PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLEČE ČITATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze in Prosvecue Mili«' OFFICIAL ORGAN «OF J. S. F. AND ITS EDUCATIONAL RURCAU ST.—NO. 1918. ul%td m ikm4-(1m m itM. Dk. «, 19(7, Bt Um »m* «lflM at Um Act •( lM|i*m «1 Marck V U7*. CMu«, IU.. CHICAGO 23, ILL., 14. JUNIJA (June 14, 1944. Puhliahed Weekly at 2301 S. Lawndale Ave. •a LETO—VuL XXXIX. V POLJSKI ARMADI, kolikor Jo je pod kontrolo samejne vlade, Je tudi precej poljskih Židov, ki se pritožujejo nad antisemitizmom poljskih oficirjev. Vsled tega je precej poljskih vojakov židovske vere desertiralo in se priglasilo sa vstop v angleško armado. Toda angleška vlada se je premislila in rekla, naj se poljska samejna vlada pobriga, da se Židov v njeni armadi ne bo provociralo in sapostavljalo. Gornje je oddelek Židov poljske armade v Italiji, ko po bitki s Nemci odnašajo svoje ranjene tovariše v sasilno vojaško bolnico. Nemčija že čuti da ji je bil firer kriv prerok INVAZIJA V FRANCIJO PODRLA "VERO" V NEMŠKO NEPREMAGLJIVOST. — ODPORI V JUGOSLAVIJI. — SVEDSKA IN DRUGE NEVTRALNE DEŽELE V ZAGATAH Goebbels se mora znova lagati "Naj le udarijo iz Anglije ali od kjerkoli v našo nepremagljivo Evropo, pa bodo uvideli, kako med zavezniki — oziroma med Rooseveltom in angleško vlado, je vprašanje, ali naj francoski osvobodilni odbor v Alžiru, ki hitro bo po njih," je trdil Hitler mu načeljuje de Gaulle, prizna- in z njim kajpada njegov propagandni minister Goebbels in pa kvizlingi, za kakršne je prav tako malo v stiski, kakor proti-unijski delodajalci za skebe. A invazija na kontinent se je dogodila in Hitler njenih čet ni mogel zagnati v morje, kot si je predstavil, da jih bo vrgel vanj kot kepo snega, da se raztopi v voai. Vpad, ki bo stal veliko žrtev Jasno je, da so Nemci za utrjevanje Evrope .proti zavezniški invaziji storili kolikor največ so zmogli. In kar Nemci zmorejo, je veliko. Njihove utrdbe ob Atlantiku je gradilo stotisoče ljudi, večinoma zasužnjenih delavcev, pod vodstvom nemških inženirjev. Več stotisoč ljudi je bilo pri gradnji obrambnih črt direktno zasužnjenih in milijone drugih pa posredno v tovarnah v Nemčiji in" drugje — vsi koordinirani s stališča poenostavljenja produkcije v načrtu za poraz združenih narodov.- Uporniki na licu mesta Sicer so bili večinoma res poraženi, namreč v Evropi, toda med ljudstvi podjarmljenih dežel je potem zatlelo in so si začela iskati voditelje odpora doma, ker so prejšnji legalni vladarji in birokrati pobegnili na varno čimprej so mogli. Nemci so mislili, da je to dobro zanje. Dobili so si kvizlingov in začeli večati svoj "življenski prostor". Toda na Tistem, kamor se hočejo raztegniti, so že stoletja utaborjeni drugi narodi, ki verujejo, da zavezniki zmagajo in da načelo samoodločevanja in štirih svobodščin obvelja tudi zanje, ne samo za tri Velesile. V nekaterih iz okupiranih dežel, n. pr. na Norvežkem, v Grčiji, v Franciji in doslej največ v Jugoslaviji, se množe zahteve za sklenitev miru najprvo med zavezniki, predno ga bodo narekovali premaganim deželam. Francozi dobro delujejo Ena največjih spornih točk mo za vlado, ali pa le za nekak "posebni odbor". De Gaulle trdi, da je njegov odbor provizorična francoska vlada, pa če jo Washington in London hočeta priznati za tako ali ne. Vsi liberalni krogi na Angleškem In v Zed. državah menijo, da ameriška vlada z odrivanjem de Gaullea igra v roke francoski reakciji, ki bi rada svojo državo ohranila korupciji in iskoriščanju. Moskva je pred dvemi tedni namignija, da bi de Gaullea in njegov kabinet rada priznala za enakovredno zavezniško vlado. Priporočila je Washingtonu in Londonu, da naj se že vendarle enkrat pogodita, kaj prav za prav si predstavljata za bodočo Francijo. A do pravega soglasja še ni prišlo vzlic invaziji. Morda so očitki, da je to za jamstvo miru v Evropi, ko bo ta vojna končana, zelo slabo znamenje, res upravičeni. (Nadaljevanje na 5. strani.) Politični položaj v Italiji nespremenjen vzlic novi vladi in odstopu kralja Kralj Viktor Emanuel je dne 5. junija izročil vladarske posle svojemu sinu Umbertu, ki naj jih izvršuje "do konca svojega življenja", toda naziv kralja pa je Viktor Emanuel zase ohranil. Kar se torej tiče vprašanja dinastije, monarhije in republike v Italiji, je ostalo vzlic spremembi na dvoru vse po starem. Tudi v vladi je sprememba v tem, da ie sedaj brez Badoglia. Mandata v nji ni hotel več sprejeti. Tvorijo jo večinoma stari možje, ker med onimi, ki so bili vzgojeni pod Mussolinijem, ni demokratov Glavna razlika med novo in prejšnjo je v spremembi osebe premierja. Novemu izvrševalcu vladarskih poslov se ni poklonila, toda tudi pokorščine mu ni odrekla Izjavila pa je, da bo služila ljudstvu in da bo o bodoči obliki ylade ono odločevalo, f To bo enkrat po vojni Za enkrat je to le obljuba, ki jih je v vsaki vojni na koše. Rezultat zavezniškega političnega eksperimentiranja v Italiji je to, kar je želel Churchill in ga podprla ameriška vlada Obvaroval je dinastijo, ki je s tem dobila priložnost, da se do konca vojne vzlic svojemu diskreditiranju utrdi in skupno z aristokracijo in hierarhijo poskrbi, da Italija ostane monarhija. In obenem je zaveznikom uspelo pridobiti politične voditelje -tokozvanih opozicionalViih strank — to je nekdanjih strank — za taktiko, v kateri so opustili svoje zahteve za socialne spremembe in za republiko ter izjavili, da je sedaj njihov glavni in edini smoter pognati nemške čete iz dežele. • S tem je otet tudi stari gospodarski sistem v Italiji začasno saj — ki je za njeno ljudstvo največje zlo4 Kakor dvor, tako so s tem tudi posedujoči sloji dobili priložnost, da se novemu položaju osimilirajo in ohranijo sebi po vojni čimveč starih privilegijev Pri vseh teh političnih spremembah in potezah ni imelo italijansko ljudstvo še nobene besede. Obetajo mu jo šele po vojni.* Stari republikanci, ki so zahtevali odpravo dinastije, so se na pntisk od zunaj pobotali z dvorom in prvt, ki je to storil, je bil komunist Ercoli. Ako torej Italija kdaj dobi Ijudo-vlado, je njeno ljudstvo ne bo prejelo od zgoraj, ampak si jo bo moralo samo priboriti. USSR in Zed. države v popolnem soglasju o vojni in miru Dne II. junija je priredil komisar vnanjih zadev Molotov v Moskvi družabni sestanek, na katerem so bili ameriški posla-uik llarriman, predsednik ameriške.. trgovske . komore.. Kric Johnston in več drugih Američanov, dalje angleški poslanik s svojimi tovariši diplomati iz Anglije, in pa sovjetski zastopniki v proslavo druge obletnice vojnega sporazuma med Sovjetsko unijo in Zedinjenimi državami. V svojem govoru je Molotov dejal, kako zelo se je Hitler uka-nil, ker je računal na razdor med zavezniki. Napori za zasejanje spora med ameriško in sovjetsko vlado se niso posrečili, je ugotovil Molotov, in poudaril, da se tudi v bodoče ne bodo. Ob tej priliki so imeli uvodni* ke istega dne tudi moskovski časopisi in slavili uspeh sodelovanja med tema dvema deželama in izrekali hvaležnost za gmotno pomoč, ki jo je bila Rusija v svojem gigantskem boju deležna iz Amerike. Vsega skupaj je Sovjetska unija prejela v dveh letih in pol lend-leasnih dajatev iz Zed. držav v teši 8,500,000 ton, ali v vrednosti $5,357,000,000, Države na jugu za boj proti "svobodščinam" REVOLTA V TEXASU IN V DRUGIH JUŽNIH DRŽAVAH PROTI ROOSEVELTU ZA BODOČI MIR NI DOBRO ZNAMENJE. — ALI SE BO TRAGEDIJA NACIONALIZMA PONOVILA? KONSTANTIN F0TIC IZGUBIL POSLANIŠKO SLUŽBO Angleška (vladna) časniška agencija Reuter je dne 11. junija poročala iz Londona, da je kralj Peter jugoslovanskega poslanika v Washingtonu Konstantina Fotiča odslovil iz službe. Kdo je njegov naslednik, v tisti depeši ni bilo omenjeno. Poslanik (pozneje ambasador) Fotič je veljal za enega glavnih režimovcev in propagatorjev ve-lesrbstva v Ameriki. Razpolagal je z velikimi vsotami denarja jugoslovanskega ljudstva, ki je naložen v zlati valuti v raznih ameriških velebankah in njegovi nasprotniki so ga dolžili, da je zelo razsipal z njim. Posebno v subvenciranju listov in posameznikov, ki so mu poslušno sledili. Svoječasno je bil njegov "vpliv" v ameriški jugoslovanski javnosti odločilen. Kar je on rekel, to je bilo uradno, a tudi če ni bilo oficielno, obveljalo je vseeno. Tudi sklicatelji prvega slovenskega narodnega kongresa so čutili potrebo, da so ga povabili za častnega gosta in govornika. i Ker se je kralj Peter pod kakršnim vplivom že odločil zasnovati jugoslovansko vlado bolj na temelju skupnosti jugoslovanskih narodov namesto kot dosedaj na principu velesrbstva, je naravno, da je moral Fotič v "pokoj". Toda dobival bo mastno pokojnino in lahko še v nadalje ruvaril neuradno, kot je do- Peto vojno posojilo takoj od začetka velik uspeh V pondeljek 12. junija se je pričela uradna kampanja za peto vojno posojilo, ki pa je bila otvorjena z velikim zamahom že prej in dobila mogočen odziv, kar pomeni, da bo kvota 16 milijard dolarjev dosežena. Vsakdo, ki kaj zasluži ali premore, je pozvan, da pomaga, ne da bi kaj zastonj prispeval, temveč da posodi zvezni vladi za financiranje vojne kolikor zmore. Naravno, da v tej akciji sodelujejo tudi Slovenci. V Chicagu prirede v prid petega vojnega posojila shod v petek 16. junija. Vršil se bo v dvorani šole sv. Štefana, Cermak Rd. in VVolcott Ave. Prične se ob 7:30 zvečer. Govorniki bodo Vincent Cainkar, Leo Jurjovec, župnik Gabrenja, vladni uradnik J. Kohout in več drugih. Unija godbenikov noče komunistov Predsednik unije muzikantovi (Amer. Federation of Musicians) James C. Petrillo je lokalu mu-zikantov v New Rochelle, N. Y., ukazal, da mora violinista An-tonio Lombardo izključiti, ker se je dognalo, da je "komunist". 2e ko je izgledalo, da Roosevelt v svoji stranki ne bo naletel na nobeno resno opozicijo, če bi hotel še kandidirati za predsednika, se je proti njemu s čudovito brzino zagnal burbonski Države, ki lahko odločijo izvolitev predsednika -V ospredju opozicije proti Rooseveltu je sedaj Texas. Maši na demokratske stranke se je izrekla proti njemu in ničesar je ne more omajati, da bi odnehala. Vztraja pri svojem in za postave in demokracijo ji je prav tako malo kakor v času civilne vojne. Črnci morajo ostati v podlož-ništvu Se veliko bolj kakor na severu, so privatni interesi na jugu pozabili, koliko je Roosevelt v prvih letih po prevzemu vlade storil zanje. Takrat so kongres-niki in senatorji iz južnih držav v zvezni zbornici večinoma molčali in zajemali za svoje klijente iz vladnih dajatev in brezobrestnih posojil z veliko žlico. Sele pred štirimi leti so se spet toliko opogumili, da so se postavili odkrito v boj proti takozva-nemu "new dealu" in si prizadevali izpuliti zobe vsem postavam, ki ščitijo delavce in njihne unije, dalje pa onemogočiti vladna javna dela, oziroma jih po dokončanj*! izročiti privatnikom, ker bi bilo "neameriško", če bi vlada n. pr. z elektrarnami tekmovala s privatno industrijo, "ki davke plačuje". Glavni greh Rooseveltove administracije pa je v očeh južnja-kov njegovo propagiranje "štirih svobodščin" za vse ljudi — torej tudi za zamorce v južnih državah. Taktika, ki Roosevelta lahko porazi, čeprav bi zmagal Poteza politične mašine demokratske stranke v Texasu ima namen odvzeti Rooseveltu, v slučaju, da bo še kandidiral, elektorje. Tam si demokrati volilni sistem po svoje določajo. Mašina na konvenciji sklene, kdo naj bodo elektorji za prezi-denta, in kdor ugovarja, kmalu spozna, da to tam ni zdravo. Druge države na jugu, kjer vodilni politiki spletkarijo med volilci s strašenjem pred "nevv dealom", so poleg Texasa Loui-sianna, Alabama, Missouri, Ge-orgija in več ali manj vse druge, čeprav so vse do mozga "demokratske". To je, v njih more zmagati le "demokratska" stranka, ki pa je prav tako malo demokratska, kakor so razne "radikalne", demokratične in "ljudske" stranke v napol fašističnih in reakcionarnih državah. Demokrati brez Roosevelta izgube Demokrati na jugu vedo, da je Roosevelt edini, ki ima možnost prodreti v četrti termin. To- (Nadaljevanjc na 5. strani.) sedaj pod firmo uradnosti. Poleg Fotiča zasluži v jugoslovanskem zamejstvu še marsikdo, da se bi ga odslovilo ne samo iz službe, ampak tudi od "pokojnine'. Raj pomaga, če pa ti ljudje še kar v naprej prejemajo stotake dolarjev na mesec iz jugoslovanske vladne blagajne, ne da bi delali kaj drugega kakor škodo ljudstvu države, katero fco zastopali. Pritiski na unije, naj se drže "proč od politike" Reakcionarna večina v kongresu, ki poseduje obe stranki, hoče unijam CIO na vsak način že v tem poletju, predno se volilna kampanja dobro razvije, preprečiti trošiti denar is svojih blaga jen v agitaciji za kandidate. ki so jih ali jih bodo indorsi-rale. Sidney llillman, ki je predsednik odbora za politično akcijo CIO, pravi, da so unije prispevale temu odboru v svrho kampanje $700,000. Postava jim prepoveduje prispevati denar is ivojih hlagajen političnim strankam. CIO ne misli prispevati nobeni, ker bo kampanjo vodil, oziroma jo že vodi na svojo roko v agitaciji za tiste kandidate, ki jih smatra vrednim delavskih glasov. Kapitalistični propagandistl vpijejo, da se skuša CIO ogniti s tem sapravljanjem članskega denarja postavi po ovinkih, torej naj se zakonu tisto vrzel zamaši tako, da unije ne bi smele potrošiti "sa politiko* nobenega denarja. Burbonci demokratske strank« pravijo, da misli CIO potrošiti v letošnjem volilnem boju nad pet milijonov dolarjev v namenu polastiti se kontrole nad demokratsko stranko in jo izročiti "komunistom". Ker pa je kongres "buden", se je savsel to "strašno nevarnost pravočasno odvrniti.'* Stdnej llillman je bil pozvan pred me ji natančno razloži, kako njegov politični odbor troši unijski denar, ki mu je bil prispeven "ne-postavno", in čemu ter komu v korist. Justični tajnik je bil še pred meseci pozvan, naj unije CIO o-pozori na zakon, ki ga kršijo. Mož je zadevo proučil in odgovoril, da ker CIO ni dal omenjenega denarja kaki politični stranki, temveč ga troši pod svojim okriljem, ni s tem prelomil nobene postave. Rekli smo še velikokrat, da reakcija tega boja proti CIO ne vodi v namenu ščititi unije pred "zapravljanjem" v politične namene, ampak ker se boji, da is rodajno kongresno komisijo, da | tega lahko nastane delavska stranka, ki bo postala njim veliko nevarnejša, kot pa je sedanji politični odbor CIO. Saj ta agi-tira le za "delavske prijatelje" v demokratski in republikanski stranki, ki niso za nobene drastične socialne "eksperimente", ampak le za nadaljevanje "new-dcalske'' zaščite "malega človeka". Burbonci to vedo. Ampak če se unijam dopusti, da bi financirale agitacijo za svoje "prijatelje", ki kandidirajo v politične urade kot demokrati In republikanci, kdo ve, če se ne bi pozneje zavzele imeti svojo stranko s svojim programom! Posedujočih ni strah posames-nih delavcev. Ampak sedaj, ko jih je toliko organiziranih, pa se njihove moči silno boje. Bizniški in sploh ves reakcionarni tisk vzlic vojni prav dobro izhaja Edina pritožba, ki jo ponavljajo tukajšnji bizniški dnevniki in magazini je, da ne morejo dobiti dovolj papirja in pa da se jim nudi več oglasov kot pa jih morejo priobčiti. Pomanjkanje papirja so rešili s tem, da so mnogi znižali obseg na račun gradiva, in pa da tiskajo le toliko izvodov kolikor jih v resnici prodajo. Oglase pa vzamejo vse, če jih le morejo kam stisniti. Se pa toliko več drugega izpusti. Ob enem so skoro vsi zvišali naročnino najmanj eno tretjino in mnogi polovico in več. Privatnemu tisku, ki je do malega ves reakcionaren, torej ne gre slabo. Pravzaprav si je vzlic povišanju obratnih stroškov dobičke zelo povečal. « Glasila unij krijejo povišane izdatke iz upravnih skladov, ki sedaj, ko je toliko delavcev stalno zaposlenih, niso majhni. Zelo prizadeti vsled sedanjih razmer pa so taki delavski listi kot je Proletarec. Kapitalistični oglaševalci jih ne podpirajo in unije tudi ne. Odvisni smo torej edino od svojih naročnikov, ki naročnino redno obnavljajo, in ob enem od vseh onih svojih prijateljev, ki se zavedajo, da s samo naročnino se noben lis> ne vzdržuje, pa mu pomagajo kriti stroške s posebnimi prispevki. Dasi so se Proletarcu izdatki za tisk jako povečali, je naročnina ista kot je bila, in oglasov ima jako malo. Njegovi prijatelji pa so s pridobivanjem novih naročnin in s prispevanjem v tiskovni sklad pripomogli, da smo dosedaj obveznosti še prilično zmagovali. Ampak skozi to poletje pa se bomo morali še bolj potruditi. Zanašamo se, da bo v ta namen vsakdo storil,kolikor bo mogel. In Joško Oven, ki je predsednik upravnega odbora, pravi v tej številki, da bo v prihodnji svoji koloni objavil načrt, po katerem misli, da se bo Proletarcu lahko izdatno pomagalo. < PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. ladaja Jnfo.lo*»»«k* D«Uv»ka Tiikova« Druib«, Chicago, IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zed in j enih drtavan sa celo leto |3.0o; sa pol leta 91.7»; sa četrt leta $1.00. Lnoiamstvo: sa cele leto 93.(0; sa pol leta 92.00. Vsi rokopisi in oglasi morajo, biti v našem uradu najposnejs do pondeljka popoldne sa priobčitsv v itavilki tekočega tedna. PROLETAREC Published everj Wedne»day by the Jugoslav Workmen'a Publishing Co., Int. Establiahed 1906. Editor.. Business Manager... ..Frank Zaits Charles Psgorslec 8U1SCRIPTI0N RATES: Jnited States: Ona Tear 13.00; Si* Months 9175; Three Months 9100. Foreign Countrles, Ona Year 93.50; Six Months 92.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avcnue . CHICAGO 23. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 Možnosli za socialne prevrate v i! v ropi "Ko zmagamo v Evropi, kaj potem?" se vprašujejo v Londonu in v Washingtonu, in nedvomno tudi v Moskvi. Kajti vlade teh treh dežel so si določile vzeti odgovornost za bodočo ureditev tega kontinenta, ki je do prejšnje svetovne vojne zapovedoval vsemu svetu, sedaj pa se bo moral ravnati po navodilih "neevropskih" sil. Načelnik angleške vlade Winston Churchill smatra, da je ena; najvažnejših nalog zaveznikov v osvobojenih deželah v Evropi skrbeti" za "red in mir". Toda njegov red in mir pomeni obvarovati Evropo staremu gospodarskemu redu. Zato si je na vso moč prizadeval, da je v Italiji ohranil dinastijo na površju, in ko se mu je to posrečilo, je dovolil "demokratiziranje" vlade. Glavno je, da se staremu socialnemu redu, ki ga je v Italiji pred 22. leti otel fašizem, ni ničesar zgodilo. Tudi predsednik Roosevelt je proti nasilnim prevratom in tudi on smatra, da je napredek človeštva mogoč pod ekonomskim sistemom privatnega lastništva. Na konferenci v Moskvi in potem v Teheranu je angleški in ameriški vladi Stalin zagotovil, da se Sovjetska unija ne bo ume-šavala v notranje zadeve posameznih dežel v Evropi in drugje, temveč da je pripravljena kooperirati z Zed. državami in Veliko Britanijo v korist miru in vzajemnosti. Sporazum med njimi je torej tak, da nobena teh vlad ne bo podpirala gibanj ali pa revolucij, ki streme strmoglaviti obstoječi ekonomski sistem. Sovjetska unija se bi posvetila po vojni obnovi svojega gospodarstva po svojem sistemu in kapitalistična Anglija ter Zed. države ji bi gospodarsko pomagale. Seveda ne za boglo-naj. Skupno vse tri dežele pa bi skrbele za preosnovitev evropskih dežel na temelju demokracije, toda v mejah starega gospodar skega reda, ki mu pravimo kapitalizem. Vsi pa vedo, da se socialni potresi v Evropi vzlic tej skrbi zaveznikov za red in mir vseeno dogode. To priinavajo tudi ured-niki mnogih ameriških kapitalističnih listov. Chicago Daily News n, pr., ki se ponašajo v poznavanju in v tolmačenju razmer po svetu in političnih odnošajev med državami za enega izmed najboljše poučenih časopisov v tej deželi in na svetu, domnevajo, da v nekaterih evropskih deželah civilne vojne oziroma revolucij na noben način ne bo mogoče preprečiti. V uredniškem članku z naslovom "The Nations of Europe" odgovarja na vprašanj^, kaj bo z njimi po zmagi, kdo bo vladal v njih in o možnih revolucijah, z dokaj dobrim razumevanjem položaja. Med evropskimi deželami in narodi so res tolikšne zgodovinske razlike bodisi v gospodarstvu, tradicijah in kulturi, da se mora ta kontinent smatrati ne samo za mešanico narodov, pač pa tudi za mešanico vsake sorte drugih razlik. Evropske dežele so šle že skozi veliko katastrof in vojne med njimi so bile skozi stoletja nekaj vsakdanjega. Toda so vse nezgode prebolele. Urednik omenjenega lista po pravici meni, da ko bo te vojne konec, bodo v Evropi še vedno isti narodi in iste dežele kakor so bile, ker se jih niti s silo ne more docela izbrisati. Francija je bila tepena, isto Italija, in obe sta še zmerom bojišče. Tudi v tistih okupiranih deželah, v katerih vlada na površju mir, v podzemlju močno tli. Toda uredniki kapitalističnih listov trdijo, da kar ljudstva teh dežel hočejo, je povratek v razmere, kakršne so bile pred to vojno, ne pa v kaka ''socialna eksperimentiranja". V tem so v zmoti. Le posedujoči, privilegirani sloji delujejo za povratek v status quo. Ljudstva pa streme po socialnih spremembah, v katerih bi bila tudi ona deležna človeških življenskih razmer. Nekatere dežele so si v tem procesu že pred sedanjim krvavim konfliktom vsled svoje visoke ljudske kulture in socialne miselnosti razvojno pomagale naprej. Med temi so n. pr. Danska in Švedska, Nizozemska, Švica in Češka in deloma Belgija. Mnogi takozvani veščaki v poznavanju svetovnih razmer menijo, da se v nobeni imenovanih dežel ni bati revolucij — ne takih ne takih. Toda veliki socialni in politični potresi se neizogibno dogode v Jugoslaviji, kjer je ta proces že sedaj zapopaden v narodni osvobodilni vojski, ki je za spremembe, in v Mihajlovtčevem gibanju, stremi uvesti v obnovljeni državi še večjo hegemonijo "čaršije kot pa je tlačila predvojno Jugoslavijo. V Grčiji so na delu sile, ki so se zaklele preprečiti povratek svoje dežele pod rojalistično, protisocialno diktaturo. V Španiji bo "mir in red" le dokler bo diktator Franco deležen materijalne in diplomatične podpore "obeh strani" in enako velja za Portugalsko. Poljska po tej vojni ne bo več "republika" veleposestnikov Jp hierarhije in ne režimov, kakršne je imela pod Pilsudskijem in »Beckom. Kakor v Jugoslaviji, tako je šedinji spor tudi na Poljskem ne le politično žongliranje med velesilami, pač pa pomeni socialno vretje in upor proti prošlosti. JOSKO OVEN: RAZGOVORI V ZAVEZNIŠKI OFENZIVI V ITALIJI IN FRANCIJI je mnogo prisorov, kakor je t« na gornji sliki. V treh tednih bojev na&e armade sa okupiraaje Rima je bilo 50,000 nemških vojakov ubitih, ranjeuih in ujetih. Se veliko večje pa so in bodo Isgube Nemcev na "drogi fronti", ki je kila ustanovljena t. junija v Franciji. Italija dobila po prihodu Badoglia v Rim novo koalicijsko vlado Ko je kralj Viktor Emanuel obdržal zase le kraljevski titel, kraljevsko službo pa izročil kronprincu Umbertu do "njegove smrti", je podal novemu vladarju premier Badoglio s svojim kabinetom vred ostavko, kakor je bilo dogovorjeno. Umberto je Badogliu dal mandat sestaviti novo "demokratično" vlado, a od nekje je prišel proti temu pritisk, zato je nalogo za sestavo vlade dobil 70-letni Ivanoe Bo-nomi. ki je bil predsednik vlade pred Mussolinijem. United Press označuje v poročilu iz Rima Bo-nomija z "one-time Socialist". Iz tega ni jasno, da-li se on še smatra za socialista ali ne. Znano pa je o njemu, da je vzlic svoji visoki starosti bil pod Mussolini-jevo diktaturo zelo deloven proti fašizmu v podtalnem gibanju. Bonomi si je v novi vladi vzel portfelja ministra vnanjih in notranjih zadev, torej dve najvažnejši mesti v vladi. Sestava nove vlade ga je vzela 24 ur. Grof Carlo Sforza, ki je ameriškim Jugoslovanom znan vsled svoje propagande v tej deželi za ohranitev jugoslovanskega Primorja pod Italijo in Reko z zaledjem pa naj bi se dalo za sedež bodoči ligi narodov, je v novi vladi minister brez portfelja, enako tudi sloviti italijanski filozof Bene-deto Croce. Oba sta smatrana za liberalca. Bila sta člana vlade že pod Badoglijem, enako tudi komunist Palmiro (Ercoli) Togliatti, ki je bil znova imenovan. Ostali člani so novi, namreč dr. Alberto Cianca (akcijonist), Meuccio Ruini, radikalni poslanec v pred-Mussolinijevi dobi, de Gaspperri, vodja krščansko-demokratske stranke v Rimu, in Giuseppe Saragat, socialist. slov princ Umberto in bil "navdušeno pozdavljen", dokler nI začel nekdo streljati vanj, toda Določitev kraja za prihodnjo konferenco. Razno. 