostih je prvič celotno tekmo odigral Tibor Knaus, v lanski sezoni kapetan mladinske vrste Aluminija (v Dravinji igra kot posojeni igralec). Leo Čeh, Drava: »Dogovor pred tekmo je bil, da si poskušamo med igro ustvarjati priložnosti, kar pa se nam ni povsem izšlo. Poskušali smo pritiskati nanje, a so bili drugim smo prišli trikrat 'ena na ena' z domačim vratarjem, zadeli smo okvir gola … Namesto visokega vodstva smo bili v minimalni prednosti, ki nam ni dajala nobene varnosti v drugem delu. Tudi domačini so po tekmi priznali, da jih v enem polčasu ni še nihče tako nadigral, niti lani v drugi ligi. Nato pa je prišla 62. minuta in domačini so iz prvega kota in sploh prvega strela na gol na tekmi izenačili. Ko je njihov igralec nekaj minut kasneje zadel evrogol s kakšnih 25 metrov, je bilo našega odpora konec. Vseeno verjamem v uspešno nadaljevanje sezone, prišle bodo tudi naše tekme.« Nogomet z Lige MNZ Ptuj Uspešni preobrati Apač, Gerečje vasi in Stojncev Super liga Tudi v drugem krogu Super lige ni bil dosežen niti en sam remi, podobno je bilo že v uvodnem krogu sezone. Tako so ekipe na treh »postajah«, pri šestih, treh in nič točkah. Ekipi Hajdina in Markovci sta tudi po 180 odigranih minutah zadržali ničlo in nista prejeli zadetka, na drugi strani Bukovčani in Gorišničani še vedno niso dosegli niti enega. Hajdinčani so pod vodstvom trenerja Mitja Tropa še drugič slavili. Tokrat so v napeti in izenačeni tekmi ugnali Bukovce. V zaključku tekme se je na igrišču že pošteno iskrilo, sodnik Blaž Prelog je le stežka miril strasti, ki jih je na drugi strani s svojimi odločitvami sam povzročal … Najbolj prepričljivi so bili v tem krogu Markovčani, pri katerih se je med strelce dvakrat vpisal Alex Strelec. Foto: Črtomir Goznik Na Hajdini so domačini vknjižili drugi paket točk, v napeti tekmi so ugnali Bukovčane. fizično močnejši, pa tudi izkušenost je bila krepko na njihovi strani (8 igralcev, rojenih pred letom 2000, pri Dravi eden, op. a.). Veliko je bilo trdih dvobojev, v katere smo oboji vlagali veliko energije, tako da je remi zaslužen. Pomembno je, da še naprej držimo niz neporaženosti, v takšni smeri želimo tudi nadaljevati. V zadnjem obdobju res naporno treniramo, kar se je na zadnjih dveh tekmah kazalo kot rahla utrujenost. To je sedaj treba zdržati, nato pa se nam bo to trdo delo v nadaljevanju sezone zagotovo obrestovalo.« Denis Vezjak, kapetan Dravinje: »Z igro in izkupičkom nismo najbolj zadovoljni, saj na vsaki tekmi ciljamo na zmago. Proti mladi in kvalitetni ekipi Drave smo poskušali s svojimi idejami zabiti vsaj en zadetek, kar pa se nam na žalost ni izšlo. Po drugi strani pa nas veseli, da znova nismo prejeli gola, imamo zares čvrsto obrambno vrsto – v štirih tekmah smo prejeli le en sam gol. Naša ekipa je kvalitetna, v njej sta izkušnje in mladost, tudi kemija v klubu je dobra.« Drava Ptuj – Dravinja 0:0 Kar v treh primerih se je v tem krogu zgodilo, da je ena od ekip povedla, a na koncu ni prišla niti do točke – to se je zgodilo Središču, Grajeni in Boču. Slednji je kot branilec naslova prvakov iz lanske sezone odlično kontroliral tekmo v Apačah, še v 85. minuti je vodil z izidom 0:2. Nato pa se je zgodil preobrat, ki ga res redko vidimo: domačini so do konca srečanja zadeli kar trikrat! Preobrat je začel Tomi Štumberger, nadaljeval Nejc Šenkiš, globoko v sodniškem podaljšku pa zaključil Kristjan Fridrih. Ob polčasu so v Središču zaostajali tudi igralci Gerečje vasi. V drugem polčasu sta za preobrat poskrbela najbolj izkušena moža vijoličaste zasedbe, kapetan Tadej Rozman in Marko Drevenšek. Tudi Grajena je bila na dobri poti, da bi iz Stojncev odšla neporažena, a se jim je v dveh minutah tekma »postavila na glavo«. Najprej so v 70. minuti na igrišču ostali z deseterico (izključen je bil Niko Jež), nato pa so v naslednji minuti prejeli zadetek (zabil jim ga je Peter Meznarič). REZULTATI 2. KROGA: Središče – Gerečja vas 2:4 (2:1); strelci: 1:0 Jakl (17.), 1:1 Prelog (28.), 2:1 Jaušovec (43.), 2:2 Rozman (46., z 11 m), 2:3 Drevenšek (60.), 2:4 Rozman (64.); Posavje Krško – Podvinci 3:0 (2:0) STRELCI: 1:0 Sivonjić (38.), 2:0 Gorenc (39.), 3:0 Bučar (52.). PODVINCI: Gorenjak, Gojkošek, Ramšak, Svenšek, Kuserbanj (od 46. Sprinčnik), Modrič (od 76. Kolenko), Oman (od 46. Marković), Anžel, Orovič, Zajko (od 76. Kocbek), Zamuda Horvat (od 64. Pihler). Trener: Robert Hojnik. V Krškem so domačini po dveh zaporednih remijih iskali pot do prve zmage v sezoni in jo na koncu tudi našli. Tokratne goste iz Podvincev so prehiteli na lestvici. Hajdina – Bukovci 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Petek (43., z 11 m), 2:0 N. Zupanič (84.); Markovci – Gorišnica 3:0 (1:0); strelca: 1:0 Strelec (38., z 11 m), 2:0 Toplek (65.), 3:0 Strelec (71.); Apače – Boč Poljčane 3:2 (0:1); strelci: 0:1 Topič (43., z 11 m), 0:2 Šket (61.), 1:2 Štumberger (86.), 2:2 Šenkič (87.), 3:2 Fridrih (93.); Stojnci – Grajena ANpro 2:1 (0:1); strelci: 0:1 Tominc (7.), 1:1 S. Meznarič (9.), 2:1 P. Meznarič (71.); rdeči karton: Jež (70., Grajena). 1. MARKOVCI 2. GEREČJA VAS 3. HAJDINA 4. GRAJENA ANPRO 5. STOJNCI 6. APAČE 7. SREDIŠČE 8. BOČ POLJČANE 9. BUKOVCI 10. GORIŠNICA 2 2 2 2 1 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 1 1 2 2 2 5:0 7:3 4:0 4:2 2:1 4:5 2:4 2:5 0:5 0:5 6 6 6 3 3 3 0 0 0 0 1. liga MNZ Ptuj: Skorba in Ormož še enkrat prepričljiva REZULTATI 2. KROGA: Rogoznica – Skorba 1:5 (1:1); strelci: 0:1 Šimenko (10.), 1:1 Marušič (17.), 1:2 Šimenko (49.), 1:3 Leben (71.), 1:4 Leben (75.), 1:5 Murat (79.); Hajdoše – Ormož 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Praprotnik (14.), 0:2 Kirič (22.), 0:3 Piberčnik (67.), 0:4 Kirič (85.); Makole Bar Miha – Pragersko 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Grašič (9.), 2:0 Smogavec (14.), 2:1 Maček (35.), 2:2 Breznik (70.), 2:3 Maček (76.); Robert Hojnik, trener Podvincev: »Prvi polčas smo odigrali zelo slabo. Praktično je bila igra povsem enosmerna – proti našemu golu. Domačini so izkoristili dve izmed več priložnosti, kar je bila pred nadaljevanjem lepa popotnica. Ob polčasu sem opravil dve menjavi, dogovorili pa smo se za agresivnejše pokrivanje tekmecev. Hitro smo imeli lepo priložnost za znižanje zaostanka, a je nismo izkoristili. Na drugi strani so domačini svojo iz protinapada izkoristili in prišli do velike prednosti. Poskušali smo vse za spremembo rezultata, a tokrat enostavno v ekipi ni bilo dovolj energije za preobrat.« Jože Mohorič Tržec – Podlehnik 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Kolar (25.), 1:1 Jelen (37.). 1. ORMOŽ 2. SKORBA 3. PRAGERSKO 4. ROGOZNICA 5. TRŽEC 6. PODLEHNIK 7. MAKOLE BAR MIHA 8. HAJDOŠE 2 2 1 2 1 2 2 2 2 2 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 1 0 0 0 0 0 1 0 1 2 2 8:1 9:3 3:2 6:8 1:1 3:5 3:7 3:9 6 6 3 3 1 1 0 0 2. liga MNZ Ptuj: Dornava ponovno izjemno učinkovita REZULTATI 2. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik – Oplotnica Senčila Senica 0:3 (0:2); strelci: 0:1 Leskovar (27., z 11 m), 0:2 Brusl (30.), 0:3 Veber (72.); rdeči karton: Čoh (90., Oplotnica); Zgornja Polskava – Mladinec Lovrenc 2:1 (0:0); strelci: 1:0 Furman (48.), 2:0 Smogavc (51.), 2:1 Pepelnik (70., z 11 m); Dornava Digitalpartner.si – Leskovec 7:1 (4:1); strelci: 1:0 Laura (1.), 1:1 Krajnc (5.), 2:1 Laura (13.), 3:1 Zagoršek (26.), 4:1 Popovič (36.), 5:1 Mar (47.), 6:1 Emeršič (50., ag.), 7:1 Mar (61., z 11 m). Prosta je bila ekipa Slovenja vas SMS sanacija. 