a kp. 46. številka. za sredo 17. apvila 1895. (v Trstu, ▼ torek zvečer dne I« april* 189*») Tečaj XX. „EDINOST' izhaja po trikrat na leclrn » iaatiii i*. 4anjih oh torkih, ćatrthlh >■ aobotfth. /jutranja ir.ibtnja it-liaja ob uri zjutraj, iar<*rm> p» ob 7. ari vatar. — Obujmi izdanje ataur: *a Jartan hmn . i. —tnv.ii Anitu« f. l.«> ta til uihc«. . . ii.rtu . . . » u pol tata , . » .i.— , , , g,— ■a »aa lat« . . . m,— . . . I« -Na aaraAfca fcrei priložene naročnine •• M Jani]« Mir. Potamična itovilk« »0 dulnnijo v pro-tfajalnicab ti,baka v Irniti po a uv£\, iaraa Trata pr a dt(. 8<>Ii<> tno »afnrno ■tilanja v Irntm 4 ni., laven Trsta S ni. EDINOST Glasilo slovenskega političnega druitva za Prlmo it^lmi ri':i'>a p«i tiri t -j t pHitn; ta nn«i<»»» * .|al>'i.mi črkami »a planil)* iiro4fnr. kvilor '.••ifa iat».inih »rtiic. I'o-Uii» o«mrui < » in ja»ti«. «hT»la, da-tnači r»i,'ia,i itil. •• rV'11 naj o p<» pogodbi' V »i litpi.i naj »• p"iil|., k»r nof inlumut h» na *prr itnttjo. R<>kti;>i.i na rra^aja. Naročnino, rak lam arija io i>r'a«a »prijema tti>r'trnlifm ulica Mulina pičeni« liir It. H. nadat. Odprt« reklamacija • <• prnt'a poštnina. lrn nf lltl>lll>N jI »MM, Shod volivcev v Brezovicah. V nedeljo ilne 7. aprila t. I. se je vršit »elik narodni sestanek v Brezovicah občine oprtaljske, na meji političkih okrajev keper-skega in poreškega. Ta sestanek je sklical dr. M a t k «) L a g i n j a, dn se odzove živi želji tamošnjega nar« da. Prihitevši naravnost z Dunaja dospel je dr. Lagiuja v spremstvu bivšega deželnega poslanca Matka Mandiča že soboto zvečer v Kubed, kjer sta prenočila pod streho vele-častitega župnika g. Kovača. V nedeljo popoludne krenila sta proti Brtzovicam. Konjik iz Kubeda oznanjeval je čakajočemu narodu prihod sklicatelja shoda. Vrh brda, kjer se svet nagiblje z jedne strani proti reki Rižani, na drugi proti logu inotoviinskemu, vihrale so cesarske in trobojne zastave in na tisole naroda je pozdravljalo svoja zastopnika. S poslancema došel je tudi velečastiti dekan osepski, g. Josip Ko m pare. Urnebesni živio-klici pozdravljali so prišlece in pod vihrajofiimi zastavami krenola je ta zbrana narodna vojska proti stanu Ivana Mikuliča, koji poslednji je nedavno sezidal ogromno hišo tik ceste, prirejeno kakor na-vlaši za velike narodne shode. Zastopnik okrajne oblasti je bil gosp. O i r o n c o I i, ki je došel s krepko četo orožnikov. Kakor valovi morja udrla se je množica v prostorno dvorano. Bila je rama pri rami, vendar je morala skoro polovica naroda ostati na dvorišču. Najprvo je pozdravil zbrani narod dr. Lagiuja kot sklicatelj »hoda. Na njegovo priporočilo je bil aoglasno izbran predsednikom shoda veleč. g. dekan Josip K o in p a r e. Tsprejemsi predsedništvo pozdravil je g. dekan zborovale*, naglasivši, da je cesar izdal zakon, glasom katerega uoče odločevati sam, ampak hoče, da mu narod pošilja svoje zastopnike, kojim je razpravljati in sklepati zakone. Ta narod si je v ta namen izvolil dr. Laginjo svojim zagovornikom, a poslednji je dojel dane«, da izpregovori kojo besedo o teh poslih. Ognjeni pozdrav predsednikov je zbrano ljudstvo pozdravilo oduievljeno. Ko je pa potem dekan Kompare predstavil vladnega zastopnika, kojega poslednjega je narod pozdravil uljudno, pričel je dr. Laginja svojim razlaganjem. Obsežnega govora dra. Laginje ne moremo priobčiti v celoti, ker je prostor našemu listu pretesen za to, pač pa hočemo podati ta govor v njega glavnih mislili. PODLISTEK. Zlatarjevo zlato. Zgedoviiiska pripoveat XVI. veka. tipiMl i. Še nem. Vil. Za prodajalnico Krupidevo razprostirala se je prostorna izba. Tu je sprejemal goste — tu bilo je njegovo svetišče. Seveda ni