2e iz tega dnevnega reda lahko razvidite, da bomo morali pričeti točno in ekonomično zborovati, ako hočemo obdelati vse predmete in zborovanje kon- ga ni zadel. V zmedi so prijeli struktivno končati za atentatorja napačnega človeka. dočim se je pravemu posrečilo pobegniti. Nova vlada je prav tako smatrana le za začasno skrpucalo kot je bila Badoglijeva. Glavno besedo v Italiji ima kajpada zavezniško vrhovno poveljstvo. Na konferenco je vstop dovoljen vseq? Zanašamo se, da pošljejo delegate vsa pridružena društva klubi, gospodarske in druge ustanove, ki so včlanjene v P. M Naše naloge so velike in dela v njih je v izobilju za vse.—P. O. kaj bo v razpravi naTISKOVNI SKLAD MiLWAU$KI KONFE- ( DDAl CTADrk renči pros. matice? I rKuLtlAKLA Rim je padel in nad njim vihrajo zastave zavezniških narodov. Kot je rekel predsednik Roosevelt v svojem govoru po radiu, je Rim prvo glavno mesto osišča, ki je padlo v roke zaveznikom. Z vojaškega stališča je bil Rim izmed osiščnih glavnih mest najslabotnejši. Porušil bi se že davno sam od sebe, kakor se je njegov slamnati cezar Mussolini, ako bi ga ne bil podprl njegov bivši učenec nemški "der fuehrer". Da, izmed vseh narodov, kar je zapletenih v to vojno, so igrali in še igrajo. Italijani najžalost-nejšo vlogo. Od vloge "condot-tierov', kateri so Francijo za-hrbno napadli v dneh ko je bila v smrtnem boju z Nemci, pa do prejšnjih njenih dejanj v Španiji in Abesiniji, kjer so se Italijani odlikovali v klanju žensk in otrok, so danes prezirani ne samo od svojih fašističnih prijateljev Nemcev, ampak tudi od vseh poštenih ljudi po svetu. Seveda, s tem ne mislim italijanskega malega človeka, ki ni še nikoli imel vplivne besede pri vladanju svoje dežele, in tudi ne italijanskega delavca, ki je že po svoji naravi revolucionaren. Kar imam v mislih, je tisto oholo šovinistično italijansko aristokra cijo in buržvazijo, katera je v svojih sanjah obnovitve rimskega cesarstva pognala Italijo in vso Evropo v propast. Jugoslavija V Jugoslaviji se vrše strašni boji. To je že osmi nemški poizkus uničiti ljudsko osvobodilno armado. Kako nevaren je Tito Nemcem. pove njihen zadnji naval na Titov glavni stan, kjer je bilo ujetih nekaj ameriških in angleških časnikarjev. Poročali so, da sta bila izmed njih ujeta tudi John Tal both in Stojan Pribiče-vič. O slednjem so potem pisali, da se je izmuznil iz nacijskih • stev. V nedeljo 25. junija se bo vršila v Milwaukeeju konferenca krajevne organizacije Prosvetne matice in JSZ za severni Illinois in Wisconsin. Zborovanje se prične ob 10. dop. v M. Sostarichevi dvorani, 539 South Sixth St. Tisti, ki se pripeljete iz Chicaga ali iz Wau-kegana po North Shore električni železnici, izstopite na National Ave., od kjer imate le še nekaj hoda do dvorane. Vse zastopnike in zastopnice prosimo, da naj pridejo na zborovanje ob določenem času. Vsakdo, ki tak mandat sprejme, ve, da je s tem prevzel dolžnosti in ena teh dolžnosti je priti na sejo takrat, ko se prične, ker edino na ta način bomo vsi poučeni, o čem se bo razpravljalo in sklepalo na nji. Provizorični dnevni red je sledeči: Otvoritev zborovanja, volitev predsednika i* zapisnikarja in čitanje zapisnika prejšnje konference. Poročilo tajnika Antona Gar-dna. Poročilo Charlesa Pogorelca o Ministri s portfelji so v novi i proSvetni matici, JSZ in naših vladi sledeči: Umberto Tupini, publikacijah. bili nojeni v Jugoslaviji ter od naših otrok je odvisno, ali osta-te stališče SANSa to kar narod v starem kraju zahteva, ali pa ga pustimo na cedilu. In geslo našega ljudstva tam je, "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" To pove vse. Invazija v Evropo Bilo je skoro pfclnoč, ko sem v pondeljek 5. junija skončaval gornji stavek, pa zabrni iz radia beseda "Invazija!" Gledal sem skozi okno na na šo spečo vas, v kateri je le še tu pa tam prodirala skozi šipe stanovanjskih domov medla luč. Usodna, za nacizem strašna ura, katero je pričakoval ves svet, in za katero so prosili in molili milijoni zasužnjenih v Evropi, je zazvonila v svoj zgodovinski čas. Mnogo naših fantov bo padlo in namakalo francosko zemljo s svojo krvjo. Strahovit jt davek, ki ga mora plačati človeštvo za negovanje fašistične kuge. Upajmo, da to pot ne bo zaman. Tistim, ki žele potovati v Mehiko Zadnje čase sem prejel precej pisem z vprašanji glede potovanja v sosedno Mehiko. Odgovoril bom vsem na kratko,- 1. Vsi, ki so bili rojeni izven Zed. držav ali Kanade, morajo vložiti prošnjo za potni list pri mehiškem konzulatu. Ta jim bo poslal podrobna navodila, ki v glavnem določajo: Obrniti se je treba na Secretario de Goberna-cion, Mexico, D. F., Mexico. V pismu temu uradu je treba navesti namen potovanja. Oskrbeti se moraš s pismom lokalne policijske oblasti, da si dober, pošten ameriški državljan. K temu moraš dodati še kreditno pismo svoje banke ali pa lokalnega hranilnega društva, ki bo potrdilo, da imaš za svoje vzdrževanje na potovanju dovolj gmotnih sred- krščanski demokrat, justica; minister financ A. Sigliento, akcio-nist; industrija, trgovina in javna dela, Giovanni Grenchi, krščanski demokrat; prometni minister, Francesco Cerabona, de-, lavski demokrat; vojni minister, adm. Raffaele Decourten, neodvisen. Ko je Bonomi sestavljal ta kabinet, se je prikazal pred množico v Rimu na balkonu Kvirinala novi izvrševalec vladarskih po- Razprava o gornjih poročilih Poročila zastopnikov. SANS, njegovo delo in njegov prihodnji kongres. Referant Frank Zaitz. Razprava o • gornjem * predmetu. Ameriško delavstvo in letošnja volilna kampanja z ozirom na naše socialistično stališče. Referent Anton Garden. Sledi razprava. Včlitve odbornikov. Kaj bo z Nemčijo? Ali ostane kapitalistična, to je odvisno od tega, kako se bodo zavezniki o tem domenili. Ako ji ne bodo pustili, da si gospodarstvo uredi po volji večine svojega ljudstva, bo to za zaveznike velika zmota in "versaillski mir" se spet ponovi. V Italiji in Franciji med maso tli. Siliti ti dve deželi nazaj v razmere kakor so bile, bi bila usodna zgodovinska napaka, ki bi jo morala Evropa in z njo ves svet čez desetletje ali dva spet drago plačati. Vsi smo za "red in mir". Ampak red in mir je mogoč v pravem pomenu besede le tam, kjer ljudatvo živi v poštenih socialnih razmerah. "Red in mir" za ščitenje privilegiranih slojev pa je socialna krivica. Naj se jo odpravi povsod, pa bo ustvarjen glavni pogoj za "red in mir", ki ga angleški premier tako zelo poudarja, a pri tem misli na policijsko silo namesto na odpravo socialnih krivic. VIIL IZKAZ Arma, Kana. Anton Shular 91; Martin Gorenc 50c. skupaj 91.50. (Poslal Anton Shular.) Herminle. Pa. Po 91: Louis Bre-gant (Barton, O), John Stebe (Slovan), Tone Petro včič (Carnegie) in Anton Zornik; po 50c: Mrs. Jera Razorftek (Clairton), John C besni k iStrabane) in John SuSa (Cliff Mine); po 25c: Mike Cebašek (Clairton), Frank Skerl in Math. Skvarča (Carnegie) in neimenovan, skupaj 96.50. (Poslal Anton Zornik.) Cleveland, O. Peter Valenčič 97; Mrs Jack Selan 92; Joseph Fabjan-čič 50c. skupaj $9 50. (Nabral John Krebel.) Youngstown, O. John Petrich 75c. Gowanda, N. Y. James Dekleva 75c; Joaeph Bohinc 50c, skupaj 91.25. (Poslal James Dekleva ) Sheboygan, Wis. Po 91: Frank Stih in Martin Jelene; Jack Mem-hradt 65c; Martin žitnik 15c, skupaj 92.80. (Poslal Frank Stih.) Detroit, Mich. Julia Lcmuth 30c. Brldgeport, O. Konferenca JSZ in PM 95; po 91: Mike Luketich, Theresa Zupančič, Geo. Vucelich, Joseph Skoff, Louis Bergant, Frank Podobnik, Louis Gross, John Vitez in Joseph Snoy; po 50c: Joaeph Su-bic, Paul Kožel ln Peter Kroflich; po 25c: Paul Ilovar in Mike Smer-del, skupaj ,$16 00. (Nabrano na zborovanju konferenčne organizacije v Bartonu, poslal Jos. Snqy.) Clcero, III. Frank Margoll* $1*0.' Santa Ynes, Calif. M. J. Reading 50c. Seattle, Wash. Lucas Debeljak 91. Colliimood, O. Joseph lAmčlč 93. Wes4 Mineral, Kans. Po 91: John Marolt in Martin Oberian, skupaj 92. (Poslal John Marolt.) Cleveland, O. John Filipič $2; Jos. F. Dum 91, skupaj 93. (Poslal Jos. F. Dum.) Sprtngfleld, III. John Ocepek na mesto pozdravnega oglasa v M. G. 91. (Poslal Joseph Ovca.) Chicago. IU. Lucas Groser 50c. S baron. Pa. Jossph Cvelbar 90c; Frank Kramar 65c; F. Cimperman 50c. skupaj 92.05. (Poslal Joseph Cvelbar.) Skupaj 953.45, prejšnji Izkaz 958« 10, skupaj 9639.55, preveč izkazanega zadnjič 40; prsvilen izkaz danes 9630 15. Opomba: V zadnjem izkazu pomotoma zabeleženo za Mrs. Mary Fermer, San Jose, Calif., 92.65, prs-vitno bi se moralo glasiti 92 25 klešč. Tisti napad je baje vodil; sam maršal Rommel, čeprav je takrat imel že dovolj opraviti z nemškimi utrdbami na zapadni fronti. Za svojo oboroženo silo v tem napadu na partizane je imel, kot so poročali verodostojni viri, kakih 40,000 mož nemške armade. Vesti iz onih dni pravijo, da sta se Tito ter mladi Churchill izmuznila iz zasede, a ubitih pa je bilo veliko ameriških in an- Te naredbe so bile sprejete le začasno, za dobo. dokler bo vojna. Ves ta proces vzame nekako štiri do šest tednov. Kar pa je državljanov tukaj rojenih, nimajo teh zadržkov. Njim zadostuje le kfstni list. Tistim ameriškim državljanom, ki so bili v Nemčiji rojeni, pa mehiška vlada potnih listov sploh ne izda. dokler bo vojna, razen v izjemnih slučajih. To pojasnujem zato, ker je gleških častnikov. Kako važna] precej naših ljudi naletelo na in resna je ta borba v Jugosla-. mehiški meji ob težave. Dasi so viji pove število mož nemške ar-1 ameriški državljani, jim to za made v nji. Od četrt milijona do 300,000 jih je v Jugoslaviji. To je več kot pa jih je ime) nemški potovanje v Mehiko v teh razmerah ne zadostuje, kajti imeti morajo/ kakor pojasnjeno, po- Kesserling v Italiji proti skupni i sebno dovoljenje. Ako ste od • Kake js g dom. prijateljem? Rte mm kdaj .priporočili, da aaj al aarsM Preletar- sa? Poskusite, morda ga »rtdebtte! zavezniški armadi, predno je vzela Rim. Kdor se želi s to neenako borbo v Jugoslaviji podrobneje seznaniti, naj prečita članek v junijski številki revije "Free World", ki ga je priredil maršal Tito pod naslovom "The Yugo-slav People Fight to Live". Revija stane 40c. Dobite jo lahko v vsaki večji knjigarni ali pa v prodajalni magazinov. Kdor bo ta članek prečital, ga ne bo zlepa pozabil. Tukaj pride tudi vprašanje na nas, ki smo bili rojeni v krajih, kjer se bore ljudje toliko, da njihove bitke prekašajo borbenost starih Grkov. Ali bomo stali ob strani brezbrižno, neglede kaj se godi našim bratom in sestram v domovini? In to v teh zgodovinsko najvažnejših časih? Med nami se dobe ljudje, ki se tej borbi posmehujejo in jo omalovažujejo. Oči so jim zamreiili predsodki in zgodovina, ki brzi mimo nas, jim je le senca—brez pomena. So ljudje, katerim so malenkosti več kakor pa resnica. Slednje nočejo videti, ne spoznati... To, kar se danes v starem kraju godi, ni delo posameznikov — ni delo nobene posamezne skupine — to je borba NARODA, ki brani svojo zemljo. Bori se proti suženjstvu na edini možen način — V