sp rem em be zu n an jih  sp rem enljivk , ali pa je; le d e jan je  s a m o u r  a v n a  v an j a 
v sam em  sistem u.
K n jig a  je  raz d e lje n a  na devet poglavij: Uvod; S p rem en ljivke  in  sp re ­
m em be; K lim atske sp rem em be in  paleohidro logija; P orečje ; Reke; Doline 
in  do linski nanosi; P iedm on t; O balna ravn ica; R ečni sistem .
V uvodnem  pog lav ju  razdeli po reč je  v t r i  geom orfološke in  d inam ič­
n e  cone: porečje, k i p rispeva  vodo in  nap lav ino , g lavne rečne struge, v 
k a te r ih  se vrši, tra n sp o r t in  obm očja akum ulac ije  (v rša ji, delte, itd .). Doga­
ja n j v posam eznih  conah n ik ak o r n i m ožno ločiti, saj porečje  kot d ina­
m ični sistem  rea g ira  kom pleksno  n a  vsako  sprem em bo (com plex response).
Eno od izhodišč n as led n jih  poglavij je  D avisova te o rija  o cik ličnem  
razvo ju  reliefa. Praivi, da zaporedne faze eroz ije  in  ak u m u lac ije  jasno 
odražajo  napo re  porečja, da se p rilagodi učinkom  sprem em be ali p rek o ­
rač en ja  določenega praga. Če D avisovo teo rijo  dopolnim o z novejšim i ugo­
tov itvam i (npr. izostat ično dv igan je  obm očij o d n ašan ja ), ugotovim o, da 
je  odvisno zgolj od časovnega razpona, a li je  erozijsk i cik lu s p reprost, she­
m atičen  ali. pa zelo kom pleksen.
V ažen v ir  podatkov  p ri o b rav n a v an ju  rečn ih  s tru g  in  akum ulac ije  so 
poskusi na poskusn i n ap ra v i R EF (rainfall-erosion: fac ility ). O blika in  veli­
kost s tru g e  je  odvisna od znača ja  in  velikosti p re to k a  vode in  nap lav ine, 
in ta  odnos je  m ožno u g o to v iti em pirično. P rim e rja v a  d odatn ih  m orfom e- 
tr ič n ih  podatkov  o po reč ju  in  značaj tran sp o rtira n eg a  m a te ria la  nam  
omogoča ugo tov iti jak o st recen tn e  eroz ije  v določenem  porečju . P o m an j­
k a n je  m eritev  pretokai vode in  n ap lav ine  v naših  razm erah  n as spodbuja, 
da bi se poskusili, tu d i na ta  način.
Razvoj po reč ja  pušča sledove t^ko  v eroz ijsk ih  k o t akum ulac ijsk ih  
ob likah. K er je  kn jig a  nas ta la  iz po trebe geologov, je  slaba polovica po­
svečena akum ulac iji, s posebnim  poudarkom  na upo rabnosti izsledkov v 
p raksi. R ezultate , dob ljene n a  poskusni naprav i, neposredno  prenaša! v 
n a ra v n e  razm ere , in  ob up o štev an ju  p red h o d n ih  ugo tov itev  u sm erja  s tro ­
ko v n jak e  raz ličn ih  stro k  h  k o n k re tn i p ro b lem atik i n jihovega dela (iskan je  
ru d n ih  ležišč, g ra d n ja  kom unikacij, zaščita p red  erozijo  p rs ti) . Bolj ko gre 
k n jig a  h  koncu, več je  v n je j ta k šn ih  napotkov.
Z adn je  pog lav je je  povzetek  ugotovitev , povezan z nam igi specialistom , 
kako  obču tljiv  in  zap le ten  sistem  je  porečje, in, k ako  v sak  večji poseg vanj 
zah teva v sestransko  p roučitev  celo tnega1 rečnega sistem a.
K are l N atek
A. S. Collinson, Introduction to World Vegetation, London 1977, 57 kart, 
skic in  d iagram ov, 201 stran .