1. DORNAVA 2. ZG. POLSKAVA 3. LOVRENC 4. LESKOVEC 5. OPLOTNICA 6. POLSKAVA 7. SLOVENJA VAS 2 1 2 2 2 2 1 2 1 1 1 1 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 13:1 0 2:1 1 4:4 1 7:8 1 3:6 2 2:6 1 1:6 6 3 3 3 3 0 0 JM Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 16 Poslovna sporočila COLOR CMYK stran 16 torek z 6. septembra 2022 Štajerski TEDNIK torek z 6. septembra 2022 torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK stran 17 Ljudje in dogodki 17 Ptuj z Fürsti, ptujski meščani in veletrgovci z vinom Slovenija z Turizem čakata negotova jesen in zima Dvesto let zgodovine podjetja in družine Preveč kriz na kupu 26. avgust je bil velik dan za družino Fürst, njihove prijatelje in tudi za mesto Ptuj. V hiši v Krempljevi ulici 1, ki so jo dobili vrnjeno v postopku denacionalizacije, so odprli razstavo pod naslovom Fürsti: Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vinom, ki je posvečena 200. obletnici ustanovitve podjetja Conrad Fürst & Söhne leta 1821 na Ptuju in zgodovini družine na Ptuju med letoma 1811 in 1945. Razstava je samo eden od dogodkov, ki jih pripravljajo ob tem jubileju. Družina Fürst je ena izmed redkih, če že ne edina, ki je v denacionalizacijskem postopku vrnjeno premoženje obdržala v svoji lasti, ga uredila in namenila kulturi oz. podjetništvu v lokalnem okolju. Fürstovo podjetje je bilo izjemno uspešno in znano po vsej habsburški monarhiji. Ukvarjalo se je s pridelavo in prodajo vina. To dolgoletno tradicijo danes nadaljuje Vinarstvo Conrad Fürst & Söhne na najboljših legah Štajerske. Direktorica Zgodovinskega arhiva (ZA) Ptuj Katja Zupanič je na odprtju razstave predstavila njen nastanek. „Znano je bilo, da ptujski arhiv v več fondih hrani posamezno gradivo družine, medtem ko je ostalo gradivo, predvsem fotografsko, v zasebni lasti. Da bi vsebina razstave ostala zgodovinsko verodostojna, je s številnimi originalnimi dokumenti in fotografijami, ki smo jih digitalizirali, pomagal gospod Gerhart, ki skrbno hrani in skrbi za družinski arhiv. Raziskovanja družine se je lotil dr. Dejan Zadravec, ki je zadolžen za starejše arhivsko gradivo. Kot zmeraj mu je tudi tokrat uspel odličen izdelek, na katerega smo v arhivu ponosni. Člani družine Fürst so z analizo dobili natančen, pregleden vpogled v življenje generacij svojih prednikov, mesto Ptuj pa na novo odkrito zgodbo svojih meščanov, ki so krojili usodo našega mesta,“ je povedala direktorica ZA Ptuj Zupaničeva. Razstavo in njen zgodovinski pomen je predstavil kurator Dejan Zadravec. Turizem je po eni strani najhitreje rastoča gospodarska panoga, po drugi pa tudi najbolj občutljiva, saj je izpostavljena številnim negativnim vplivom, od globalne finančne krize do epidemij, vojn, podnebnih sprememb … Tudi na slovenski turizem še kako vpliva vse našteto, pa čeprav, kot pravi Maja Pak, dolgoletna direktorica Slovenske turistične organizacije (STO), je vajen kriz, a gotovo ne more biti imun na vse, ki so se zdaj zbrale na kupu. Kadrovska kriza bo dolgoročna Foto: Črtomir Goznik Družina Fürst danes aktivno sodeluje pri kulturnem in gospodarskem razvoju mesta. Odprtja razstave Zgodovinskega arhiva Ptuj, ki je nastala v sodelovanju z današnjima lastnikoma podjetja Fürst & Söhne Gerhartom in Jakobom Fürstom, se je udeležila tudi avstrijska veleposlanica v Sloveniji Elisabeth Ellison – Kramer. Ernest I., je na Ptuj privandral v začetku 19. stoletja kot lectarski obrtni pomočnik iz bližnjega štajerskega trga Weiz in kmalu pokazal, da ima precej podjetniške žilice. Po tem, ko je nekaj let uspešno vodil monopolno lectarsko obrt v solastništvu s taščo, je leta 1825 zakorakal na lastno poslovno pot in prodaji izdelkov iz medu in voska dodal še prodajo soli in vina, viške prigaranega denarja pa je plemenitil z nakupi nepremičnin in kreditiranjem posameznikov. Podobno je počel tudi njegov naslednik, drugorojeni sin Konrad I., ki pa je široko dejavnost družine čedalje bolj ožil v smeri veleprodaje vina, ki ga na tem območju ni manjkalo in je imelo odličen sloves. Preobrazbo je zaključil njegov sin istega imena, ki je močno povečal število kupcev, Fürsti ustvarili svetovno prepoznavno vinsko tvrdko „Čisto vsak posameznik je tukaj pustil nek pečat, ki se nekako še najbolj neposredno odraža v res pestri in raznoliki mestni zgodovini. V obdobju od srede 19. stoletja do konca II. svetovne vojne so najvplivnejšo med ptujskimi trgovskimi družinami vsekakor predstavljali Fürsti. Ustanovitelj tukajšnje veje, Komaj si je slovenski turizem opomogel po pandemiji novega koronavirusa in se začel približevati obisku v letu 2019, že so ga udarile nove težave. Foto: Črtomir Goznik Fürstova hiša v Krempljevi 1, kjer domujejo umetniki, obrtniki, kulturniki in turistični delavci. Foto: Črtomir Goznik Razstavo Fürsti: Pet generacij ptujskih meščanov in veletrgovcev z vinom spremlja tudi knjiga avtorja dr. Dejana Zadravca, ki je tudi kurator razstave. Za njeno celostno podobo, oblikovanje ter tisk razstave in kataloga oz. knjige pa je poskrbel Sandi Kelnerič. ustvaril podružnice na Madžarskem in v Avstriji, nakupil vinogradniške posesti v Halozah in Slovenskih goricah za pridelavo lastnega vina, razširil in moderniziral vinsko klet ter ob smrti leta 1922 zapustil štirim sinovom svetovno znano tvrdko, ki je delala že pred vojno, še bolj pa med vojno in po vojni, z ogromnim obratom. Fürsti niso skrivali svoje nemške narodnosti, a obenem je niso poudarjali v negativnem, šovinističnem smislu. Malce pred koncem II. svetovne vojne so odšli s Ptuja in izgubili vse premoženje, podjetje pa je prenehalo delovati. Njihova ptujska zgodba pa se s tem ni zaključila. Najmlajši, leta 1919 rojeni Walter, je v denacionalizacijskem postopku v začetku 21. stoletja dobil nazaj rodbinsko, t. i. Fürstovo hišo v Krempljevi ulici 1 in vinogradniško posest na Jeruzalemu ter s sinom mag. Gerhartom Conradom in vnukom Jakobom Conradom odprl novo poglavje v dolgi, bogati in zanimivi zgodovini te pomembne ptujske družine,“ je na odprtju razstave o Fürstih povedal njen kurator Dejan Zadravec. Fürsti – pomembni soustvarjalci razvoja Ptuja že od nekoč Iz družine Fürst izhaja tudi prvi predsednik ptujskega olepševalnega društva Josef, gostilničar in posestnik, ki je društvo vodil od leta 1886 do leta 1889. Nekateri člani družine so namreč izkoristili svoj vpliv in preko pomembnih funkcij v upravi mesta in različnih društvih narekovali vsakdanje življenje prebivalcev in razvoj mesta. Niso se bali niti konfliktov z najvišjo mestno oblastjo. V rodbinski hiši v Krempljevi 1, ki ima od leta 2010 obnovljeno fasado in novo streho, od leta 2014 v sklopu projekta Fürstova hiša domujejo umetniki in podjetniki. Nekateri med njimi so se predstavili tudi na odprtju razstave. Tako družina Fürst še danes aktivno soustvarja in spodbuja razvoj mesta in okolja, na kar so zelo ponosni. MG Zdravstveni krizi so namreč sledile nove varnostnopolitične grožnje z vojno v Ukrajini na čelu, vse skupaj pa je z rastjo cen osnovnih surovin vodilo še v globalno ekonomsko krizo. Da je mera polna, je turizem doživel dodaten udarec – kadrovsko krizo, ki bi dolgoročno znala biti najbolj problematična. Kajti skupni turistični promet se v Sloveniji, kot rečeno, že približuje stanju pred pandemijo, saj po statističnih podatkih pri prihodih za letom 2019 zaostajamo le še za osem, pri prenočitvah pa za štiri odstotke. V turističnih destinacijah so s poletno sezono zadovoljni, zlasti na Obali, kjer je večina zmogljivosti skoraj v celoti zasedena, pa tudi podravski turistični delavci, kot smo že poročali, so zaradi obiska gostov optimistični. Najpomembneje je, da se vračajo tuji turisti, se strinjajo tako na ptujskem kot mariborskem zavodu za turizem, zlasti tisti iz treh tradicionalno pomembnih trgov slovenskega turizma, torej Nemčije, Avstrije in Italije. Vse več je že tudi