POTOKIH KRVI. Ako ne moremo storiti toliko kot je napravil Nik Mirkovič, ki je pustil tukaj delo in prijatelje ter se utihotapil v svojo rodno zemljo, tam pa v bitki proti fašizmu letošnjega maja padel — pa pomagajmo v tej borbi na drug način. Mi imamo tukaj organizacijo, katera dela — ki pa je ob enem v krizi in na razpotju. Od nas delavcev, kateri smo mehiškega konzulata oddaljtni. obrnite se nanj za pojasnila pismeno. Postregel vam bo z veseljem. Ruski relif Moj tiari prijatelj s. Jože F. Durn iz Clevelanda se je oglasil spet s petimi dolarji ki jih je prispeval Jože Smole iz Clevelanda. Obema iskrena hvala. V korist našega lista V prihodnji številki bom objavil načrt v pomoč Proletarcu, ki jo nujno potrebuje. Tole mi ne gre v glavo? Kako, da bi le kapitalisti in njihove korporacije smele tro-Šiti denar v političnih kampanjah, delavskim unijam pa bi bilo zabranjeno Iti v politične boje — to mi nikakor ne gre v glavo! '/V POVESTNI DEL JUŠ KOZAK: ŠENTPETER (Nadaljevanje.) V Luki je zavrelo. Stal je pred ljudmi, katerim je izpovedal največjo skrivnost svojega življenja. Nihče mu ni verjel. Niti toliko ni veljal pred njimi, da bi lahko branil Aleša, ki mu je bil najdražje bitje na svetu. In sramota je padla na ljubljeno Marijo. Tako ga še niso ponižali ljudje. Kakor besen je planil proti Andreju, katerega so od vseh plati obstopili. On jih je pehal na stran, vzbudila se je stara moč, v trenutku je mrtvaško-bled obstal pred njim. Z desnico mu je oklenil vrat, ga pritisnil ob peč, da je Andrej komaj dihal. Lice mu je posinelo, z belimi očmi je prosil pomoči. Ljudje se niso niti zavedeli, že je dobil Andrej dva udarca po licu, da se mu je pocedila kri. "Pri tej priči operi njeno ime, če ne, ga boš s krvjo!" Par rok je od zadaj zgrabilo Luko. Čeprav se H? VSO moč, so ga odtrgali s silo. Srdito je pljunil onemu v lice. "Vidiš, še ta čast je prevelika zate, če ti Zamejčev Luka pljune v obraz!" je hropel ter se boril z možmi, ki so ga s težavo zrinili v sosednjo izbo. Pri njem je ostal edino Sve-drač, ki mu je tiho pripovedoval: "2e parkrat sem ga slišal." Oni je zmajeval z glavo. Andrej je medtem zapustil krčmo. Ostali so še dolgo ugibali o novici. Ko je Godeževka zvedela, se je zasmejala: "Kaj ti nisem pravila? Ti, ki sediš na Za mejčevem, pustiš, da te bije tisti potepuh! Strahopetec!" Molče je zapustil izbo. Udarci so ga skeleli na obrazu in v duši. Poklical je hlapce. Domenili so se. Najmlajši je odšel na klanec, odkoder se je neprestano oziral proti Pacovi krčmi. "Svedrač, pojdi k nam, mene ne bo nocoj!" je tiho' govoril Luka. "Kaj boste? Pojdite!" "Ne grem." Povesil je glavo. "Ubogi Aleš, ostal boš brez očeta in matere. Murija te zduj ne bo mogla imeti pri sebi. Kakšno jim se nocoj!" je tožila Zebi. "I, kaj bi se mu? Star je že, denarja nima pri sebi." . "Že, že, a vendar mi srce nekaj pravi... Svedrač, bodi tako dober, vzemi Pušelca s seboj — | spi pri nas — pa poglej ta." j "Kje naj ga iščem?" je ugovarjal Svedrač, "jutri zjutraj | sramoto si prinesel njej in nje- pogledava, če ga ne bo." mu, ki si ne more braniti iz gro- "Zeba, le verjemi, stric je poba." Ni mogel verjeti. Potapljal | treben pomoči," je govorila Mase je v topo bolest. i rija » prepričevalnim gla-"Oh, kako sem sit življenja! | som, da je .celo Zeba postala po-— Ne, tega bi si nikoli ne mislil, zorna. da more biti človeški jezik tako Odšli sta spat. Marija je legla, strupen." |>a se je nenadoma dvignila.^ Parkrat ga je Pacov pomilovalno pogledal, ko pa je videl, da se ne zgane, ga je pustil v miru. Naposled se je Luka odločil "Nič. Svedrač mora za pričo. Javno bom razglasil, Aleša vzamem seboj in ne bo me več vide la fara. Oh, in vendar bi tako rad mirila Zeba ter legla nazaj, umrl doma." Ko je že stal med I Marija ni mogla zaspati. Ve-vrati, se je v duhu čudno odsoten povrnil, izpraznil še eno ča- "Si slišala?" — "Kaj? "Potrkalo je!" "Kaj pa ti je danes?" je godrnjala starka. Vstala je in pogledala v vežo. "Nikogar ni." "To je spomin, teta." "Ce je, je meni namenjen." je zabave, ki je bila prirejena na istem prostoru v prid našega gibanja. Seja zaključena ob 12:40 pop. Joe Skoff, predsednik; John Vitez, zapisnikar. | nomer se ji je zdelo, da hodi nekdo po sobi. "To je stric," je še- so in odšel. — Počasi je hodil, povešajoč glavo. Ko je stal pred klancem, se mu je zazdelo, da prihaja šum jd vode. Ni se motil, nekdo je klical na pomoč. je hotel dalje, pa se je vseeno ustavil. Od vode je zopet pozval glas na pomoč! Malomarno je krenil navzdol. V temi ni ničesar razločil, na uho mu je prihajalo razločno prerivanje. Tja je nameril korak. Nenadoma je začutil, da je -ned ljudmi. V tistem hipu ga je nekdo z vso silo udaril pod kole-, izpodneslo mu je noge. Kojmo*el P°Pit! petala. "Da bi se vsaj zdanilo.' TE TKI 8ESTKK JAPONSKEGA RODU, rojene v Zed. državah, so bile prijete v Denverju In obtožene veleizdajniških aktivnosti. Obtožnica pravi, da »o pomagale pobegniti dvema nemškima vojnima ujetnikoma i« kempe v Triuidadu, Colo. Utekla sta lanskega oktobra in bila prijeta v državi New Mežico. Pri enemu so dobili fotografijo, ki ga prikazuje v objemu c gornjimi japonskimi dekleti. Tako so prišle v 'kašo'. je zvedela, jo je tako presunilo, da ni mogla do besede. "Pojdi po može, prepozno bo..." Nenadoma se je dvignila. Od čutila, kakor bi mu lobanja go- ski glas v imenu Konference na Se v somraku je šla v stričevo i SVete jeze ji je kri zalila lica. sobo. Bila je prazna. Hitela je v , » Ne. stric! Nikogar ne pokli-hlev, kjer je spal Pušelc. Naj govore, kar hočejo. Ci- "Pokliči Svedrača in poiščita sta sem pred Bogom! Dovolj ste strica!" pretrpeli, stric! Aleš ostane v Počasi, ko je bilo že svetlo, sta našj družini, on mi je priča, da se odpravila. Doma ga nista na* ne bo za las ^rikrajian. Oh, za- šla. Hodila sta okrog hiše, nikjer ni bilo sledu o njem. Odšla sta za vodo. "Ti, je bila globoka voda, ko je utonil Skrjanček?" je malomarno vpraševal berač. Svedrač je povesil oči in zami-žal. "Pravijo, da čez usta Ni je na, je padal, se mu je zblisnilo: "To je Andrej!" A misel mu je presekal močan udarec od zadaj po glavi. Kaj se je zgodilo potem, tega se ni več zavedal. Tri postave so se izmotale iz teme in naglo odšle za vodo. Zadnji je položil Luko na breg ter ga pahnil proti vodi. Pljusk-nilq je. Marija se je silno začudila, ko je zvedela od Svedrača, da Luke ne bo domov. Stari ji je prikrival, kaj se je zgodilo pri Pacu. Nemirno je hodila po izbi. Pre-prosila ga je, da je šel ponj. Vrnil se je brez njega. Od Paca je že odšel. "Ne vem, kaj mi je, ampak bo- Molče sta hodila, prihuljena k tlom, zatopljena v misli. Tedaj se je Pušelc ustavil. "Ti, poglej no! Tamle!" kaj mi niste tega prej povedali?" "Nisem vam hotel delati sramote. Rozman ga je dal tebi!" "Jezus, stric, zdaj vem vse. On je vse vedel, kaj govore. Tisto dopoldne je vse vedel. rela. Luka je slonel na komolcih. "Ti si me... Andrej!" je polglasno šepetal. "Kaj pravite, stric?" Zdaj je ni več spoznal. "Žejen. Pacov, daj vina!" Dala mu je vode. Parkrat se ji je zazdelo, da jo je zopet spoznal, a vselej mu je omahnila Svedrač se je vrnil z zdravnikom, ki je zmajeval z glavo. "Pazite nanj! Težko bo kaj!" Ko je odšel, se je Marija obrnila k Svedraču. "Slišiš, ne vem, ali se mu je bledlo, ali kaj, ko jc govoril, da je Aleš njegov in Ma- račun njene blagajne. Ker ni bilo odbora skupaj, si je klub vzel to nalogo in želi, da navzoči o tem izrazijo svoje mnenje. Predlagano, podpirano in so glasno sprejeto, da se tajni-kU-blagajniku izreče za njegovo delo zaupnico * in ob enem tudi klubu Naprej št. 11 JSZ. V korist konference. — Pred-lagano in sprejeto, da naj orga nizatorji te krajevne "organiza- PODRUŽNICA ST. 2 SANS NA NORTH SIDE SPREMENILA SEJO Chicago, III. — Kot je že večini članov Sansove poi^ružnice št. 2 na north side zn&no smo zaradi dvorane začasno, ali pa mo-[oče za stalno spremenili čas in datum naših sej. Prihodnja naša seja bo v nedeljo 18. junija točno ob 2:30 popoldne v Fleinerjevi dvorani, 638 No. Halsted St. Udeležite se je vsi, ker se bomo poleg našega dnevnega reda nekoliko menili tudi o gnusni (ampanji proti delu SANSa, ki o vrši peščica med nami v Ameriki živečih Slovencev. Apeliram na vse — torej tudi na one, ki so s svojimi prispevki nekoliko zaostali, da pridejo na to sejo. Torej na svidenje v nedeljo x>poldne. Po seji pa bo, kot običajno, nekoliko domače zabave. Prijetno bi bilo videti na tej seji tudi rojake in rojakinje iz drugih predelov našega mesta. Četudi niso člani te podružnice, vabljeni so vsi, katerim čas dopušča, da pridejo na ta sestanek in zabavo. John Turk, tajnik. Luki je omahnila glava. Sre- rin. In kar so včeraj pri Pa- po je gledal v strop. "Zakaj ne prinese vina? Pacov, daj vina!" Dvignil se je, oči so mu žarele. Marija se je prestrašila. Po- Pomagajte, da se odpomore pomanjkanju ELEKTRIČNIH LIKALNIKOV! ZAMENJAJTE svoj stari odloženi likolnik zo vojne znamke Električni predmeti se težko dobe, ker so izdelova-telji zaposleni z vojnim delom. Da pomagate drugim, ki jih potrebujejo, ZAMENJAJTE svoje izrabljene predmete pri svojem električarju. Pipv rad vam bo dal vojne znamke tudi za stvari, ki ne delujejo več; saj jih on skoraj vedno lahko popravi. Poglejte okrog doma, če imate še kje kak tak Vaš trgovec ga delo! a \' j* uwnia, v« iiiib.V predmet, Ki ga nejx>trebujete več. bo spravil v red. To je patriotično PRIPOMBA: Commowealth Edison Corrtpany ne kupuje starih električnih priprav, da bi jih spet prodajala, pač pa rada pomaga trgovcem v Chicagi pri tem patriotičnem Zamenjeval-nem načrtu. COMMONWEALTH EDISON COMPANT Stari Svedrač je takoj razlo-, lozila mu je dlan na čelo in je čil: "On je! Spet bo pogreb."1 Spuščala sta se k vodi, kjer je ležal Luka. Noge je močila voda. Z gornjim telesom je ležal na kamen j u vznak, obrača je obraz v nebo. "Živi?" je spraševal Svedrač berača, ki je prisluškoval pri ustih. — "Ta je pa vrag! Diha!" Pričela sta ga buditi. Polago-goma se je Luka napol zavedel. Sprva ni nikogar poznal. Drgetal je od mraza, da so mu šklepetali zobje. Prijel se je zadaj za tilnikom ter poizkušal nečesa se domisliti. "Gospod, doma vas iščejo!" "Zebe, zebe!" cu... Stari je prikimal. "Ne mam-ka, takrat se mu ni mešalo." Molče se je okrenila in zapustila sobo. (Dalje prihodnjič.) Zapisnik konference Prosvetne matice in JSZ 28. maja 1944 v Bartonu, 0. Konferenca Prosvetne matice | štvo v Prosvetni matici in poma-in JSZ za vzhodni Ohio in West ga pri vseh dobrih ustanovah. Virginijo se jc vršila dne 28 ma-1 Joftana Rebol se pridružuje k ja 1944 pri s. Jos. Skoffu na Bar- Kroflichevemu poročilu, tonu, O. J. Snoy izvaja, da se v društvu Tajnik krajevne organizacije j veliko deluje v prid akcij kot je Jos. Snoy je otvoril zborovanje JPO-SS, to je za sklad v pomoč ob 10:30 dop. in v kratkem nagovoru razložil namen in pomen tega sestanka. Nato je otvoril nominiranje kandidatov za pred- "Pojdite z nama. I, kje vraga ste hodili, da ste se zvrnili doli?" je godrnjal stari. Pod pazduho sta ga vlekla s seboj. Noge so mu bile otrple in mu niso služile. Marija jih je pričakovala v veži. Zagledala je kalne oči. "Stric, kaj vam je?" "Zebe, zebe," je šepetal. Položili so ga v postelj in Svedrač je povedal, kako ga je našel. "Marija, umrl bom!" je izpre-govoril čez čas z jecljajočim glasom. "Ne boste!" ga je tolažila. A verjela ni. Ko ga je ugledala, je verovala v spomin. "Pridi bliže, Marija!" Parkrat mu je morala popraviti odejo, tako je drgetal. "Kaj želite, stric? Poslala sem po zdravnika." "Prepozno. Se nikoli nisem bil bolan. Zopet je umolknil. Spomin se mu je za hip povrnil. Pogledal jo je vdano in dejal s slabotnim glasom: "Marija, veliko sramoto sem ti prizadejal. Vsa cesta laže, da je Aleš tvoj in Rožmanov." Čutila je, kako ji ledene