V angleščini ie izšla v zadn jih  le tih  že v rs ta  učbenikov  in priročnikov , 
k i ob ravnavajo ' ra s tje  n a  Z em lji (o n ek a te rih  je  G eografsk i v es tn ik  že po­
ro ča l). M edn je  sodi tu d i k n jig a  A. S. Collinsona. V n je j av to r želi v zgo­
ščeni obliki podati g lavne misli o konceptu , c iljih  in najpom em bnejših  
v p raša n jih  ekologije in b iogeografije, h k ra ti pa ovrednotiti, rastlin sko  ode­
jo n a  Zem lji.
V sebina k n jig e  je  razd eljen a  na dvoje obsežnih  poglavij. P rv o  zaijema 
načelna v p raša n ja  in  p rob lem e pri p ro u čev an ju  vegetacije, drugo  pa p ri-  
kaizuje novejše poglede na značilnosti g lavn ih  tip o v  vegetacije  na našem  
p la n e tu  in  alntropogene vp live nanje.
Snov p rvega pog lav ja  je  podrobno razč len jena  na šest podpoglavij, ki 
o b ravnavajo  v rsto  odnosov m ed rastlin am i in  p riro d n im  okoljem . P od rob ­
n e je  so p rikazane  ras tlin e  in n jih o v a  evolucija, ekosistem i in  energ ija , 
p reh ran a  in  p reh ram b en i k rogi te r  ras tlin sk e  zd ružbe in  n jih o v a  raz š ir­
jenost. V ta k i razpored itv i snovi se dobro odražajo  niovi. pogledi p ri p ro ­
u čev an ju  rastja , ko  poleg av teko lošk ih  de javn ikov  posta ja jo  pom em bni tu ­
di drugi. Z lasti se to  odraža v podrobnejšem  p rik az u  ekosistem ov iti e n e r­
gije, ki kroži v n jih  te r  rastlin sk eg a  metabolizma* in  v k ro žen ju  h rane .
Med ekološkim i dejav n ik i je  p o u d arjen  pom en p rs ti za r a s t je  in  m ed ­
sebojni vp liv i m ed p rs tjo  in  vegetacijo . A v to r ju  skupno  s k lim atsk im i 
p rilikam i poveže v podnefono-rastlinsko-p rsten i sistem . Poleg p rs ti so p r i­
kazani še te m p e ra tu rn i vp liv i in  delovan je  ogn ja  te r  v e tra  na rastline . 
S labo pa so obdelane reliefne, k am ninske  in  vodne razm ere, ki m arsik je  
dokaj vp liva jo  n a  rastje .
Zainimivo je  tu d i zadn je  podpoglav je o ras tlin sk ih  združbah . Te v k lju ­
ču jejo  štev ilne  ras tlin sk e  v rste , k i jih  lah k o  ob ravnavam o ko t posam ezni­
ke v celotni populaciji. P osam ezne ras tlin sk e  v rs te  v  določeni rastlin sk i 
združbi u č in k u je jo  ena- na drugo-, tekm ujejo : m ed seboj za prostor, sve tlo ­
bo in  vodo. P ri o b rav n a v an ju  te h  odnosov in  osta lih  zakon itosti v rastliin- 
sk ih  zd ružbah  se vedno- bolj u v e ljav lja jo  s ta tis tičn e  in  m a tem atične m etode, 
s k a te rim i naj bi k v an tita tiv n o  p rikaza li tu d i rastje . A v to r v rs to  teh  m e ­
tod naš te je  in  p rikaže  nekatj p rim ero v  n jihove uporabe.
V d rugem  delu  k n jig e  av to r na izv irn i načiln p rikaže g lavne v eg e ta­
cijske  tip e  na' Zem lji. V sedm ih podpog lav jih  opiše vse pom em bnejše o b li­
ke ra s tja  n a  zem eljkem  površju . P rič n e  s tro p sk im i gozdovi in n ad a lju je  
s tropsk im  trav n išk im  rastjem , vegetacijo  su h ih  predelov , lis topadn im i 
gozdovi zm erno geografsk ih  širin , ig lastim i gozdovi severne po lu te  te r  
trav n išk im  ra s tjem  zm ern ih  širin . Zadnji, podpoglav ji d rugega dela: kn jige  
sta  posvečeni; ra s tju  gora in  h lad n ih  področij te r  m orsk ih  obal in  es tuarjev .