Francozov, Belgijcev, Nizozemcev, Madžarov, Hrvatov, Čehov, Srbov, Poljakov, Špancev in Britancev, nekoliko manj gostov iz ZDA, medtem ko jih je z ostalih prekomorskih trgov še vedno malo, ugotavljajo v STO. Foto: SD V turističnih destinacijah so s poletno sezono zadovoljni, zlasti na Obali, kjer je večina zmogljivosti skoraj v celoti zasedena. Zadržani glede rezervacij Precej negotovi ostajata jesenska in zimska sezona. »Nekatere destinacije beležijo veliko povpraševanja tudi za jesenske in zimske mesece, gostje pa so pri rezervacijah zadržani zaradi možnega novega vala covida-19, vojne v Ukrajini in posledično energetske krize, kar, kot navajajo, ohlaja rezervacije za jesensko-zimski čas,« razlaga Pakova, zato je težko napovedati, kaj nas v prihodnjih mesecih čaka, saj so potovanja in letovanja zelo odvisna od naštetih faktorjev, čeprav vse analize kažejo, da si ljudje po dveh letih lockdownov močno želijo oddiha. Velik izziv pa bo v turizem in gostinstvo privabiti zadostno število kakovostnega kadra. Pomanjkanje ne pesti le Slovenije, ki potrebuje 10.000 ali še več usposobljenih delavcev, ampak je težava vseevropska; po ocenah Evropske potovalne komisije je v državah članicah EU v turizmu nezasedenih blizu 1,2 milijona delovnih mest. V sklopu prizadevanj za privabljanje novih kadrov je STO v začetku leta že prevzela koordinacijo nacionalne večkanalne promocijske kampanje za dvig ugleda poklicev v turizmu in gostinstvu v sodelovanju z drugimi ključnimi institucijami panoge. »Vsekakor so pred nami številni izzivi, vendar pa smo kot turistična industrija zelo poenoteni v tem, kaj želimo doseči in katera pot je prava. V jedro razvoja in promocije slovenskega turizma je tudi v prihodnje postavljena trajnost. V novem strateškem obdobju in novi normalnosti potrebujemo nadgrajeno, transformativno vizijo, ki nas bo združila v nujno potrebnem premiku k bolj uravnoteženemu in odpornemu turizmu, z bolj izraženim karakterjem slovenske identitete, odločno višjo dodano vrednostjo in v interesu vseh deležnikov,« sklene Maja Pak. Senka Dreu, STA Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Na sceni 18 stran 18 torek z 6. septembra 2022 Skrinja domačih viž — Ansambel Direkt Navdušiti želijo z malo drugačno glasbo V koronskem času je nastalo kar nekaj narodno-zabavnih ansamblov. Med njimi tudi ansambel Direkt s Primorske. Člani so se med seboj poznali že prej. Na začetku so Andraž, Nejc in Martin ustanovili trio, ki je igral bolj za hobi oz. zabavo. Ko sta se jim pridružila še Kristian in Jon An, pa je vse skupaj postalo že bolj resno. Čez nekaj mesecev se jim je pridružil še Anže. Ansambel Direkt tako sestavlja šest mladih fantov: Jon An in Nejc igrata trobento, Andraž klavirsko harmoniko, Kristian kitaro, Martin igra bariton in bas, na bobnih je Anže. Vsi pa tudi pojejo. „Naša zasedba je nekoliko drugačna od drugih, saj sta namesto tradicionalnega dueta trobente in klarineta pri nas dve trobenti. Kar zadeva ime ansambla, lahko rečem, da smo imeli kar nekaj dobrih idej, na koncu pa smo se odločili za ime Direkt,“ je v imenu ansambla pojasnil Andraž Štemberger. Narodno-zabavna glasba vsem veliko pomeni, položena jim je bila že v zibelko, z njo so rasli. Po njihovem mnenju je njena popularnost vse večja, tudi zaradi vnašanja komponent ostalih različnih popularnih zvrsti glasbe, kot je npr. pop. Zaradi tega je tudi trenutno zelo priljubljena pri mladih. Mladi ansambel Direkt je javnost že v kratkem času opozoril nase, že s prvo lastno skladbo, svežo in energično polko Sanjam, sanjam, ki so jo pospremili tudi z videospotom. Posneli so jo v sodelovanju z glasbeno založbo Trstenjak, Matejem Trstenjakom, Lovrom Sadekom, Martinom Juhartom in Mikom Orešarjem. Pesem je zelo preprosta, saj so se z njo želeli čim bolj približati ljudem. Mladi glasbeniki pravijo, da si želijo ustvarjati glasbo, ki bo značilna samo zanje, da bodo ljudje takoj, ko bodo slišali pesem, prepoznali, da je to njihova glasba, glasba ansambla Direkt. V največji meri preigravajo repertoar slovenske narodno-zabavne Foto: zasebni arhiv Ansambel Direkt glasbe, ki jim je najbolj pri srcu. Igrajo pa tudi hrvaško zabavno glasbo, saj živijo ob slovensko-hrvaški meji, kar vpliva tudi na ljudi v tem okolju, ki si želijo slišati to glasbo. Za festivale so prepričani, da so dobra stvar, še posebej za mlade glasbene skupine, ki si s tem tudi širijo svojo prepoznavnost. To je odlična priložnost, da se občinstvu predstavijo v svoji najboljši luči. Želijo si, da bi se festivali ohranili, saj se tudi sami želijo predstaviti na njih. Letos so izdali že drugo svojo pesem, z naslovom Julij, ki ji poslušalci lahko prisluhnejo na vseh platformah za glasbo. Že v kratkem pa bodo predstavili še nekaj svojih pesmi. Do takrat pa jim poslušalci oz. občinstvo lahko zaploska tudi na kateri od veselic, saj njihova sezona še ni končana. Ptuj z Alfi Nipič, 60 let pevske in glasbene kariere Ptuj z Salon umetnosti z vitrino o gemi Alfijev jubilejni koncert in kmalu še muzej Ojdipove uganke Legendarni slovenski pevec Alfi Nipič je pred kratkim v svoji rojstni vasi Jarenini proslavil 60 let svoje pevske in glasbene kariere. Ob tej priložnosti sta mu čestitala tudi Luka Huzjan (Luka) in Pepi (Jože Ekart), ki sta več kot 30 let razveseljevala in skrbela tudi za humor v Orfejčkovi oddaji Radia Ptuj in na tradicionalni Orfejčkovi paradi. Alfi Nipič je bil skupaj z Lukom in Pepijem tudi edini udeleženec prve Orfejčkove parade leta 1991, ki je stopil tudi na njen jubilejni, 30. oder, ko je ta izjemoma praznovala poleti, hkrati pa je bilo to tudi njeno slovo z Lukom, Pepijem in Danico. Legendarnemu štajerskemu pevcu so ob njegovem izjemnem pevskem jubileju čestitali tudi na zadnji Orfejčkovi paradi tako njeni akterji kot številno občinstvo in nastopajoči. Alfi Nipič je izredno srečen in zadovoljen, da mu je uspelo izpeljati jubilejni koncert v domačem okolju, v Jarenini, kjer živi že 47 let. Tudi vreme je vzdržalo, čeprav so cel teden pred tem napovedovali slabo vreme. Bilo je veliko ljudi, nekaj tisoč njegovih oboževalcev. Vse je bilo tako, kot si je zamislil. Koncert je tudi sam povezoval, ne samo pel, na odru pa so se mu poklonili tudi številni glasbeni prijatelji. Po koncertu v Jarenini se bo na svoj glasbeni način zahvalil vsem, ki ga poslušajo in spremljajo že 60 let, še v Kopru, Ljubljani, Novem mestu in Slovenj Gradcu. Najbolj pa je srečen, da je lahko v življenju počel to, kar ga izjemno veseli, je še posebej poudaril. Kako se spominja prve Orfejčkove parade? „Vedno ostajajo lepi spomini. Imam lep spomin na vabilo Radia Ptuj, na vabilo Luka in Pepija, ki sta bila teh 30 let vedno na njegovem odru. Upam, da bosta Orfejčkovo oddajo in tudi Orfejčkovo parado še naprej vodila. Naj se ne bi prenehalo s tradicijo, Foto: Črtomir Goznik Alfi Nipič je nastopil tudi na 30. Orfejčkovi paradi. Nastopil pa je tudi na prvi paradi leta 1991 in nato še večkrat. ki je nastala pred več kot 30 leti. V Sloveniji žal tradicije vedno izginjajo. Tako je izginila tradicija Slovenske popevke, šansonov, različnih festivalov, prireditev. Osebno bi se mi zdela škoda, da bi Radio Ptuj izgubil tradicijo, ki traja že več kot 30 let. Luku in Pepiju želim še veliko uspehov, veliko poslušalcev, ki so Orfejčkovo oddajo vedno zelo radi poslušali, ne samo zaradi glasbe, temveč tudi humorja. Prijetna oddaja, ki so jo poslušali daleč naokrog, tudi po svetu, v Ameriki, Kanadi, preko sodobnih komunikacijskih sredstev,“ je o lepih spominih, ki ga vežejo na Orfejčkovo oddajo in Orfejčkovo parado, povedal Alfi Nipič, slovenska pevska in glasbena legenda, ki bo dobila tudi svoj muzej, v katerem bodo postavili stalno razstavo