noge. "Jezus, saj ni mogoče!" "Včeraj so pri Pacu govorili." Zastrla si je obličje in se zgrudila na stol: "Kristus, Kristus!" "Res je, Marija. Andrej je de jal... Aleš ne sme ostati pri tebi... proč mora!" "Moj bog, kaj sem mu storila?" je vzdihovala. "Pokliči može. Da bodo slišali ... Aleš je moj in Marin sin ... Do danes sem skrival... Svedrač ve ... On pozna žensko, ki je bila pri rojstvu ... Vse se bo izpričalo, čeprav je Rožman mrtev." "Stric, ali je resnica, kar govorite?" "Ne blede se mi, Marija. Včeraj sem jim pri Pacu povedal,. ♦. pa so se smejali.... meni, očetu, so se smejali.. v ubogi Aleši" Marija nI mogla misliti. Kar sednika in zapisnikarja seje. Za predsednika sprejme in je soglasno izvoljen s. Joe Skoff, za zapisnikarja pa s. John Vitez. Zapisnik prejšnje konference bil sprejet tako kot čitan. Tajnik-blagajnik Joseph Snoy je poročal o financah in drugem. V blagajni je $29.84. Nadzornika, ki sta račune pregledala. ugotavljata, da so v redu. S tem se poročila tajnika in nadzornikov odobri. Poročila organizatorjev: John Vitez kot glavni organizator izvaja, da je razpečal naročene izvode koledarja kakor tudi Majski glas in Tonetu Zorniku pa pomagal pri agitaciji za Proletarca. Tudi sam je agitiral za list, kadar je bila priložnost. Kar pa se tiče pridobivanja društev v Prosvetno matico, pa mu v teh razmerah ni mogoče iz naselbine v naselbino na društvene seje, ker ni voznih zvez. Nato je tajnik Snoy obširno izvajal, kako ta organizacija deluje in koliko koristnega je ta skupina že storila na raznih poljih. Omenil je med drugim SANS in akcijo za združenje jugoslovanskih narodov v Evropi, ko bo konec vojne. Nato se je zahvalil vsem onim, ki so kaj pomagali na agitaciji s. Antona Zornika. Peter Kroflich pravi, da je v naših akcijah storil kolikor mu je bilo mogoče. Mike Smerdel, Blaine, meni, da v tem kraju vrši agitacijsko delo s. Vitez, ki to nalogo izvaja boljše kakor bi jo on mogel. Skoff pravi, da je bil na razpolago s. Zorniku z avtom, da sta šla do rojakov, in v splošnem pa pomagal v naših aktivnostih, kjer je bilo pač treba, na primer, pri razpečavanju Am. druž. koledarja itd. Brat Kolenc, ki je eden izmed organizatorjev, se te seje viled dela ni mogel udeležiti. Poročila zastopnikov. Za društvo št. 13 SNPJ poroča P. Krof- staremu kraju, in za SANS. George Vucelich od druš. 258 pravi, da so pri Prosvetni matici a ker je tam samo par Slovencev, želi, da se jim bi drugič poslalo knjige angleške vsebine namesto slovenske. Bilo mu je pojasnjeno, naj se s tem priporočilom obrne na urad Prosvetne matice, pa jim bo ugodeno. J Mike Smerdel od druš. št. 333 SNPJ pravi, da so tudi oni pri Prosvetni matici. Naša literatura in listi so v njegovi naselbini še precej dobro razširjeni, je dejal. Pavel Ilovar pravi, da nima k njegovemu poročilu ničesar dodati. Mike Luketič, zastopnik društva št. 407 SNPJ iz naselbine Windsor Heights, W. Va., poroča, da so tudi tam za to ustanovo (Prosvetno matico), a v aktivnostih se družijo z drugimi narodnostmi, ker tam je malo Slovencev, zato je toliko bolj potrebno, da delujejo z drugimi, ako hočejo biti aktivni. Za društvo št. 562 SNPJ je poročal Joe Skoff. So pri Prosvetni matici in pomagajo v vseh dru-« gih naprednih akcijah kolikor mogoče. Naše časopisje in literatura. Po poročilih zastopnikov je prišla na dnevni red razprava o Proletarcu in drugih naših publikacijah. S. Joseph Snoy je apeliral, da naj vsakdo, ki ima priložnost, pridobi novega naročnika Proletarcu, da bo naša kampanja za pridobitev tisoč novih naročnikov zares uspela. Poudarja, da čimbolj je list razširjen, več lahko doseže s svojimi nauki in tembolj mu je zagotovljen obstanek. Proletarec zmerom piše v prid delavskih koristi in za poraz reakcije. Louis Bergant pravi, da so stagnacije največ krivi unijski voditeliji, ker vedno capljajo za kapitalističnimi strankami, namesto da bi delovali za samostojno delavsko politično akcijo. S. Jos. Snoy vpraša, ako se je pri klubu Naprej št. 11 JSZ po mnenju zastopnikov na tej seji pravilno ravnalo, ker je dajal cije obiščejo vsa tista društva, ki še niso v Prosvetni matici, in jih pridobe, da pristopijo vanjo. V odbor Konference so bili izvoljeni: za tajnika-blagajnika ponovno Joseph Snoy. Organiza torji: John Vitez za vse okrožje Peter Kroflich za Bridgeport Michael Smerdel za Blaine Fr. Kolenc za Windsor Heights W. Va.; Louis Pavlinič za Be-laire; Joseph Skoff za Barton. Prihodnja konferenca se bo vršila pri s. Joe Skoffu v Bartonu. Datum in čas določi odbor v sporazumu s klubom Napre; št. 11 JSZ. Razno. — S. Snoy razpravlja o prihodnjem kongresu Sansa in omenja razdirače, ki bi radi to gibanje uničili. V ta namen se poslužujejo laži in intrig. K tej diskuziji se oglasi tudi s. Vitčz ki pravi, da delujejo ti hujskači v prid in morda celo v sporazumu s slovenskimi kvizlingi in pa v korist kraljevaške reakcije samo zato, da bi ubogo ljudstvo ostalo še nadalje v temi in v pod-ložnosti izkoriščevalcev. Dalje se je te razprave udeležil M. Smerdel. J. Snoy apelira na navzoče, da gotovo pošljejo zastopnike na Sansov kongres in da naj se ga udeleže tudi vsi tisti posamezniki, ki si morejo utrpeti čas in stroške. Kajti gre se v obrambo in za pomoč zatiranim bratom in sestram v starem kraju. Le s skupnimi akcijami se jim bo priborilo svobodo, ki jo želimo in za kakršno se naši fantje bojujejo v prid vseh narodov. Dalje s. Snoy vabi, da naj pridejo vsi na sejo v Boydsville, na kateri se bo izvolilo delegata na Sansov kongres. S tem je bil dnevni red izčrpan in vsi navzoči zastopniki ter drugi udeleženci pa so bili po- ;_ i DRUŠTVO ŠT. 3 SDZ OBSOJA NAPADE NA SANS Cieveland, O. Društvo Slovan št. 3 SDZ je na svoji redni seji dne 17. maja t. 1. vzelo v pretres napade na SANS in njega upravne uradnike. Ker je društvo Slovan član SANSa kakor tudi JPO, je dolžnost društva, da tesno stoji za tem, kar pomaga graditi in denarno podpira. Članstvo društva Slovan št. 3 SDZ najodločneje obsoja razdirače sloge, katera nam je sedaj bolj kot kdaj poprej potrebna. Obsoja se podle in zavite napade na častnega predsednika SANSa Louisa Adamiča, na predsednika Kristana in druge, zadnji čas pa tudi na dr. F. J. Kerna. Obsoja se nesramno zavita poročila patra Ambrožiča in urednika Am. Domovine J. Debevca. Napadi, priobčeni v Am. Slovencu in Am. domovini imajo prozoren namen škodovati SANSu in njegovim uradnikom. Opozarja se jih, naj prenehajo. Ako ne morejo sodelovati, naj puste, da gre SANS svojo pot, in oni pa svojo. SANS naj dela za samoodloči-tev naroda v stari domovini, oni pa lahko za kralja in beograjsko glavnjačo. Za društvo Slovan št. 3 SDZ, John Pollock, predsednik; Ste-phen Kuder, tajnik, Ludvik MedveŠek, blagajnik. Demokratska večina v kongresu zelo znižana V zbornici poslancev so stranke po dopolnilnih volitvah 6. junija sledeče zastopane: demokratov 216; republikancev 211; progresivci 2; American Labor Party 1; Farmer-Labor Party 1. vabljeni, naj se udeleže dpmače | Štiri mesta so izpraznjena. lich. Omeni, da Je njihovo dru- f oglase v Druž. koledar in v Maj- KLIC V KUPOVANJE RONDOV petega vojnega posojila Določena kvota za nakup bondov petega vojnega posojila jc šestnajst milijard dolarjev. Zed. države ne samo da same vzdržujejq vso svojo oboroženo silo, v kateri služi nad 10,000,000 mož in žensk, ampak pomagajo materialno tudi vsem drugim zavezniškim deželam širom sveta. To veliko stane. Tekoči dohodki za kritje vojnih izdatkov niti z daleč ne zadostujejo. Zato si vlada pomaga z vojnimi posojili. Sedanje, ki ga je razpisala, je peto. Se v vsaki prejšnji kampanji je bila kvota presežena. Tako bo tudi v tej, AKO SE VSI, KI JIM JE ZA ZMA-GO, ODZOVEJO KLICU SVOJE DEŽELE. Vojaki na fconti skrbe, da store svoje. Civilno prebivalstvo ima nalogo pomagati z delom in s kupovanjem bondov. Zaveda se je in jo izpolnjuje. KUPUJTE VOJNE BONDE, DA BO PETO VOJNO POSOJJILO POPOLEN TRIUMF V NAPORIH ZA ČIMPREJŠNJO ZMAGO. (Prostor za ta oglas prispeval Proletarec.) KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI ......M......................................... "Drug« fronta" ni razveselila nikogar bolj kakor Ruse. Poročajo, da je ljudstvo v Moskvi dne 7. junija rajalo veselja vso noč. Ilija Ehrenburg je po invaziji v Francijo dne 8. junija pisal, da prebivalstvo Sovjetske unije ve, kaj je vojna. "Znane so nam vse njene mizerije in vemo, kako težko je bilo jutro 6. junija za sto tisoče ljudi — za družine in prijatelje vaših borcev. Ampak mi tudi vemo, da naših zaveznikov sedaj ne bo ničesar ustavilo. Dogovorjeni smo z njimi, da se se-s ta nemo v Berlinu." Rdeči armadi gre za uspešen vpad zavezniške armade na kontinent veliko zasluge. Isti sovjetski pisatelj pravi: "Pot iz Dun-kirka l iz katerega se je po zru-šenju Francije otela angleška armada) pa nazaj v Cherbourg in v La Havre je bila silno dolga, šla je skozi Stalingrad in preko Dnjepra. Ko so Nemci invadirali našo deželo, so imeli najmogočnejšo armado na svetu. Nihče se ji ni mogel uspešno zoperstav-ljati. Mi smo se ji. Mi smo uni- A i 1 i tumn nailutl r»*-»m »%k »■* i tli f it >oiuu iictjuutjsr tinitaivr divizije, ampak podrli smo tudi vero Nemcev v zmago. Pomagali smo našim prijateljem odpreti pot, zato smo danes dvojno veseli." Kdor si more predstavljati, kaj vse je pretrpel invadirani del Sovjetske unije in ogromne napore in žrtve rdeče armade,! bo Ehrenburgovo radovanje nad "drugo fronto" lahko razumel. In jasno mu bo, čemu je moglo prebivalstvo Moskve vzlic strašni vojni, pomanjkanju in trdemu delu rajati vso noč. Slovenski klerikalci in ljudje okrog Srbobrana imajo spet vzrok, da se jeze. Dosedaj so se v Ameriški domovini in v Srbo-branu togotili najbolj nad Churchillom, ke tako očitno hvali Tita in zapostavlja Mihajloviča, danes pa se lahko togote tudi nad ameriškim justičnim department om, ker je državnemu oddelku priporočil odvzeti Miloju N. Sokiču privilegij širiti v Ameriki Mihajlovičevo propagando. Časniška agencija Associated Press je imela o tem sledeče poročilo: IVashington, D. C., June 8.