V ečina vege tac ijsk ih  tipov  je  p rik azan a  na* enak  način; n a jp re j s t ru k ­
tu ra  in  fiziognom ija tipa , nato  n jegova  biom asa, p ro d u k c ija  in m in era ln i 
krog. P ri večini tipov  so p rik azan e  tu d i lastnosti prsti,, tip ičn ih  zanje.
M nogi p rim eri, naveden i v  tekstu , so ilu s trira n i s  štev iln im i skicam i, 
d iagram i, profili, tab e lam i in  k artam i. Vse to  dokaj p rispeva k laž jem u  
razu m ev an ju  novih  ugo tov itev  in  dejstev , ki so jih  dala  novejša) raz isko ­
van ja  vegetacije. N a koncu knijige so v slovarčku  zb ran i in  razloženi 
najpom em bnejši strokovni, izrazi., u p o rab ljen i v tekstu .
Tekoče p isano besedilo, dobro  ponazorjeno  z ilu strac ijam i, nud i b ra lcu  
vrsto  novih  spoznanj o vegetaciji. P o zn av an je  osnov ekologije in  b iogeogra- 
fije  pa p o sta ja  tem elj v a ro v an ja  ras tlin sk e  odeje in  p rem išljenega gospo­
d a r je n ja  z njo.
F ranc  L ovrenčak
Karsts de m ontagnes — Karst et structure (Gorski kras —  kras in
struktura). C om ite N ational de G eographie, Com m ission des phenom enes 
k arstiques, Colloque de G renoble, 6— 7 Mai 1977, pp. 135— 358, G eographie 
A lpine, Noi 2 in  3, 1978.
Na In š titu tu  za geografijo  A lp v G renob lu  (F ran c ija ) so bili 6. in 7. 
m aja  1977 š tu d ijsk i dnevi kom isije  za  k ra šk e  po jave v okv iru  N arodnega 
geografskega kom ite ja , posvečeni gorskem u k rasu . Poleg sam ih  F rancozov 
so se teg a  ko lokv ija  udeležili tu d i geografi-krasosiovci iz Ita lije , z M ada­
gaskarja , iz M aroka, P o ljske , Švice in  Zvezne rep u b lik e  N em čije. Žal ni 
bilo nobenega udeleženca iz Jugoslav ije , čep rav  sodi večina našega k rasa  
v  »gorski tip«. R e zu lta t te g a  ko lokv ija  je  p riču joče delo, t isk a n a  ozirom a 
vezano v oibliki posebnega od tisa  iz rev ije  G eograph ie A lpine.
S rečan je  je  b ilo  razd eljen o  n a  dv a  dela1: p rv i je  im el k o t vodilno tem o 
» k r a s  i n  g o r a « ,  drugi, p a  » k r a s  i n  s t r u k t u r a « .  V okv iru  p rv e  
tem e se je  zvrstilo  7, v  o k v iru  d ruge pa 10 p red av an j. L ahko  rečem o, da 
so na ko lokv iju  ob rav n av ali širok  sp ek te r k rašk e  p rob lem atike : glacialn i 
in ni.valni k ras  te r  k ras  v m a rm o rjih  iz ju žn ih  francosk ih  P redalp , h id ro -  
kem izem  k rašk ih  iizvirov iz francosk ih  P rim o rsk ih  Alp, po tencia lno  ag re ­
sivnost skozi: p rs t p ren ik a jo če  vode v V erco rju  te r  pod leden išk i k ras  in 
površinsko k rašk o  m orfo log ijo  v šv icarsk ih  A lpah. Tem a » s tru k tu ra  in