o njegovi 60-letni pevski karieri. Posebno čast mu je ob jubilejnem koncertu izkazal župan občine Pesnica Gregor Žmak, ki je na pročelju nekdanje OŠ v Jarenini odkril ploščo z napisom Muzej Alfi Nipič Štajerska hiša glasbe. Ko ga je župan seznanil z idejo o muzeju, mu je odgovoril, da tega ne more prepovedati. Ljudje radi obiščejo glasbene muzeje. Prepričan je, da bodo obiskali njegov muzej v Jarenini, kjer bodo lahko videli in spoznali še veliko več o njegovi izjemni glasbeni poti. Predmetov za muzej ima veliko, hrani jih v dnevni sobi, veliko pa jih je tudi na podstrešju. Razstavljeni v muzeju bodo zagotovo pritegnili marsikaterega ljubitelja legendarnega štajerskega pevca. MG V Salonu umetnosti, ki je v celoti posvečen arheologiji, so v priložnostni vitrini z naslovom Ojdipove uganke na ogled postavili gemo, ki je bila najdena na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik V Salonu umetnosti je na ogled gema, ki je bila najdena na Ptuju. Prizor Sfingine uganke je bil tudi priljubljen motiv rimskodobnih gem, vstavljenih v pečatne prstane, ki so zelo sofisticiran način podpisovanja. Na odprtju vitrine je o tem govorila kustodinja arheologinja Aleksandra Nestorović. Predstavljajo zelo majhen predmet z zelo kompleksno vsebino, ki jo je mogoče razlagati v nedogled. „Ta je del zbirke našega someščana Ivana Brača. Predmet je nekoč našel na Panorami, tudi večina stvari, ki je razstavljenih v Salonu umetnosti, sodi v center antičnega mesta, kamor sodita tudi Panorama in Vičava. Tokratna vitrina meseca je namenjena Ojdipu in Sfingi. Ta prizor z zelo kompleksno vsebino je predstavljen na antični gemi. Antične geme so drobni predmeti, ki niso večji od centimetra, ki so bili vstavljeni v prstane. Ti prstani pa so bili namenjeni pečatenju. Navadno so prototipi oz. originali, ki so jih nato zelo pomanjšali, da so jih sploh lahko vstavljali v prstane, so v bistvu antične slike. Na gemi sta upodobljena Ojdip in Sfinga v trenutku, ko Ojdip razvozla Sfingino uganko. Ker je antični človek živel v svetu podob, ima ta Sfingina uganka velik simbolni pomen, ki ga lahko razlagamo v neskončnost,“ je ob tej priložnosti povedala Aleksandra Nestorović. Ojdipova zgodba se v antiki sicer precej redko pojavlja, vendar se, predvsem pa v nagrobni umetnosti. MG Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 19 Zeleni nasveti Pravni nasvet Poletje se počasi končuje Ohladitev v preteklem tednu je poletje počasi pripeljala h koncu. To sicer ne pomeni, da je vročine konec. A pravo poletje s suhim in vročim zrakom je bolj ali manj končano. V rubriki Pravni nasvet odvetniška pisarna Mayr odgovarja na dileme in vprašanja z najrazličnejših področij civilnega prava: obligacijsko pravo (pogodbe, odškodninske obveznosti ...), stvarno pravo (lastninska pravica in druge stvarne pravice), dedno pravo (oblike prehoda lastnine na dediče), družinsko pravo (zakonska zveza, zunajzakonska zveza in razveza ...) ter delovno pravo (zaposlitvena razmerja). Svoja vprašanja s kratkim opisom težave nam lahko pošljete na naslov: tednik@radio-tednik.si (ali na naslov Štajerski tednik, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj), s pripisom Za pravni nasvet. Odgovori predstavljajo splošne napotke brez prevzema odgovornosti za odločitve in ukrepanje strank v posamičnih primerih. Odgovori so brezplačni. Vrnitev v prejšnje stanje Poleti sem bila dalj časa odsotna. Ko sem se vrnila domov, sem v nabiralniku našla pošto s sodišča s sodbo v odškodninski zadevi. S sodbo se ne strinjam, zato želim vložiti pritožbo. Vendar je v sodbi napisano, da je rok za pritožbo 30 dni, ta rok pa je že potekel. Kaj naj naredim? Foto: MP Paradižniku odstranimo spodnje liste; tam sadimo solato, motovilec in špinačo. Rastlinjaki Najbolj me skrbi, da boste ponovno začeli zapirati rastlinjake. Občutek mraza bo velik, saj bo padec temperatur ponoči tudi za 20 oC in več. A ne počnite tega, za odrasel paradižnik ne bo prehladno, če pa ste bili dovolj pametni in že posejali tudi zimske vrtnine, pa bodo temperature sploh primernejše. Zato naj bodo rastlinjaki, razen v primeru nevarnosti neurja, odprti tudi ponoči, in to povsem odprti. Nekateri imajo celo mnenje, da jih zapirajo, da ne bi prišlo do okužb od zunaj. Nikar. Noči še niti približno niso dovolj hladne, da bi bili taki ukrepi potrebni. Zato naj rastlinjaki ostanejo tudi ponoči povsem odprti. Okužbe v rastlinjak prinašate samo vi, ne morejo priti kar same, in to ponoči. Najhuje je, če boste v rastlinjakih ustvarili previsoko zračno vlago. Potem je nevarnost za bolezni zelo visoka. Zagotovo pa je res priporočljivo, da zdaj poberete vse zrele plodove paradižnika in tudi kumar. To je nujno, da boste razbremenili rastline. Plodovi so zanje veliko breme, saj prav vanje vlagajo največ energije. Potrgate lahko vse liste do zadnjih potrganih plodov. Sama bi sicer tudi porezala vrhove nad peto, šesto etažo, a to je vaša odločitev. S tem pospešite dozorevanje že oblikovanih plodov. Potem pa rastline poškropite, da jim date malo energije. Uporabite lahko čaj iz cvetov ognjiča ali regrata, lahko tudi rmanovih ali kamiličnih stran 19 Nasveti torek z 6. septembra 2022 Dnevi so se skrajšali, ozračje dovolj ohladilo, da ne verjamem še v kakšen vročinski val. Kljub temu se običajna poletna opravila na vrtu nadaljujejo. Padavin še zdaleč ni bilo dovolj, da bi se na primer končalo namakanje. Če dva ali tri dni dežja ne bo, je treba vsaj plodovke, pa tudi kapusnice namakati. Res pa je, da bo potrebna količina vode zdaj manjša oziroma bo frekvenca namakanja daljša, ne bo potrebno zalivanje vsak dan. Vendar bo ta začasna ohladitev rastline prepričala, da se začnejo pripravljati na jesen. Vsi sokovi se bodo začeli prestavljati iz listov v korenine, le-te se bodo začele obnavljati, ponovno obraščati. To je idealen čas za delanje potaknjencev. Dovolj je toplo, hormoni v rastlinah pa so naravnani na rast in razvoj korenin. Avgustovski potaknjenci veliko lažje prezimijo kakor tisti iz septembra. COLOR CMYK Foto: MP Motovilec in radič cvetov. Prav tako se lahko odločite za pripravek iz njivske preslice. Ponovite zadevo enkrat tedensko. V trgovinah pa lahko vedno najdete bakrena listna gnojila. Tudi pripravek iz sode bikarbone bo pomagal. Oboje dviguje odpornost rastlin in s tem neposredno pomaga rastlinam v boju proti boleznim. Sama žal pričakujem tudi močnejši napad gosenic, posebej v rastlinjaku. Zato redno pregledujte liste v bližini komaj oblikovanih plodov. Če najdete na njih drobne, bele pege (podobno, kot bi bile kapljice apna ali kaj podobnega), ki jih pogledate pod lupo in vidite drobna naložena jajčeca ali pa celo zelena, temno zelena ali siva, precej večja jajčeca, jih takoj odstranite. Kakor hitro opazite, nekateri ste jih že, luknje v plodovih, pa je nujno reagiranje. Uporabite lahko pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillusthurigensis (Bt), za papriko pa priporočam pripravek, ki vsebuje aktivno snov azadirahtin ali pa spinosad. Vse je dovoljeno v ekološki pridelavi, je naravnega izvora. Žal domači pripravki ne bodo zadoščali. Korenovke Vreme, ki smo mu bili priča, bo hitro spodbudilo tudi cvetenje dozorelih korenovk, predvsem korenčka. Zato svetujem, da korenček, ki ste ga sejali zgodaj spomladi, zdaj populite. Lahko ga tudi posušite, saj je zdaj za shranjevanje v kleteh še skoraj prezgodaj. Mnogi že imate električne sušilnice. Dobro ga umijte in posušite. Potem ga narežite na tanjše obroče in dajte Foto: MP Kljub nižjim temepreturam nikar ne zapirajte rastlinjakov. Za odrasel paradižnik ne bo prehladno, če pa ste bili dovolj pametni in že posejali tudi zimske vrtnine, bodo temperature