—(Ar), la a move which will curtail pub-lieity privilege* of Yugoslav Gen. Dr«)a Mihailoviteh in this eoantry the justice department has asked that the Tagoslav public relations agent in New York be remeved from the allied nations preferred list. * Attjr, Gen. Biddle recommended the aetion in a letter to Secretary of State Hali, it was learned today. The aHen registration act requires state department approval before agents are transferred to or from the list. The agent involved is Miloye N. Sokitch, regtstered wfth the justice department as the official pablicky "Pravičen mir" in Hitler, to ne gre skupaj. V Vatikanu to prav tako dobro vedo, kot v Londonu in Washingtonu. In kot vedo v Rusiji in pa ljudstva v okupiranih deželah. Za dosego pravičnega miru je potrebno poraziti one, ki so mu napotu in zato mora fašizem pasti povsod. V svojem govoru, ki ga je imel to eapiain the reasons behind Bid-1 papež po zavezniški okupaciji dle's request, but diplomata took it | Rjma pred kolegijem kardina-as another indieation of the swlng jov je zavrnil tudi očitek pokoj- agent far the Vugoslav governmeat. He distributes Mihailoviteh bulle-tlns and communiques in this coun-try. The justice department refused away Tito. from Mihailoviteh toward nega patrijarha ruske pravoslavne cerkve, ki je dejal, da se Francija je v tej vojni postala j papež po krivem lasti naziv "bože v drugič bojišče. Kapitulacija $jega namestnika na zemlji". Pij vlade v Vichyju Hitlerju ji ni I je na to odgovoril, da je Krist po i svojem vstajenju in odhodu v nebo zemljane zagotovil, da o-stane med njimi. Torej je med njimi v osebi svetega očeta. Ni prinesla miru. Pred invazijo so zavezniški letalci sipali bombe na francoske tovarne in druge vojne objekte v Franciji, ki slu- žijo Nemčiji in naravno, da je I verjetno, da se bo dal sveti sinod L1mm« «r/\l il#r\ r\»»nK i tro m a • •_____j ll _ A ^----^ — —- — bilo pri tem veliko prebivalcev ubitih in velik del marsikakega francoskega mesta je v ruševinah. Vojna ni Franciji v ničemer prizanesla. Ponižana vsled nečastnega poraza in izčrpana vsled službovanja nemški okupacijski sili čaka lepših dni. Francoski kardinali in nad-škofje so meseca maja apelirali na zavezniško poveljstvo v Angliji, naj zavezniški letalci v napadih na francoska mesta prizanašajo civilnemu prebivalstvu Rimsko-katoliška hierarhija v r Angliji je dne 28. maja "njihovim eminencam" v Franciji odgovorila, da kjer je vojna tam je trpljenje, in kot so stali Francozi in Angleži skupaj v borbi, tako stoje v sedanji, oboji dobro vedoč, da vodi pot v svobodo skozi velike žrtve in muke. Bombni napadi na vojne objekte v Franciji se vrše v namenu, da se porazi skupnega sovražnika in šele ko se to zgodi, bo Franc i - v Moskvi prepričati s to razlago. "Rdeča zvezda", ki je glasilo sovjetske armade, obeta "naval na Berlin". Izvaja, da je treba vojno čimprej končati in zato se bo letošnja sovjetska ofenziva usmerila proti Hitlerjevemu glavnemu mestu. Morda se to res že letos zgodi. Vsekakor imajo zavezniki v svojih prerokovanjih veliko več sreče kakor pa nemški firer in njegovi pomaga-či. Sploh so se oni izkazali za popolnoma nezanesljive v svojih napovedovanjih in nobena njihova prerokba se ni uresničila. Bivši "duče" — kako neki se sedaj počuti? Toliko grmenja je bilo iz njegovih ust, pa nič "dežja"! Italijansko ljudstvo, ki mu je sledilo, svojo zmoto krvavo plačuje. Se še spominjate? Bilo je 30. oktobra 1922, ko je Mussolini si WINSTON CHURCHILL IN JAN SMUTS, dva gdavna državnika v imperija Velike Britanije. Bila sta slikana ob priliki konference pre-mierjev angleških dominjonov, ki se je vršila meseca maja t. I. v Londonu. L. Parola v Ncw Yorku se RAZNO IZ DETROITA pritožuje nad uradom za vojne informacije (Office of War In- Dne 2. junija smo izgubili zve- fomation), ker v svojih poročilih »to članico in podpornico SANSa označuje upornike v severni Ita- s. Mary Rotar. Prišla je kljub liji za "partizane", urad za vojne informacije s takimi poročili balkanizirati Italijo," vprašuje La Parola, in tolmači, da tisti v severni Italiji, ki rebe-lirajo, niso nikakršni "partizani" temveč patrioti, anti-fašisti. ja zopet svobodna. Sedaj pa je v vojnim v vojnah»J^veJtucN okupiral, 'proglasil " svoj "nov red", in ga krstil za fašizem. Kdo bi si tedaj predstavljal, da bo Rim, ki se je proglasil za zibelko fašizma, 22 let pozneje o-kupirala ameriška armada! Da, greh fašizma se nad Italijo bridko maščuje. In kazni ni še prestala. Pokora bo dolga. oredeli delavcev in njihovih | Kaj sedaj misli tista itaUjah-Naravno. J---»Ka rebeli, ne pa ' patizani" Stalino-švojimi črnosrajčniki, in s pod-, in Titovega kova. ki bi de-porei kralja Viktorja Emanuela i ^vali po navodilih »z Kremla za ter italijanskih kapitalistov zma-1 "sovjetiziranje" Italije. V resni-goslavno primarširal v Rim, ga « P» ™ važno. kako ** upornike nedolžni ljudje. Kat. duhovščina v Angliji to ve iz izkušenj, ker je videla v angleških mestih po nemških napadih mnogo ubitih žensk in otrok. Zavezniški letalci imajo navodilo rušiti le tovarne, ki producirajo za Hitlerja, in druge vojne objekte, toda blizu tovarn so stanovanjski družin. Naravno, da se bombe ne ognejo vseh. Vojna je grozno masa. ki je orila navdušenja kjerkoli je govoril Mussolini? S kakimi občutki se neki spomi- zlo, in ko jo bo konec, stori hier- . . , . ..., 1 4. a ritki* v Frnnriii n.inamotneiše ** Vzklikala V fašisti- čni ekstazi vselej kadar se je na balkonu palazzio Venezia v Ri- arhija v Franciji najpametnejše, ako se pridruži onim, ki delujejo, da se odpravi vzroke za voj- no. Papež Pij XII. je po okupaciji Rima izjavil, da ostane sveta sto-hca nevtralna in delovala bo kot doslej za "pravičen mir'". Po njegovem bi se ga naj sklenilo takoj v "duhu sprave med deželami", ne pa tirati vojne v nedogled in s tem narodov v medsebojno uničenje. Istega mnenja jih je mnogo tudi v Zed. državah, čeprav "takojšnjega miru" ne propagirajo tako naravnost. Toda če bi bilo po papeževem in njihovim, bi morali skleniti mir s sedanjo nemško vlado, torej s Hitlerjem! * mu prikazal njen "duče" in ji obetal obnovitev rimskega im- mmmvmm PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(!C) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO %družnice združenega odbora jugoslovanskih Ameri-kancev. Ta piknik je tako važen, da moramo vsi delovati za čim-večjo udeležbo. Prosijo se vsa slovenska društva v Detroitu, da na dan ne prirede nobene zabave, piknika ali druge priredbe. Več o tem pikniku bo poro-čano pozneje. Lia Menton. Poročilo o pomožni akciji JANKO N. ROGELJ Dctroitaka podružnica Združenega odbora južnoslovanskih Amerikanccv, v katerem sodelujemo tudi Slovenci, ima svojo centralo na 2539 Woodward ave, soba 305, Hofmann Bldg., v kateri se je pričela zbirati obleka in drugo najpotrebnejše za Glavni blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, Mr. Leo Jurjovec, mi sporoča, da so v mesecu maju 1944 poslali denarne prispevke sledeči: John Vitez, tajnik lokalnega odbora št. 29, Barton, O., vsoto $110.37; poslano po Glasu naro- vedna Slovenka, Mrs. Mary Stu-cin, katero že poznamo po prejšnjih prispevkih. S pismom je poslala deset dolarjev za pomožno akcijo. Hvala! Tako je! Ne zavedajo se vsi Slovenci in Slovenke v Ameriki, kako potrebna in času primerna je naša pomožna akcija, toda imamo še usmiljena srca, ki rada darujejo. Čas hiti. Treba bo pohiteti, da nas čas ne dohiti. Zmagoslavne zarje prave in svetle svobode že vstajajo za naš narod v domovini. Na moji pisalni mizi je tudi pismo iz domovine od članov kulturne skupine desete udarne Ljubljanske brigade. Iz tega pi-. sma vam zapišem samo dva stavka: "Res je, naš narod je ves ta čas pretrpel nečloveške muke in napore, a pretrpel jih je ponosno in molče. Kajti naš narod ve: Preveč imamo sinov kremenitih in zdravih, doma in v tujini, da bi mogli biti v svojem pravičnem boju poraženi." V domovini mislijo na nas in našo pomoč. Ali jih bomo razočarali in zavrgli v največjem fizičnem in duševnem boju? Če se zanima za usodo Slovenije turo-jena ameriška Slovenka, Mrs. Mary Balint, ki vodi in sodeluje z rojaki,, kateri so prišli iz domovine, potem je pač dolžnost nas vseh, da pomagamo in delamo. . Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora pripada desetim slovenskim podpornim organizacijam v Ameriki. Glavni odborniki teh organizacij vodijo to pomožno akcijo. Ali ni dolžnost vsakega glavnega odbornika in odbornice, da nekaj stori za JPO-SS? Ali ni tako res? Ni dovolj, da je samo nekaj članov in članic glavnih odborov aktivnih; pomagati bi morali vsi, ker to je naša skupna ustanova. Končno pa je to resna zadeva vsakega Slovenca in Slovenke v Ameriki, neoziraje se na njegov stan in poklic. Posebno pa je to zadeva izobraženih ljudi, katerih dolžnost je, da narod budijo in učijo o prihajajočih potrebah našega naroda onkraj morja. Če se ti ne zanimajo, kako morete pričakovati od ljudi, ki nimajo tega razgleda. Koliko dolarjev imajo danes da. $6.50; Joseph F. Durn, tajnik Inas! »Judje ki so namenjeni po-lokalnega odbora št. 35, Cleve- moznemxu odboru toda jih nihče land. O., vsoto $1,000; Albert, »^vpraša, da bi dah. hi začutil, da ga od povsod pro- j ugoslovenske begunce, ranjene dirajo neprijazni pogledi. Iz za- in 'bolne ^^ osvobodiine ar-drege mu Je pomagal njegov pri- made in partizanskih oddelkov v Egiptu, med katerimi je mnogo primorskih Slovencev in iz osvobojenih krajev Slovenije. Združeni odbor deluje na tem, da se bo odprla pot pošiljati po- jatelj in "somišljenik" Henry Ford, ki mu je dal službo vešča-ka v svoji tovarni. Tam je Charles "Lindy* utihnil. Dne 8. junija pa je UP poročala o pismu ne ku, v katerem poroča, da je Lin-dy tam za inštruktorja ameriških letalcev. Prvi list, ki je začel po zavezniški okupaciji izhajati v Rimu, so ustanovili "katoliški" komu- *ega ™Aak* na_iUfnT_ Par[*l~ trebščine tudi ljudem v osvobo- dene kraje Jugoslavije. Hrvati In Srbi se zelo trudijo pomagati Jugoslovanom. Tudi Slovenci ne smemo biti zadnji. V domovini ni razlike. Vsi se borijo in umi- . m , « iste cilje brez razlike nisti. Torej je bil Rev. Orleman- ičanj in vere proti skupne. ski v pravem, ko je po prihodu mu tujemu in domačemu sovraž-iz Moskve tolmačil, da Rusija ne niku Cas je prišel da tudi mi bo zatirala cerkve na Poljskem ameriški državljani slovenskega in da je sovjetska vlada pnprav-, rodu nehamo z vsemi scparatiz-ljena biti s katoliško cerkvijo V , bnQ kar ^ ^^e in "prijateljskih odnošajih . > materijalne pomoči tiče borcem j za svobodo v stari domovini. Na- zadnji seji podružnice SANSa in postojanke JPO-SS Icelondija prva nova republika v tej vojni Na zadnjem splošnem glasovanju v Icelandiji se je 68,862 volilcev izreklo za republiko in s tem za ločitev od Danske in njenega kralja. Samo 1,064 jih je glasovalo proti. Toda v vprašanju za popolno prekinjenje zvez z dansko dinastijo je bilo 70,536 volilcev za in le 535 proti. Razlika v omenjenih dveh številkah opozicionalnih glasov je, da bi nekateri radi ohranili nekakšno sentimentalno zvezo z Dansko, pod katero je Icelandija ie dolgo dobo, ne pa z njeno dinastijo. Tako je Icelandija postala v tej vojni prva dežela, ki se je odrekla monarhistični obliki vlade in to izvršila na čisto miren način. Icelandija je sedaj pod ameriško okupacijo, toda ameriška vojaška oblast se ne umešava v notranje politične zadeve te starodavne demokratične otoške ležele Kahlenberg, Los Angeles, Calif., $2; Mrs. Rose Sajovic, Chicago, 111., $10 in John Krzisnik, Kem-merer. Wyo., $13. Hvala vsem, ki so prispevali. Dne 1. junija je bilo v blagajni JPO-SS $72.573.81. Stroški v treh letih znašajo le $79.50. . Ko pišem to poročilo, leži na moji pisalni mizi pismo iz En-umclava, Wash. Pisala ga je v slovenščini tu rojena ameriška Slovenka, sestra Mary Balint, ki je tajnica društva št. 162 Ameriške bratske zveze. S pismom je poslala tudi $100 za JPO-SS in $50 za SANS. Društveni člani in članice so priredili zabavo v korist obeh narodnih akcij. To je posnemanja vredno. Vsako slovensko društvo v Ameriki bi moralo storiti isto. Hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki je količkaj pripomogel k tako dobremu uspehu. Pred menoj leži tudi pismo iz Los Angelesa, Calif. Piše ga za- Lokalni odbori JPO-SS, sedaj je čas, da greste zopet na delo. Skličite sestanke, organizirajte skupine ljudi, ki bodo šli nabirati denarne prispevke: Od hiše do hiše, od trgovine do trgovine, od pisarne do pisarne, od tovarne do tovarne, vsepovsod, kjer so ljudje, ki so pripravljeni dati. Če ne boste vprašali, ne boste dobili: dolarji sami ne bodo leteli v vaše roke. To je moj nasvet, a zdaj imate pa vi priliko, da spregovorite z dejanji. Angleži ljubijo titelne Viscount Halifax, ki je angleški poslanik pri ameriški vladi, je bil za svoje zasluge od kralja povišan v earla, kar je ena najvišjih aristokratskih časti v angleškem imperiju. Ako ste prejeli opomin, da vam je naročnina potekla, prosimo, obnovite Jo čimprej! smo izvolil odbor, ki ima nalo*| go zbirati obleko med Slovenci in med vsemi drugimi dobrimi liudmi. V odboru so sestre Hana Gabor,- Mary Jurca, Katy Junko, Mary Knez, Ana Kos, Katarina Kraintz, Julija Menton in Mary Naprudnik, Odbor ima polno moč delovati po svoji previdnosti in zaključkih. Vse sestre Slovenke so prošene, da pomagajo temu človekoljubnemu delu in pripravijo vso obleko, perilo in drugo potrebno, da se bo lahko takoj poslalo, ko bo možno. Gori navedena jugoslovanska centrala za zbiranje obleke je