sploh primernejše. v sušilnico. Posušenega in ohlajenega lahko shranite v kozarcih za vlaganje in uporabljate v juhah tako kakor svežega. Seveda pa je enostavneje zmrzovanje. Zakaj ga je treba izkopati? Daljše obdobje visokih temperatur je prekinilo vegetacijo. Če je korenček že dovolj velik, bo zdaj začel ponovno rasti. To pomeni, da bo pognal stranske korenine, predvsem pa otrdel v sredici. Ne samo, da bo izgubil kakovost, tudi okusen ne bo več. Kmalu pa bo potem tudi zacvetel. Takrat pa tudi uporaben ni več. Če imate dovolj globoke in hladne kleti, ga seveda lahko shranimo tudi v njih. A pri tem naj vas opozorim, da hranimo samo povsem zdrave in ne prezorele korene. Ne kopljemo jih v vročini, saj je takrat njihova kakovost najnižja. Izkop zjutraj pomeni hladne korene. Očistimo jih le toliko zemlje, kolikor sama odpade. Listje pa porežemo tako, da ostane centimeter ali dva peclja. Ne porežemo čisto do konca korena. Potem korene osušimo in šele potem shranimo v kleteh. Uporabimo pesek, žagovino, odpadlega listja pa zdaj še ni možno uporabiti, saj ga še ni. Zdaj pa je še vedno ali pa ravno primeren čas za setev korenčka, peteršilja, blitve, tudi čebule še zadnjič. Zdaj posejane rastline bodo veliko bolje in lažje prezimile. Ponovno pa lahko posejete rukolo, azijske listnate rastline in mesečno redkvico. Seveda ni treba opominjati, da hladnejše dneve izkoristite tudi za setev motovilca in špinače. Za setev zimskih sort solate pa je še prezgodaj. Motovilec in špinačo lahko posejete kar pod paradižnik. Če ste odstranili spodnje liste, to ne bo tako težko. Mogoče še eno opozorilo, tudi rdeče pese ne obrežemo povsem do korenov. Kuhamo s peclji listov in jih odstranimo šele po kuhanju. Tako bo manj koristnih sestavin odplaknjenih v vodo. Vodo od kuhanja pa uporabite za zalivanje vrtnin, saj je v njej veliko koristnih mineralov, hranil. Počasi se bliža čas, ko bomo vedno več vkuhavali, zamrzovali, kisali … skratka, prihaja čas, ko bomo z vrta pobirali sadove celoletnega dela. Miša Pušenjak V primerih, ko oseba v nabiralniku najde pošiljko, ki je ni dvignila na pošti in ji jo je poštar pustil v nabiralniku, je treba najprej preveriti, kdaj se je pošiljka štela za vročeno. To se preveri tako, da se na obvestilu o priporočeni pošti pogleda datum, kdaj je poštar želel vročiti pošto in kakšen je rok za vročitev (načeloma 15 dni). Pošta se šteje za vročeno s potekom roka, torej s potekom 15 dni. Pomembno je upoštevati, da se pošta ne šteje za vročeno šele tisti dan, ko jo poštar pusti v nabiralniku, ampak že s potekom roka 15 dni, kar je lahko tudi v soboto, nedeljo ali na praznik. Foto: Pravni nasvet Predpostavljamo, da vas v tej zadevi ne zastopa odvetnik. Glede na to, da ste bili odsotni poleti, je treba upoštevati, da v nenujnih zadevah roki v času poletnega poslovanja sodišča (15. julij do 15. avgust) ne tečejo. O teku rokov v času poletnega poslovanja sodišča govori prispevek, objavljen julija. Če gre v vaši zadevi za nenujno zadevo (če gre za klasično odškodninsko pravdo, gre za nenujno zadevo, vseeno predlagamo, da slednje preverite pri odvetniku) in če vam je bila vročena pošta med 15. 7. in 15. 8., vam je rok za pritožbo začel teči šele 16. 8. Če vam je rok, tudi upoštevajoč čas poletnega poslovanja sodišča, že dejansko potekel, pride v poštev institut vrnitve v prejšnje stanje. Če stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in izgubi zaradi tega pravico opraviti to dejanje, ji sodišče na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje (vrnitev v prejšnje stanje), če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Predlog za vrnitev v prejšnje stanje se poda pri sodišču, pri katerem bi bilo treba opraviti zamujeno dejanje. Predlog se mora vložiti v petnajstih dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok; če je stranka šele pozneje izvedela za zamudo, pa od dneva, ko je za to izvedela. Po šestih mesecih od dneva zamude se ne more več zahtevati vrnitev v prejšnje stanje. Če se predlaga vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka, mora predlagatelj obenem, ko vloži predlog, opraviti tudi zamujeno dejanje. V roku 15 dni od prenehanja vzroka za zamudo (vaše odsotnosti)oziroma od tedaj, ko ste izvedeli za zamudo, lahko pri sodišču, pri katerem bi morali vložiti pritožbo, vložite predlog za vrnitev v prejšnje stanje. V njem je treba navesti vzrok za zamudo (vaša odsotnost) in kdaj je ta prenehal oziroma kdaj ste izvedeli za zamudo roka. Hkrati z vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje morate vložiti tudi pritožbo zoper sodbo. Glede na to, da ste prejeli pošto v obstoječem sodnem postopku, lahko sodišče zavzame stališče, da bi morali računati na to, da bo sodišče tudi v času vaše odsotnosti vročalo pošto. Sodišče lahko presodi, da vzrok za zamudo roka (vaša odsotnost) zato ni upravičen in da bi si bili dolžni tudi v času vaše odsotnosti urediti dvigovanje pošte. Odgovor je pripravila: M Odvetniška pisarna Mayr, d. o. o., Ptuj Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK Križem kražem 20 stran 20 torek z 6. septembra 2022 Piše (in fotografira): Dani Zorko z Avanturist v Kurdistanu in Mezopotamiji Pa gremo … Že po dobrem dnevu sem osvojil sistem transporta v Carigradu, kar je pri tako velikem mestu seveda zelo pomembno. V mestu namreč vozijo avtobusi različnih kategorij, tramvaj, podzemna železnica, do trga Taksim pa z obalne smeri in velikih višinskih razlik vozi celo vzpenjača. Turki so se dobro spomnili in za ves ta prometni kaos uvedli zgolj eno kartico. Oto je v Carigrad prispel zvečer in tudi on je imel v Bursi podobno prigodo s prevozom kot jaz v Carigradu. Malo sva raziskovala stranske ulice in našla kar precej barčkov in gostilnic s hrano, ki sem jih skozi celotno potovanje malo pogrešal. Tu je bila izbira res veli- ka, marsikje pa so imeli celo pivo in druge alkoholne pijače. Čisto blizu mojega bivališča pa sem videl, da se ves čas sprehaja skupinica žensk in ves čas sem mislil, da je pač tam kakšna lokalna avtobusna postaja. Seveda je bila, ampak malo drugačne vrste. Ko sem se iz gole radovednosti sprehodil mimo, mi je osmi moški čut takoj povedal, da se tu zbirajo prijateljice noči, hkrati pa sem zgroženo ugotovil, da se je vmes infiltriral tudi kak prijatelj noči. Sem si kar predstavljal, da marsikateri tuji obiskovalec te ulice nehote naleti na mino. Ota je Foto: Dani Zorko Mošeja Alyasofiya je bila zaprta, razočaranih obiskovalcev je bilo veliko. Foto: Dani Zorko Ribiči na mostu Galata v Istanbulu skoraj pobralo od smeha, ko sem mu povedal to štorijo. Imela sva še ves dan pred sabo, zato sva vzela pot pod noge proti znameniti mošeji Alyasofiya in proti sultanovi palači Topkapi. Do mošeje sva hodila dobro uro, a je bila na žalost zaprta, sva pa si po poti ogledala še stolp na Galati in prečkala istoimenski most. Na mostu je bilo prav živo, saj je sredi mostu tudi metro postaja, poleg tega pa je bil poln most ribičev, ki se niso pustili motiti mimoidočim. Mikalo me je, da bi se z ladjico Hylobates lar Telo je dolgo od 42 do 59 cm. Tehta od 4,5 do 7,5 kg. Koža je črna, dlaka okrog obraza in na okončinah pa bela. Drugje je telo enobarvno, od bledo rumene do rdeče, rjave ali skoraj črne barve, odvisno od živali. Roke so za 40 % daljše od nog. Stopalo je podobno dlani. Blazinice so gole in porasle z debelo kožo, zato omogočajo dober oprijem. Palec je postavljen nasproti drugim prstom, kar je zelo priročno pri dvonožni hoji po vejah. Na zadnjici ima poroženelo kožo. Polovico hrane predstavljajo plodovi, drugo pa listi, poganjki, cvetovi in žuželke. Postane dejaven zjutraj, ko par s petjem utrjuje meje