odprta vsako sredo od 7. do 9. zvečer in v soboto pa od 2. popoldne do 7. zvečer. Komur je možno oddati zavoj na centralo, naj to čim prej stori, če kdo želi, da bo njegov oz. njen zavoj poslan izključno Slovencem, se bo želja točno izpolnila, drugače naj se pa samo javi, da je zavoj od Slovencev, da se bo njim v prid zabeležilo. Komur pa dostava v centVa-lo ni ugodna, naj stopi v stik.z PRVA SLOVENSKA PRALNICA I Parkvievv Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno TELEFONI: CANAL 7172—7173 ................................................... ZA UČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO ADRIA PRINTING CO. I Tal. MOHAWK «707 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL j PROLETAREC SE TISKA PRI NAS »mm......I....................................... Boris Furlan o obisku Titovega Nemčija že čuki, d^ ji je bili zaupnika generala Velebita v Londonu firer kriv prerok Pred nekaj tedni je prišel v London kot načelnik Titove vojaške misije general Velebit, o katerem protipartizanski vele-srbski krogi trdijo, da on sploh vojak ni, a v angleški prestolnici so ga sprejeli zelo častno in di-plomatično prisrčno. O Velebi-tovem obisku k angleškim oblastim je poročal po radiu profesor Boris Furlan iz Londona dne 5. junija sledeče: * V četrtek dopoldne se je v Londonu vršila novinarska konferenca, katero je odbor južnih Slovanov priredil za vojno misijo NOV (narodne osvobodilne vojske) Jugoslavije. Pred napovedano uro je bila velika dvorana Savoy hotela napolnjena z Izbranimi zastopniki britanskega in ameriškega časopisja, diplomatskimi inozemskimi kores-pondenti, predstavniki največjih svetovnih telegrafskih agencij, britanske radio-oddajne korpo-racije itd. V dvorani je vladalo neko svečano pričakovanje in oni radostni nemir, ki predzna-menuje izpolnitev dolgo zaželje-nega dogodka. Dobrodošlica, s katero so izbrani zastopniki javnega mnenja svobodoljubnih narodov vsega sveta pozdravili generala Velebita, ji bila primeren izraz čustev, ki jih gojijo ljudske množice Velike Britanije in vseh zaveznikov napram NOV in herojski borbi vseh narodov Jugoslavije. V gladko tekoči angleščini je general Velebit podal pretresljivo sliko epske borbe, ki jo vodijo danes narodi Jugoslavije, posnel je njen historični smisel in zajel v jasno postavljenih tezah • vso jugoslovansko problematiko, notrenje- in zunanjepolitično. Nato pa je do konca konference, ki je trajala skoro dve uri, odgovarjal na stavljena vprašanja z ono konkretnostjo, preciznostjo, in predvsem pre-pričevalnostjo, katero zmore le človek, ki je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katerega opisuje. Ta nota neposredne, jasne, takorekoč otipljive resničnosti je zajela vso dvorano, in je bila tembolj učinkovita zaradi samonaložene umer-jenosti. ki je odlikovala generalova izvajanja. Popoln uspeh konference se je primerno odražal v tisku in ra-dio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britanski tisk poročal o poteku konference in izjavah generala Velebita. Simpatično nastrojenje napram Titovi vojni misiji se izraža v tisku kot vernem izrazu splošnega javnega mnenja. To se je pokazalo že prvi dan po prihodu misije v London, ko so se začeli vrstiti fotografi drug za drugim, tako da je general začel nejevoljno godrnjati in dejal, da bi raje trikrat prekoračil nemške linije nego da bi se še nadalje nastavljal fotografom. No, končno se je le udal v svojo usodo. Iz generalovih odgovorov na mnoga vprašanja, ki so mu bila stavljena, je predvsem dvoje postalo povsem jasno. Prvo je neomajna volja narodov Jugosla vije boriti se proti nacifašistič nim okupantom do skrajnosti in do končne, popolne zmage. Dru- go pa je enako odločna volja preprečiti vsak povratek v stari predvojni sistem, v diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslavija* ki jo ustvarjajo herojske žrtve naših narodov, bo vladana po narodu in za narod. Za nas tu v Londonu so to veliki dnevi. Vsi dobro vemo, da nam je zmaga zagotovljena, a enako dobro se zavedamo, da so še težke borbe pred nami, in da moramo prav sedaj do skrajnosti koncentrirati vse svoje sile in strniti vse svoje vrste, da jp čim prej in čim bolj popolno ostva-rimo. DRŽAVE NA JUGU ZA BOJ PROTI SV0B0D&INAM ti 11 (Nadaljevanje s I. strani.) Bojazen pred anarhijo V Franciji torej zasledujejo vodilne zavezniške sile sliČno politiko kakor so jo ob invaziji v Italijo. Med ljudstvom si AMG g U m ni napravil kaj prida simpatij, Politiko zavezniških ravnateljev smatra za netaktno, sploh za vlogo neskušenih mož, ki bodo Zed. države med zatiranimi ljudstvi bolj očrnili kot pa jim dvignili ugled. (Nadaljevanje a 1. strani.) da rajše vidijo, da se to ne zgodi, ker se jim zdi on vzlic svojemu stalnemu pomikanju na desno "preradikalen". Najbolj pa mu zamerijo, ker skuša par izmeti svojih štirih svobodščin uveljaviti tudi v Ze dinjenih državah, ne samo v "Aziji in med culukafri v Afriki". Sovraštvo proti linijam tudi v »rok Dalje so demokrati na jugu mnenja, da bi se unije v njihove države ne mogle uriniti, če jih bi Roosevelt ne ščitil. Kajti industrija na jugu se je do leta 1930 in še pozneje počutila pred 'unij-skimi zgagarji' popolnoma varna. Ako se je kak delavski organizator "prikradel" tja, so ga lokalni oblastniki kaj hitro poučili, kje drži pot nazaj. Marsikdo se je vrnil zbit po vsem telesu, mnoge so povaljali v perju in smoli, nekaj pa je bilo ubitih, med njimi par organizatorjev, ki so bili Člani socialistične stranke. Južne države hočejo ostati nekak "samostojen del" v USA. Hočejo, da zanje obvelja tudi v bodoče isto načelo, kakor ga v Nemčiji propagira Hitler—nadvlada zvišene arijske rase nad črnim in pa nad revnim belim človekom. Ako se dogodi, da ta burbonska kombinacija demokratov in republikanskih torijev v letošnjih volitvah prodre, bo' Franciji, pa se izraža odpornost Francozi se bojujejo vzlic zapostavljanju Toda borbeni Francozi ueluje-jo vzlic zapostavljanju po navodilih de Gaullea. V bitkah v Italiji in drugje so se de Gaullove čete v spopadih z Nemci prav dobro izkazale. Enako v Afriki. In naravno, da se de Gaulle in njegovi ministri čudijo, čemu se jih tako zapostavlja, dočim stre-žemo nekaterim zamejnim vladam, čeprav v njihnih deželah ni proti Hitlerju nikake organske aktivnosti. Četudi je ob kapitulaciji Francije Hitlerju med velik del francoskega ljudstva zašinila misel, da se ni več vredno upirati, je ta nazor kmalu splahnel. Kajti borbena Francija se upira vilic temu, da smo — namreč ameriška vlada — precej časa "flirtali Vichyjem. In čeprav naša vlada tudi sedaj vodi politiko, ki jo francoska osvobodilna vlada v Alžiru smatra za neprijateljsko, razni angleški listi pa jo označujejo za prizadevanje ameriške reakcije pomagati francoskim burboncem nazaj v sedlo, namesto demokratičnim slojem. Slednji zahtevajo v bodoči Franciji več kot pa le volilno pravico. Hočejo socializacijo na temelju socialističnega programa. Tega pa se boje vsi, ki nimajo pred očmi drugega kakor svetost privatne svojine. Vendar pa je upati, da se bo nesoglasjem med francosko vlado v Alžiru in administracijo v Washingtonu s pomočjo angleškega in sovjetskega posredovanja zadovoljivo rešilo. Odpornost v Jugoslaviji Se celo bolj kakor sedaj y | mu Svedaka služi z rudami in jeklom in z izdelki iz svojih jeklar n, ki so mu v ogromno pomoč. Ameriška diplomacija skuša Švedsko pridobiti na svojo stran s tem, da ji bi tisti materijal, ki ga Nemčiji pošilja, plačala naša vlada, pa čeprav ostane ves na Švedskem. Toda to bi bilo "kršenje nevtralnosti". In Švedska vlada je minuli teden zopet izjavila, da je invazijo pripravljena odbiti, pa naj pride od kjerkoli. Možni sta samo dve: Z Nemčije, kateri sedaj Švedska pošilja vse svoje blago, in pa iz Rusije. Sicer pa se bo Švedska premislila. In ako zavezniki ne bodo pozabili svojih svaril, ji bo po vojni žal, ker je svojo nevtralnost igrala tako, da je bila zgolj Nemčiji v korist. UGANJANJE POLITIKE V IMENU VSESLOVAN-SKEGA KONGRESA za bodoči mir še slabše kot pa je bila zmaga konservativnih, oz-kogrudnih elementov leta 1920, oziroma že dve leti prej v kongresnih volitvah. V tem boju nima delavstvo nobene prave izbire, ker kandidate imajo povsod le demokrati in republikanci, ki pa se med sabo v nazorih prav malo razlikujejo. Večinoma so po mišljenju eno in večini v obeh strankah je zgolj za privatne interese in za ohranitev kapitalizma. Komunisti indorsirojo Roosevelta v četrti termin Na konferenci komunistov iz Illinoisa in Indiane, ki se je vršila 11. junija v Chicagu, so Roosevelta soglasno indorsirali v četrti termin. Mnogi izmed govornikov, ki so se na tem shodu navduševali zanj. so ga do dne 21. jtinija 1941 prav tako silovito napadali in ga označevali za glavnega promoterja "imperialistične vojne". Najboljši pripomoček pri učenju angleščine za starejše, ali mlajšim za učenje slovenščine je DR. KERNOVO "ANGLEŠKO-. SLOVENSKO BERILO" // English-Slovene Reader" Ceno $2.00 s poštnino vred = Naročilo prejema PROLETAREC 2301 S. Lowndole Ave., CHICAGO 23, ILL proti okupatorjem v Jugoslaviji. V nji so se začeli upori še v času, ko so hitlerjevci zmagovali na vseh koncih in krajih. Ni je podjarmi j ene dežele, v kateri bi bil boj proti hitlerizmu hujši kot je v Jugoslaviji. Ta čudoviti pojav je imel za posledico, da sta se angleška in ameriška vlada koncem konca odločile, da prenehati podpirati Petra in njegovo zamejno vlado, z njenim vojnim ministrom Miha j lovičem, in namesto tega začeli dajati pomoč Titu. Menda v nobeni deželi, razen v Franciji, niso bile intrige v zavezniški diplomaciji tolikšne kot v vprašanju Jugoslavije. Sicer so bile razpredene tudi v Grčiji in v Italiji, a v slednji se je šlo, kako se na čimlaglji način otresti Mussolinija, dočim se gre v Jugoslaviji med dvema svetovoma. Z Mihajlovičeve strani za takega, kakor je bil, in s Titove pa za ustvaritev federativne socialne države, v kateri bi znamenja žalostne prošlosti avtomatično splahnela. • V tem dvoboju Tito zmaguje. A kaj lahko se dogodi, da bo pod pritiskom vAanjih sil končni rezultat tak, kakor v Italiji: Sporazum med uporniki in krono. V vsakem takem slučaju je ljudstvo edino, ki je na škodi. Pritiski na "nevtrake" Ker se vzlic političnim homa-tijam vojna za zaveznike povsod ugodno razvija, sedaj posebno v Evropi, sta se ameriška ln angleška vlada zavzeli pritisniti na ta-kozvane nevtralne dežele, da naj prenehajo zalagati Hitlerja s surovinami. Turčija je bila že pred tedni posvarjena in ker ni nič izdatnega storila, je zavezniški "lend-lease" v njo prenehal. Glede Španije ni Šlo tako gladko. Churchill ji je napravil nekaj komplimentov in Wash-ington pa je potem bil proti vladi v Madridu toliko strožji v svojih obsojah. Portugalska bo baje prekinila pošiljati rude Nemčiji, a kar pa se Švedske tiče. se namigom ameriške in angleške vlade pod geslom nevtralnosti upira slično kakor Irska. Razlika je le. da Irska ne more Hitlerju materijalno nič pomagati, dočim Vseslovanski kongres v Ameriki je silno elastična organizacija. Nihče mu ne pripada, a ponaša se, da zastopa petnajst milijonov "Američanov slovanskega pokolenja. Nedavno se je vršila v Chicagu v imenu tega vseslovanskega kongresa krajevna, konferenca, in ob enem nekaka splošna, v edinem namenu, da indorsira Roosevelta v četrti termin, in da sprejme nekaj resolucij, ki so bile spisane v uradu nove Brow-derjave zveze S tem je bilo "15 milijonov Slovanov" s kratko resolucijo "šenkanih" demokratski stranki. Dne 28 maja se je vršila sli-čna krajevna konferenca vseslovanskega kongresa v Pittsbur-ghu. Amalgamated ■« Clothing Workers pošilja na U zborovanja Leo Krzjckija, enega izmed svojih podpredsednikov, ki je poljskega porekla in izboren govornik. Pred leti, v dobi mili-tantnega navdušenja v socialistični