svojega ozemlja. Samica začne peti zaporedje nizkih dolgih klicev, ki postajajo vse glasnejši. Ko samičino petje pojenjuje, samec odgovarja s preprostimi tresočimi se lici. Dvospev traja 15-20 sekund in se neprestano ponavlja. Par vsak dan nameni 15 minut vzajemnemu čiščenju. Noč prespi v drevesni rogovili ali krošnji. Imenujemo ga tudi lar. Razširjenost: Nahaja se na južnem delu Burme, v Maleziji, na Tajskem, v Kambodži in na Sumatri. Živi v deževnih in suhih gozdovih. OMOTA, Rudi - naš filmar, izumitelj in konstruktor, OSANA, Marij - naš elektrotehnik, POPE, Alexander - angleški klasicistični pesnik malo peljal čez Bospor na azijsko stran, vendar to časovno ni bilo mogoče. Palača Topkapi je danes urejena kot muzej, je pa res lepo videti. Zgrajena je bila sredi 15. stoletja kot rezidenca za sultane, danes pa si jo lahko ogledaš v več sklopih, pri čemer je treba doplačati, če si želiš videti prostore za harem. Brez deklet, seveda. Všeč mi je bilo, da sem končno dočakal avdio vodiča in da je bilo veliko stvari pojasnjenih tudi v angleškem jeziku. Tako sem ob zaključku mojega potovanja kljub vsemu odnesel domov dober vtis. Vseh zgodb in pripetljajev s poti po Kurdistanu in Mezopotamiji žal nisem mogel deliti v teh prispevkih, ker so preveč občutljivi za javnost, bom pa še zagotovo kaj dodal na svojih potopisnih predavanjih – če jih bo mogoče izvesti. Turčija je izjemno raznolika dežela in zadovolji tako popotnika, željnega avantur, kot tudi tistega ‚ziheraša‘, ki si sam ne upa iz hotela. K temu lahko dodamo že izjemno pestro zgodovino, bližino eminentnih sosed ter celo zbirko zanimivosti in zgodb iz starih civilizacij. Pa večne diskusije o religiji, politiki in seveda nogometu. Za vse informacije sem vedno na voljo, vsem pa priporočam veliko potovanj in odprte oči, saj boste tako znali presojati in razumeti življenjske situacije na načine, ki vam jih zgolj naša ‚kura‘ ne more ponuditi. Pa srečno vsem! Foto: Dani Zorko Sultanovi kuharji so imeli na voljo ogromne kotle, ki bi tudi pri nas prišli kdaj prav. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,70 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,95 EUR. Celoletna naročnina: 183,20 EUR, za tujino v torek 172,87 EUR, v petek 200,38 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Štajerski TEDNIK torek z 6. septembra 2022 COLOR CMYK torek, 6. 9. 2022 Za kratek čas 21 Zavrč z Turnir odbojke na mivki Podravje z Iz studia Radia Ptuj Na igrišču 14 ekip Z jesenjo bo program še bolj pester in zanimiv V Zavrču se nadaljujejo prireditve ob letošnjem, 26. občinskem prazniku. V tem času so še posebej aktivna različna društva. Med njimi je tudi Društvo mladih Zavrč, ki je v minulih dneh organiziralo uradno odprtje na novo urejenih društvenih prostorov v Gasilskem domu v Goričaku. Le nekaj dni pred tem so uspešno izvedli prvi odbojkarski turnir, ki je bil odlično obiskan. Jesen v programu Radia Ptuj prinaša številne novosti in spremembe, ki bodo poslušalcem še dodatno popestrile jutra in dneve. V Štajersko budilko se po poletnem premoru vračata rubriki Jaz vem, ti pa ne in Plava misel, ki prinašata svežo dozo smeha in zabave, ob sobotah bo spet na sporedu otroška oddaja Na mladih svet stoji, v informativnem programu pa boste znova lahko spremljali oddaji Tarča in Podjetniški izzivi. Jesen bo pestra tudi zaradi predsedniških in lokalnih volitev, ki jim bomo v radijskem programu namenili veliko pozornosti – podobno kot pred štirimi leti bomo pred lokalnimi volitvami pripravili zanimiva soočenja, ki ne bodo klasična, ampak bodo poslušalci kandidate spoznavali na zabaven in sproščen način. Štajerska budilka bo z jesenjo še Foto: arhiv Radia Ptuj bolj sproščena in manj prodajno usmerjena, glasbena shema pa še širša in bolj pestra – zaznamovalo jo bo še več že uveljavljenih uspešnic in tudi nove glasbe, ob tem pa Radio Ptuj ostaja narodno zaveden in tako bo v glasbeni shemi moč slišati številne slovenske glasbenike in njihove največje uspešnice. Večerni program ostaja v tirnicah, ki jih poslušalci že dobro poznajo – ponedeljkovi večeri bodo namenjeni novejši tuji, torkovi večeri pa novi slovenski glasbi. Skozi sredine večere bo v oddaji z Glasbo do srca krmaril Marjan Nahberger, četrtkovi termini Orfejčka bodo namenjeni narodno-zabavni glasbi; ob petkih se bodo poslušalci še naprej družili ob Petkovi pumpi, vsako nedeljo pa bo Tone Topolovec med 20. uro in polnočjo izpolnjeval glasbene želje poslušalcev. Po poletnih počitnicah bo ekipa Radia Ptuj precej prisotna na terenu, med poslušalci – tudi po zaslugi novih rubrik. Spoznavali bomo nove kraje, hvaležno odkrivali, kaj je dobrega v domačem okolju in tudi katere pomanjkljivosti pestijo krajane. Tudi projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki vstopa v deveto sezono, bo prinesel nove izzive. Če bodo epidemiološke razmere to dopuščale, bo radijska ekipa spet obiskovala občine in šole, torej bodo otroci prepevali v domačem okolju, ob tem pa bomo izkoristili tudi znanje in izkušnje, ki smo jih nabrali v času epidemije, kar pomeni, da bo nastope mladih pevskih talentov še zmeraj moč spremljati preko socialnih omrežij. NŠ Sudoku z Sudoku Od torka do torka Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Tadejev znakoskop 6 stran 21 8 2 3 9 8 5 7 1 8 9 7 4 1 5 8 3 2 3 2 7 9 Oven Bik Dvojcka Rak Lev Devica Tehtnica Škorpijon Strelec Kozorog Vodnar Ribi Ljubezen Posel < << < <<< < << < <<< <<< << <<< < ---------------- Denar €€€ € €€€ € €€€ € €€€ €€ € €€ € €€ Foto: Društvo mladih Zavrč Prvi odbojkarski turnir v Zavrču se je zaključil v večernih urah. »Zelo smo veseli, da nam je že prvo leto uspelo v Zavrč pritegniti toliko ljubiteljev odbojke na mivki. Turnirja se je namreč udeležilo kar 14 ekip, tri iz domačega kraja, dve iz sosednje Hrvaške, ostale pa od drugod, tudi iz Dolenjske. Skupaj torej okoli 50 udeležencev in še vsaj enkrat toliko gledalcev, ki so prišli spodbujat svoje favorite,« je izpostavil Gregor Kotolenko,« predsednik Društva mladih Zavrč, kjer si med drugim prizadevajo za promocijo športa med mladimi ljudmi. Ena izmed njihovih ekip je na turnirju dosegla tretje mesto, najboljši pa so bili odbojkarji iz sosednje Hrvaške. Po oceni udeležencev je bil to eden izmed prijetnejših odbojkarskih tekmovanj v Spodnjem Podravju, saj so člani Društva mladih poskrbeli za prijetno vzdušje, zabavo in pogostitev. EK Zdravje www.tednik.si ›› ››› ››› ›› ›› › › ›› ››› › ››› › Štajerski tednik - ĦEWSTMW^RENFSPNyMQMVIKMNWOMQM^KSHFEQM na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 6. do 12. september 2022) 1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 12. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Prav vsi, ki boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo na naš naslov, boste brezplačno prejeli antistresno žogico Srečko, ki jo podarja Media impeks, d. o. o. Antistresno žogico lahko dvignete v tajništvu Radia-Tednika Ptuj na Osojnikovi ul. 3 – v pritličju. Izmed vseh pa bomo vsak teden dodatno izžrebali še dobitnika praktične nagrade, ki jo podarja Talum, d. d., Kidričevo. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Lanej in Hana Brodnjak, 2250 Ptuj Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!  