stranki, je bil on njen predsednik. Ko se ie tisti ogenj ohladil, je tudi Leo Krzcki U mandat pustil, oziroma Še prej. ker se je predsednik unije ACW Sidney Hillman odločil za novo politiko, v katero je pritegnil vse odbornike svoje organizaci je. Ce se bi mu kdo branil, bi mu termin "potekel" še v istem letu Vseslovanski kongres torej ni nikakršna prava organizacija Slovanov v Ameriki, ampak le skupina poklicnih "politišnov slovanskih, še bolj pa drugih, ki pod tem imenom izdajajo svoje manifeste, proglase, indorsira-nja kandidatov v kongres in v senat, ter za predsednika republike. Nekateri so si s to taktiko pomagali v politične, ali pa celo v dobre zvezne službe. Gonilna sila kongresa so Browderjevi ljudje, ker so energični in pa ker je sedaj taka "linija", da se jim izplača igrati na panslavizem. Ameriški vnanji department tega početja ne gleda rad, a molči. Toliko glasnejši pa so časopisi in pa dopisniki v njih. Svojo ost. z besedami naperjena proti vseslovenskemu kongresu, pa v resnici usmerjajo na Rusijo, češ, da le ona je pričela to gibanje, oziroma propagandni oddelek bivše kominterne, ne v korist slovanskih narodov, ampak v prid "vnanje politike tuje države". Za hujskanje turodnih Američanov proti Slovanom, ki so bili poleg Italijanov vedno deležni največ psovk, zapostavljanja ln žalitev, je to dobro sredstvo. , In Rooseveltu se s takimi in-dorsiranjl nič ne koristi, prvič, ker zaradi njih ne bo dobil prav nič* več glasov kot jih bi drugače, in v drugič, ker mu jih bodo roakcionarji toliko laglje druge odbijali, češ. "bohunki" in židje so zanj, pa "dagoti", torej varuj te se takega kandidata! Ne smemo misliti, da so Nemci pod Hitlerjem edini, ki se smatrajo za vzvišeno, nadpleme-nito raso. V Zed. državah Jih je stotisoče "pravih" Američanov, ki so v sebe ln svojo "belo čistočo" prav tako zaverovani, kakor Hitlerjevi nadljudje. Na konferenci vseslovanskega kongresa v Pittsburghu Je bilo 250 do 300 moških in žensk. Govoril Je neizogibni Leo Krzcki in mnogo drugih — med njimi tudi Neslovani, ki pa so se vabilu odzvali iz političnih razlogov. Vsa politična agitacija je bila za demokratsko stranko, čeprav si je medsebojno silno v laseh ln jo reakcija skuša spet popolnoma prevzeti. Kajpada, slavili so ob enem Roosevelta in ga indorsirali v četrti termin. Kot zmerom na takih zborovanjih, se je sprejelo resolucijo, da bomo Slovani stoodstotno podpirali vse sklepe teheranske konference, pa če vemo, kakšni so bili ali ne. Največ so govorniki na tem sestanku vseslovanov hvalili Rusijo in tudi najbolj navdušeno, kar je razumljivo, ker Je mašinerija te vseslovenske organizacije v rokah Browderje-vih ljudi. Tito je bil kajpada tudi omenjan in navdušeno pozdravljen, pred par leti pa so isti Vseslovani enako častili Mihajloviča. Le da so ljudje vse tisto že pozabili. Na krajevnem vseslovanskem kongresu v Pittsburghu dne 28. maja je bilo značilno to, da so bili omenjani in hvalisani po imenu vsi slovanski narodi, edino Slovencev ni nihče omenil. Morda pa se jih ne smatra več za Slovane in prenehajo biti del Jugoslavije ... Hrvatje okrog Narodnega glasnika imajo v vseslovanskem kongresu saj v tem okraju vodilno besedo. Čeprav se na odru ne svetijo, imajo pa urade pod svojo kontrolo. . Eden komunističnih govornikov iz Detrolta je Vseslovane v Pittsburghu urgiral, da naj podpirajo Roosevelta in Stalina in naj nikar ne dopuščajo stavk, kajti mi smo dolžni producirati: in v produkciji šteje vsaka sekunda O kapitalistih pa ni rekel žal besede. Sedaj so Browderje-vi ljudje v svoji novi liniji za free enterprise", kot se sedaj označuje ameriški kapitalizem, in pa za vojne napore do skrajnosti. Slednje je dobro, a je preveč enostransko. Čemu bi naj le nja "free enterprise". Ko bo vojne konec, se bo delavstvo zavedlo, kako se ga je varalo pod vsakovrstnimi maskami, dobički parazitnih "patriotov* pa bodo na varnem. — N. N. VABILO NA SHOD V PRID ZMAGE Chicago, IU. — Druga fronta je odprta — peto vojno posojilo tudi. Naši fantje se hrabro bore za svobodo in demokracijo sveta. Kaj bomo storili pa mi, ki smo doma? Med drugimi dolžnostmi pride v poštev v prvi vrsti nakupovanje vojnih bondov. Da mi Slovenci ne bomo med zadnjimi, sem gotov. Toda kdo pa to ve? Da se mi Slovenci seznanimo z ameriško javnostjo, se sklicuje velik javen shod v petek 16. junija v slovenski šolski dvorani sv. Štefana, Cermak Rd. in Wolcott Ave. Začetek točno ob pol osmih zvečer. Imeli bomo zabaven program s slovenskimi talenti, kot Plutovi trojčki, Prešernov duet, Korenčano-vi sestri, Adrija, Miss Kosmerl in njena prijateljica, pa tudi iz mesta so nam obljubljeni. Vstopnina? Ne samo, da bo popolnoma prosta, vi lahko dobite eno izmed nagrad, ki bodo razdeljene v dvorani. Med drugimi nagradami pride v prvi vrsti v poštev pet vojnih bondov po $25, katere daruje Reliance Federal Building-Loan Assoc. O nadalj-nih nagradah izveste v dvorani. Navzoči bodo tudi državni uradniki, zatorej mi moramo na ta večer napolniti dvorano do zadnjega kotička. Poživljate se torej vsi Slovenci in Slovenke v Chicagu in okolici, brez razlike prepričanja, da se tega shoda u-deležite. Za slovensko čast gre. To bomo pa dosegli z obilno udeležbo in pa. da kupimo vojne svejo organizacijo pridružiti uniji jeklarskih delavcev (United Steel vvorkers of America, CIO). Za združenje so se izrekli iz razloga, ker bodo po vojni v nji-hni industriji, kakor tudi v jeklarski, nastale velike spremembo. Ker obe stroki delavcev spadata skupaj, bosta skupne probleme laglje reševale združeno kot pa vsaka zase, posebno še radi tega, ker bi nastala med njima vprašanja jurisdikcije, kar je z združenjem odpravljeno. VABILO NA SEJO KLUBA ST. 49 JSZ Čleveland, O. — Članstvo socialističnega kluba št. 49 JSZ je vabljeno, naj se polnoštevilno udeleži seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija v čitalnični sobi Slovenskega delavskega 4°ma na Waterloo Rd. Prične se ob 9:30 dopoldne. Pridite vsi. Tudi tajnik in zapisnikar prideta. — Anton Jankovich. bonde ta večer. delavci žrtvovali tukaj v indu- Na svidenje v petek 16. juni striji in tam na bojiščih, a,"free ja 1944. Za publicijski odbor, enterprise"' pa koval milijonske j0hn Gottlieb. in milljardne dobičke? j _ Delavci, garajo ne da bi bilo pve C,0 $e xdruii|j treba apelirati nanje, kongres pa 1 ima polno psovk proti njim za radi stavk, dočim se otepa preiskav proti izkoriščanju in goljufijam. ki jih na račun vojne uga- Na konvenciji unije Alumi num Workers of America (CIOI v Hot Springsu, Ark., so delegati dne 6. junija soglasno sklenili Naši vojaki dobe mnogo novic Glasilo ameriške armade "Starš and Stripes" izhaja za vsako bojišče, na katerih so naše čete, posebej urejevano. Tako n. pr. izhaja sedaj v Londonu vsak dan za informiranje naših vojakov v Franciji, kaj se godi v Zed. državah, na bojiščih in v splošnem. Ob enem je polno humorja v besedah in slikah, kakršne prijajo mladim ljudem. Imenik zastopnikov Proletarca Kdor želi prevzeti zastopstvo za nabiranje naročnikov Prole-tarcu, prodajni Am. družinski koledar brošure in knjige, naj piše upravni&tvu, ki bo poslalo potrebne listine in informacije. Na tu priobčene zastopnike apeliramo, naj skušajo ob vsaki ugodni priliki pridobivati naročnike temu listu. Pravzaprav je dolžnost vsakega slovenskega zavednega delavca agitirati za svoje glasilo Proletarec. Ako je ime kakega zastopnika v sledečem seznamu izpuščeno, naj nam sporoči pa bomo imenik radtvolja popravili. DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK ■or« knjižica, s poljudnimi navodili kako postati AMERIŠKI DRŽAVLJAN. Poleg vpraSanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica še v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenfh držav in Poedine drŽave z glavnim mestom, številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici j« uno SS cantov • poitaino fr«l. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23, ILL. CALIFORNIA. • Fonianat John Pečnik. Oakland* Anton Tcrmiit. Lo« Angalaai Frank Navak. Saa Francttcot A. Lcksan. COLORADO. Crettad Butte: Ant. Slobodnik. Paabto: Ludvij? Yoxey. Wal»anb«rg in »kallca: Edward Tomšič. ILLINOIS. Chicago in okolicat Frank Bizjak, Joseph Oblak, Chas. Pogoreiec, Peter Verhovflik, Frank ZaiU in Frank S. Tauchar. La Salla in okolicat Anton Udovich in Leo Zevnik. Springfield* Josaph Ovca in John Goršek. Virden: Pr. flerslch. Wank«t a n -No. ChicaCo: Martin Jud-Mi INDI ANA. Indianapolis: Mary Stroj. KANSAS, Arma: Anton Shular. Arcedia: John Shular. WmI Mineral« John Marolt. MICHIGAN. Dal r oi t- Dea rber a t John Zornik, Leo Junko Sr., Joseph Klarich in John Plachtar. MINNESOTA. Buklt Mr* Mart«. ChUkola«: Frank Klun. DuUtk: John Kobi. El> t John Teran in Jacob Knnstalj. Hlbbinf: Frank Pipan. . MISSOTRI St. Louis: John Spiller. MOPTANA. Butte: Anton Zugel. Eae« Hala na i Joseph Mihelicb. Rad L odg« t K. firznoinlk. NFW ^ERSEY. Elisabeth: Amalia Oblak. NF.W MKX!CO Gallup: Mary in Jenni« Marinšek NEW YORK. Gowanda. Jafflts Dekleva. OH I O. Akron - Kaamara - Barbartoat Mike Kopach in MatL Močnik. | Bridgeport in okolica: Joseph Snoy in John Vitez. Čleveland: John Krebel in Anton Jankovich in Frank Hribar. Fairport Harbort Lovrenc Baje. Girard: John Koain in Andrew Kr-vina. LUbon-Power Point: Jacob Bergant Pinejr Fork: Frank Završnik. Powhatan Point, O.: John Guzcl. Warren: Joseph Jei. PENN9YLVANIA. Aliquippa: Geo. Smrekar. Avella: Frank Bregar. Crafton-Moon Run: Jennie Jerala. Canontburg-Strabanet John Terčelj In Marko Tekave. Esport: Jo?. Brit«. Forrst CKyt Anthony Drasler Jr. Point Mariant Tony Zupančič. Hermintc: Anton Zornik. Imparial: Frank Aurištin. John>town ia okolicat Andreic Vi-drich, Uija Bubalo in Frank Cvetan. Latroba: John tn Mary Fradel. tlouston: Louis Britz. Librarr* Nick Triller. Mcadotrlanda: Martin Baje. Park Hill - Conemeught Frank Pod- • **oy. Rew: Anton Stopar Sbaron: Joseph Cvelbar. Potovalna zastopnika za Proletarca, Ameriški družinski koledar in Majski Gla« za zapadno Penno Anton Zornik, Herminie, za Cambria In Somemet okraj pa Frank Cvetan, Jobn»towa. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko ro-dio uro v Chicagu od 9. do 10. ure dopoldne, posta|a WGES, 1360 kilocyctes. Vodi jo George Marchan »♦MnilMIMIIIUMIIIMI WASHINGTON. Seattle. Lucas Dabeljak. WEST VIRGINIA. Elm Grava: Frank Kosem. Star Cityt Lawrenc« Selak. Tkamatt Lenhart Werdinek. WlSCONSIN. Milwaakea in Wa*t Alliat Louis Bar- borich. Sk«baygan: Frank Stih. VVillard: Mike Krultz In Matt Mal-nar. WYOMING. Kammarar in okolicat AntOD Tratnik In John H. Krzisnik. Ročk Sprinfa: Frank Remithz. PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI JEDNOTI I 1 NAROČITE SI DNEVNIK J i "PROSVETA" Stana aa colo lato SS.OO, pol lata S3.00 Ustanavljajte nova društva. r>e*et članov (ic) je treba ta novo društvo. Naslov za fi«t In za tajništvo j«: ; 2697 S. Lawitdal« Ave. CHICAGO 23, ILL. Dr. JiMin J. Zavertnik PHYS!CIAN and SURGEON 3724 Weat 26th Mreet Tal. Crawford 2212 OFFICE HOURS: 1:30 to 4 P. M. (Except Wed. and Sun.) S:30 to 8:30 P. M. (Except Wed., Sat and Sun.) Rn, 22IS Sa. Ridgawa? Ava. Tal. Crawford 8440 II na aacwor —- C*| Aaatfn 8708 ! BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tal. 20-361 0 424 Brom4 Straat JOHNSTOWNt PA. A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Workers t OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau PROLETAREC EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COM MONW E A LTH NO. 1918. Publi»b«d W««klf mi 2301 S*. Lawa4«U Ave. C1UCAGO 23, ILL., June 14, 1»44. VOL. XXXIX. A Less Ideological War Winston Churchill should k novv, and he stated before the House of Comuions a vveek ago that, "As this war has progressed it has become less ideological in its character." He vvas heaU