Tednikova nagradna razrezanka z Kaj je na fotografiji? Tednikova nagradna razrezanka - kuponček Ime in priimek: ______________________________________ Naslov: ____________________________________________ Pošta: _________________________________________ Foto: ČG Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK torek z 6. septembra 2022 Poslovna in druga sporočila 22 LLegendarni trgovec ec Franc Jager www.salomongroup.si Pri Vidi je odkril VSAK TOREK! Ne spreglejte v novi Jani zƏ ǣɿƫ ǣɿƫȸƏȇ ȸƏȇ Əȇǣǝ Əȇ ǣǝȵȸȒ ǣǝ ȸȒƳƏǴ ȸȒ ƏǴȇǣǝ ƏǴ ȇǣǣǝ ȇǣ ǝȅ ȅƺɀɎǣ ɀɎǣǝȇ ǝȇ ȇƏɮ Ə ɮȒǼǴ ȒǼǴȒ Ȓɮ Ȓ ɮ ǸȒ ȒȅȵǼ ȅȵ ƺɎ ƺɎɖ ƺ ɖ ɀ ɀ ƮƏɀɀȒ Ȓȵǣ ȵǣɀȒ ȵǣɀȒ ɀȒ ɀȒȅ Novice iice ce Sv Svet2 t2 24, za za sam sam a amo 3,59 3, 59 EUR v kom omple ple letu tu z revi tu evijo jo La Lady dy,, za za sam amo mo 4, 4,99 EU EUR R. VEČ KOT 100 STRANI KRIŽANK ZA VROČE DNI stran 22 Lepi spomini ne bledijo! œ˜š“¤Ž£Žœ‘œ–œ¨ထ –“£œ¯Š¯šŠ˜œ¨Š—“¨Š£Š—“¨ŠąŽ‹—“Ļš”Žထ “š£“šŠ¡œ¾“¤ŽŠ¡’“¨£–œą¤Ž¨“—–œ k¤Š”Ž¡£–Ž‘Š¤Žš“–Š¯Š£ŽŠ—“”œ –œ¤“¯¨“¡›œ“š¦š“–Š¤›œŠ¡“—œœŠ¡“¤Ž £œ¡œš“–¦ထ¯šŠšŒ¦ဘ VVssee ddosedaanje njee ooddddaje ajjee ssii laaahhko oggleda l da date naa & ĐĞĞŬ ŝŝŶ &ĂĐ &Ă ŝŶzzzŽŽŽƵƵddƵďďĞĞƉƌŽĮůŝ ŽĮůŝ ĮĮůŝŚ ůŝŝŚŚŚZĂ ZĂĚŝĂWƚƵũ W ũ Ž¡¤Ž˜Ž—”“¡“’œšœ£¤“—ŽĻ“”œ¨¡Ž¤Ž–—œ£¤“ဘ Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. a n i n e j l b Va ,1‡/1,' ”'¦%, www ww w.av avto tobu busn snipreevo vozii.eu .eeu ‡',& , :Hz Ž -( &, 1 ( * ‡ ( 1 ,ĭ  ,  : Œ‡',‡|:('1,.‡H-,1 2022) (30. 9. – 6. 10. AKCI JSKA C samo ENA: 590,0 0 po o EUR sebi NCG NC CGN GN G NC C C C        NA A    HY . .QQLN LNţţ@ @ HM NA A    HY/ Y/ Y /SSTI /STI TI@ TI@ U @Ĝ UQ @Ĝ@L @L LN NRD RD       U UDĜDQ DĜDQ DĜ DQMH MHGT TQQ@G @G  WONKO  ON NKO OD DM MYH YHNM NM U 'N NM NSSDK DKT 2 2UUDS D HH2S 2SDE D @M M .G GQQHC C RR@U @UMD @UM MD M MN NSSQQ@ NSQ @M MIIHH HM YYT TM@ M@MI M@MI MIHA MIH A@ A@YD YDM M M URR@J @J UDĜ ĜD DQQ ţHUU@ F FKK@R @RA A@ @ HM MY@ Y@ Y@A@ A@U@ U@ R RJT JTOH OHMN OH MN 2LH L KD D NFKD NF KDCH CH URHH NFK FKDCH DCH UN DC UNCD CDMH MH Y UNC CHĜ ĜHHUJ UJK UJ JKIKITĜ KITĜ T DM DMHHU UB BD DM MN N SRćLWQLF] GQLEEUH]VNUEQLKS G QH]]DPXGLWH GDQ SUHMG 5H]HU YLUDMWHććLPS 7XULVWLćQRDDJHQFLMR$73 3WXMLLQ7 5DGLR7HGQLN3 GUXåER5 Re R eze erv rvac acijijje: Tu ac Turi rist ri stič st iččna age g nc ncijja AT ncij ATP, P,, Dom omin inoo ce in cent nter nt e Ptu er tuj,j,j, 0700 244 150 500,, pa patr t ic icijijja. a at atp@ tp@ p gm g ai ail.l.lco com m. m. Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 Oglasi in objave torek z 6. septembra 2022 Umrli so Mali oglasi STORITVE PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete. Brezplačna dostava, ugodna cena. Danilo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Ǝ*45*-/&/"13"7&JO3"#"%&Ç&7/*$& PREDNOSTI ZA VAS: KMETIJSTVO tÝUFWJMOJzadovoljni kupci, tmonolitnaJ[WFECB t 20 - letne izkušnje, tpoštena cena in kvaliteta, tMade in Germany, tEP35 let garancije. KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in drugo kmetijsko mehanizacijo. Tel. 041 923 197. PRODAM 6 mesecev brejo telico, simentalko. Tel. 041 863 203. PRODAMO trgatev grozdja v Malem Okiču, belega, mešanega. Tel. 031 761 052. NESNICE, rjave, grahaste, črne, leghorn in štajerke v začetku nesnosti, prodajajo. Možnost dostave. Kmetija Rešek, Starše 23. Tel. 040 531 246. COLOR CMYK XXXEF[FWOJDBTJ XXXDJTUJMOFOBQSBWFTJ SONČNA ELEKTRARNA ZA LASTNO RABO PREDNOSTI ZA VAS: KUPIM navadno stiskalnico do 200 l. Tel. 051 735 254. tFOFSHFUTLBneodvisnost, t10- letne izkušnje, tplačate le razliko NFE QPSBCMKFOPJOQSPJ[WFEFOP FOFSHJKP tMade in EU, tpreprosta in hitra izvedba. PRODAM kvinton na brajdah, cena po dogovoru. Tel. 041 241 092. PRODAM suho koruzo in hidravlično stiskalnico (200 l) za 300 €. Tel. 031 231 641 ali 040 160 669. UGODNO prodam trgatev na brajdah, gemaj, kvinton in jurka. Tel. 070 802 703. XXXTPMBSOBUFIOPMPHJKBTJ PRODAJO grozdje, gemaj, kvinton in jurko, na brajdah, in dve leseni kadi. Tel. 766 80 41. Umrli so: Stanislav Polajžer, Planjsko 19a, roj. 1941 – umrl 18. avgusta 2022; Janez Ferlič, Soviče 12a, 2284 Videm, roj. 1938 – umrl 19. avgusta 2022; Marija Vogrinec, roj. Šegula, Moškanjci 89, roj. 1941 – umrla 21. avgusta 2022; Franc Koritnik, Draženci 91, roj. 1952 – umrl 22. avgusta 2022; Anton Planinc, Majšperk 51, roj. 1947 – umrl 24. avgusta 2022; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dr. polju 121b, roj. 1952 – umrl 25. avgusta 2022; Ivan Domajnko, Čremljenšak 20, roj. 1934 – umrl 26. avgusta 2022; Ivana Predikaka, roj. Predikaka, Doklece 16, roj. 1956 – umrla 24. avgusta 2022; Martin Tomše, Videm pri Ptuju 65, roj. 1934 – umrl 25. avgusta 2022; Franc Majhen, Vrazova ul. 6, Ormož, roj. 1943 – umrl 25. avgusta 2022; Marija Kramberger, roj. Kramberger, Grajena 10, roj. 1929 – umrla 27. avgusta 2022; Olga Tobias, roj. Pihler, Pacinje 41, roj. 1932 – umrla 27. avgusta 2022; Leopold Horvat, Ptuj, Dornavska c. 2a, roj. 1930 – umrl 28. avgusta 2022; Karl Rožman, Zg. Hajdina 134b, roj. 1945 – umrl 29. avgusta 2022; Milena Belšak, roj. Belšak, Gorišnica 58, roj. 1958 – umrla 29. avgusta 2022; Milan Dobrijević, Klepova ul. 47, Ptuj, roj. 1927 – umrl 29. avgusta 2022; Janko Šalamun, Spodnja Sveča 18a, roj. 1947 – umrl 29. avgusta 2022; Alojz Hren, Podlehnik 76e, roj. 1954 – umrl 30. avgusta 2022; Aljoz Štuhec, Žvab 11, roj. 1937 – umrl 30. avgusta 2022; Pavla Golob, roj. Dvorjak, Vintarovci 20e, roj. 1939 – umrla 30. avgusta 2022. stran 23 23 Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. ZAHVALA Slavko Valenko 10. 6. 1952–28. 9. 2022 IZ GORIŠNICE 126 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, vaščanom, znancem in vsem ostalim za izrečeno sožalje ter vso pomoč in podporo v težkih trenutkih slovesa. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Hvala tudi za darovano cvetje, sveče in svete maše. Vsi njegovi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. ZAHVALA Janez Ferlič 22. 5. 1938–19. 8. 2022 IZ SOVIČ 12A Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se prišli poslovit, darovali sveče, cvetje, za svete maše in nam izrekli iskreno sožalje. Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem iz KTD Soviče Dravci, Športnemu društvu AS, kegljačem iz Vareje, Društvu upokojencev Videm, osebju ambulante Videm, kirurškemu oddelku SB Ptuj, duhovniku, govornici za poslovilne besede, pevcem Feguš in skupini Kantilena iz Podlehnika, godbeniku za odigrano tišino in podjetju Mir iz Vidma. Posebna zahvala gre sosedovi družini Bojana Merca, ki je pomagala v težkih trenutkih njegovega življenja. Vsi njegovi Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA Utrujen od bolezni se je tiho in skromno od nas poslovil dragi oče, brat in stric Karl Rožman PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV Z ZGORNJE HAJDINE 134B Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili pisno in ustno sožalje ter darovali za svete maše, sveče in cvetje. Zahvala Centru za socialno delo Ptuj za nudenje pomoči na domu. Hvala tudi gospodu župniku Marjanu Feslu in kaplanu Primožu, pevcem, godbeniku in pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice, sosede www www w.re .repor repor p ter.si si IZ NO ŠTEV VE ILKE ZVEZDE PLEŠEJO Politična revizija: plusi in minusi prvih sto dni vlade Roberta Goloba SPOLNI PREDATORJI Kako sta se pri deviantnih spolnih praksah našla Smodej in Uranjek INTERVJU Sanja Rozman, psihoterapevtka: Plenilci so bili v otroštvu tudi sami spolno zlorabljeni NEKROLOG Slovo poslanca Iva Hvalice, ki je prvi prebral Janeza Janšo Daniele Rajh 3. 4. 1937–27. 8. 2022 APAČE 294 se zahvaljujemo vsem in vsakomur, ki ste jo pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in besede tolažbe, darovali rože, sveče, darovali za cerkvene potrebe in za svete maše. Hvala vsem sosedom, sorodnikom, g. župniku za lep obred slovesa, cerkvenim pevcem za odpete pesmi, govornici za ganljive besede slovesa, godbeniku za odigrano tišino in pogrebnemu podjetju Mir. Počivaj v miru. Vsi tvoji Štajerski TEDNIK torek, 6. 9. 2022 COLOR CMYK torek z 6. septembra 2022 Črna kronika 24 stran 24 Trnovska vas z Ugotovitve nadzornikov o šolskih prevozih Načrt šolskih poti je zastarel Člani trnovskega nadzornega odbora so preverjali način in skladnost organiziranja šolskih prevozov za JVIZ Destrnik. Pod drobnogled so vzeli prevoze osnovnošolskih otrok na območju občine Trnovska vas v šolskih letih od 2019 do 2022 ter ugotovili, da so bili vsi postopki izvedeni v skladu z zakonom o javnem naročanju. »Predlagamo pa, da vodstvo občine opozori javni vzgojno-izobraževalni zavod OŠ Destrnik - Trnovska vas, da posodobi načrt šolskih poti,« je dejal Friderik Škamlec, prvi mož trnovskih nadzornikov. »Ta je bil namreč izdelan leta 2017, kar pomeni, da je star že pet let, v tem času pa se je cestna infrastruktura v občini spremenila, saj smo zgradili kar nekaj pločnikov in kolesarskih poti. Zato bi bilo prav, da se načrt prilagodi dejanskemu stanju infrastrukture.« Škamlec je opozoril še na dejstvo, da je na spletni strani šole objavljen samo načrt šolskih poti za matično šolo v Destrniku, ki je posodobljen, za podružnično šolo v Trnovski vasi pa tam ni niti starega. »Poudarjam, da gre za nalogo zavoda in ne občine. Na to sem opo- zoril tudi ravnatelja Draga Skurjenega, ki pa pravi, da nimajo podatkov o spremembah v trnovski infrastrukturi, zato predlagam, da se povežete in čim prej uredite zadevo, da bodo naši otroci varni na poti v šolo in iz nje.« Kako je bilo lani z varnostjo v Trnovski vasi nasploh, pa sta svetnikom na zadnji seji poročala Robert Brkič, vodja medobčinske redarske službe, in Robert Rojko, vodja policijskega okoliša. Redarji so izvajali predvsem preventivne akcije, se posvetili varnosti šolarjev, njihove starše pa opozarjali na nepravilno parkiranje in prehod čez cesto, neuporabo varnostnih pasov in telefoniranje med vožnjo. Hitrost vožnje so v letu 2021 preverjali v vaseh Sovjak in Črmlja, a niso odkrili večjih odstopanj od dovoljenih vrednosti. Prelepljeni prometni znaki Tudi policisti lani na območju Trnovske vasi niso imeli veliko dela. Obravnavali so 11 kaznivih dejanj, jih sedem preiskali in zanje tožilstvu predali kazenske Foto: SD Robert Brkič in Robert Rojko sta predstavila varnostne razmere v Trnovski vasi v lanskem letu. ovadbe. Na delovnem seznamu so imeli tudi 12 kršiteljev javnega reda in miru, med 13 prometnimi nesrečami, ki so se zgodile v občini, pa je bila na žalost tudi ena, ki se je končala s smrtjo udeleženca. Svetnica Andreja Krajnc je ob koncu seje, pri točki Pobude in vpraša- nja, opozorila na nevarnost lepljenja plakatov po prometnih znakih. »Vsi vemo, da ljudje ob praznovanjih različnih jubilejev okrasijo domače dovoze in poti do slavljenca z raznimi plakati, baloni, tudi lutkami. Zadnje čase pa opažam, da so s fotografijami prelepljeni tudi prometni znaki, kar je povsem neprimerno, predvsem pa nevarno za udeležence v prometu. Zato predlagam, da o tem nekaj napišemo v naslednji številki Trnovskega zvona, prometne znake pa sproti očistimo.« Senka Dreu Slovenija, Podravje z Agencija za varnost prometa opozarja na skrb za varnost otrok na cestah V petih letih umrlo deset otrok, 328 je bilo hudo poškodovanih »Skoraj 20.800 učencev je v četrtek šolsko pot prehodilo prvič, zanje je to povsem nova izkušnja, zato morajo vsi udeleženci v prometu poskrbeti, da bodo na teh poteh varni – ne le danes, temveč vse dni v letu,« je poudaril direktor Agencije Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) Jože Hribar. Ob tem je opozoril, da otroci na promet gledajo z drugačne perspektive, predvsem mlajši ravnajo impulzivno in ne znajo dobro presoditi hitrosti bližajočih se vozil, zato so v prometu nepredvidljivi. Vozniki naj prilagodijo hitrost vožnje razmeram na cesti in spoštujejo ustrezno varnostno razdaljo, svetujejo v agenciji. Najhujše poškodbe pri najmlajših Mlajši otroci so sicer manj pogosto udeleženi v prometnih nesrečah, a so posledice hujše v primerjavi s šolskimi otroki in mladostniki. »Pri starejših otrocih je delež umrlih nižji kot pri mlajših. Največji delež je pri mladostnikih med 15. in 17. letom, ki sodelujejo v prometu tudi v različnih vlogah,« pravijo v AVP. V zadnjih petih letih, med letoma 2017 in 2021, je na slovenskih cestah življenje izgubilo 22 mladoletnikov, od tega deset mlajših od Foto: Pexels.com Najbolj nevarne ceste v naseljih V Sloveniji so v nasprotju z državami članicami Evropske unije za otroke najbolj nevarne ceste v naseljih. Med letoma 2017 in 2021 je v Sloveniji kar 75 % otrok umrlo ali se poškodovalo v naselju. Glede na vrsto ceste je v Sloveniji veliko več otrok umrlih ali huje poškodovanih znotraj naselja, v članicah Evropske unije pa se največ otrok v prometnih nesrečah poškoduje in umre na cestah zunaj naselja. 14 let. V tem času je bilo v prometnih nesrečah hudo poškodovanih skupno 328 otrok, med njimi je bila več kot polovica (169) mlajših od 14 let. Lažje je bilo poškodovanih 3.159 mladoletnikov, od tega jih je bilo dobrih 62 % oziroma 1.986 mlajših od 14 let. Najbolj nevarno kolesarjenje Letos sta do konca julija na slovenskih cestah umrli dve mladoletni osebi. Le nekaj dni po zaključku preteklega šolskega leta je v tragični prometni nesreči v Novi vasi pri Foto: ČG V zadnjih petih letih, med letoma 2017 in 2021, je na slovenskih cestah življenje izgubilo 22 mladoletnikov, od tega deset mlajših od 14 let. Markovcih umrla deklica, mlajša od 14 let. Deklica je med vožnjo izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču v trenutku, ko je mimo pripeljal voznik tovornega vozila. Poškodbe so bile tako hude, da je umrla na kraju nesreče. Po podatkih Agencije RS za varnost prometa je največ smrtnih žrtev in hudo poškodovanih otrok prav med kolesarji. V obdobju med letoma 2017 in 2021 je bilo med umrlimi in hudi telesno poškodo- Kakršen kimavec, takšen bo sušec. Rojstva: Mateja Vidovič, Jiršovci 52, Destrnik – deklica Tinkara; Marija Korez, Čermožiše 71a, Žetale – deček Lukas; Karlinca Potočnik – deklica Irena; Petra Korošec – deklica Anika; Sanela Korez – deček Nikolas; Nina Gams – deček Tian; Klaudija Kolarič – deklica Kaja; Anja Žerjan – deklica Mila; Uršula Berke – deklica Mia; Petra Mar – deklica Elin. Poroke – UE Ptuj: Miha Mihalič in Andreja Ferčec, Ekartova ul. 46, Miklavž na Dr. polju; Aleš Ozvaldič, Dravci 2, in Sanja Jus, Lancova vas 61; Gregor Drevenšek in Katja Janžekovič, Mihovce 46; Matej Šmigoc in Darja Zemljič, Zg. Leskovec 18d; Marko Pintarić in Andreja Glavica, Gruškovec 84a; Rok Klep, Zagrebška c. 58, Ptuj, in Nuša Slodnjak, Dornava 24 Poroka – UE Ormož: Daniel Kosar, Ulica Staneta Severja 15, 2000 Maribor, in Tadeja Toplak, Jakopičeva ulica 16, 2000 Maribor. vanimi otroki 39 % kolesarjev, 27 % pešcev in 19 % potnikov. Hoja v šolo izrednega pomena AVP še ugotavlja, da je delež otrok, ki pešačijo v šolo, od osamosvojitve dalje zaradi vse večjega števila avtomobilov drastično upadel: »Če je še leta 1990 okrog 90 % otrok v šolo prihajalo peš ali s kolesom, je danes takšnih le še okrog četrtina.« Hoja v šolo je po navedbah agencije izredno pomembna, saj se s tem spodbujajo različne oblike trajnostne mobilnosti in oblikuje tudi zdrav način življenja. Starši in skrbniki naj otroke, ki jih peš spremljajo v šolo, na poti seznanjajo z različnimi situacijami na cesti in v prometu, s čimer jih učinkovito pripravljajo na čas, ko se bodo v prometu znašli tudi sami. Mihael Korsika Danes bo sončno, zjutraj bo po nižinah nekaj kratkotrajne megle. Popoldne in zvečer se bo na severu in severovzhodu oblačnost povečala, možne bodo posamezne plohe in nevihte. Jutranje temperature bodo od 11 do 15, ob morju okoli 18, najvišje dnevne od 26 do 31 °C. OBETI: V sredo bo sprva še sončno, popoldne se bodo pričele pojavljati plohe in nevihte. Napoved za Podravje Vir: ARSO