bila velikaška dvorana, ali v njej je lahko človek opazil, da je v hiši premožnega meščana. Izba sama bila je podolgasta, obeljena kakor sneg. Leseni strop bil je temno barvan, a skozi dve mali, železnoj uirežoj prepreženi okni, vhajalo je le malo solnčue svetlobe; izba je bila podobna poliuiiračnej cerkvici. Zadej v kotu stala je velika ilnata peč, a na njej je bilo povesmi, semena in velika steklenica višnjevega kisa. Tik peči visel je čuden lesen kip, a pod njim je gorela dnu in noč mala .sreberna oljenica. Mahoma ni sa prav razločiti moglo, kaka je to slika, ker bila je od starosti odrgnena in sama po sebi precej surova. No sode po zlatih ključih, ki h je bradati svetec držal, pogodil bi vsak Zahvaliti moram prisrčno, plemeniti narod — rekel je govornik — da ti ni bilo žal ni truda ni troška, ampak si došel v tolikem številu, da se vidimo z lica v lice ter da se, če tudi na kratko, pogovorimo o našem stanju, o — naši revi ter o načinu, kako bi bilo možno odpomoči svoji bedi. In dobro ste pogodili, da ste došli v tolikem številu, kajli naši vsakdanji posli ne dopuščajo ni meni ni vam, da bi se shajali pogosteje. A taki narodni shodi so zelo koristni. Koristni so, ker to, kar jeden govori in razpravlja na takem shodil, slišijo zajedno vsi drugi navzoči, tako, da bi trebalo inesece in mesece, ako bi hotel razpravljati vse to z vsakim posamično. Koristni so taki shodi zato, ker k istim pošilja vlada svoje zastopnike, da vidijo, koliko je zbranega naroda in da čujejo, kaj se je govorilo, a na tak način se vlada seznanja z narodnimi željami in voljo naroda. In prej ali slej mora se ravnati po tem. Veliki shodi naroda koristni so tudi zato, da ti, narode moj, zaničevan do sedaj in grdjen na vse načine, spoznavaš koliko te je, na koliko očij gleda duša tvoja, na koliko ušes čuje, kolikimi rokami da kažeš svojo jakost in se ti tako duša povzdigne, da ne bodeš več suženj, auipak da promišljaš sam o svojem napredku in svoji sreči ter da se zgodi slednjič, kakor čuješ pevati v svojih cerkvah: Sursum corda — srca kvišku! Slednjič so taki narodni sestanki koristni tudi zato, da morejo vaši zastopniki, sklice-vaje se na iste, zaklicati v zboru in pred vlado : nisem jaz sam, ki vprašam to ali ono, to spoznava kot potrebno ves narod, ki se je tako izjavil na svojih shodili. Da pa bode prave koristi od tega našega denašnjega pogovora, priporočam vam vsem skupaj, da se vedete mirno ter da potrdite glas, ki je došel o vas celo že do Dunaja, da ste namreč trezen narod, da ne prirejate shodov iz objesti ali v zli volji, ampak zato, ker so isti potrebni in ker ste željni pouka; tudi danas vladajta mir in sloga, kakor je bilo na vseh dosedanjih sestankih, tako, da oui, ki stoje danes tu pod orožjem, ne bodo imeli vzroka vršiti svoj« težke dolžnosti. Po vaši krivdi uaj ne pade tudi daues nikomur ni jeden sam las raz glavo. Taka je zapoved narodne volje. Tu je govornik pojašnjeval, kako malo zastopnikov pošilja Istra v državni zbor, kjer je vseh poslancev skupaj 353. Tako nas zastopniki drugih dežel lahko nadglašajo pri vsakem vprašanju. Valed tega moramo uii koristiti le ta način, da krepko in istinito, besedo in pismom, liaglašamo potrebe na> — da je slikar bržkone hotel verno prikazati svetega Petra. Za svetcem stala je oljčna vejica od zadnje vrbenice (cvetne nedelje), ki varile hišo pred streloj in gromom. Visela je na zidu tudi bakrena skledica za blagoslovljeuo vodo, velika kronica debelimi jagodami in težka puška. Na polici bliščale so se kositrene plitvice (krožniki) in sklede — za one dobe očit znak, da je hiša v moči — v zidu pa za steklenoj omarico belili so se nizki trebušasti vrčki od majolke, okićeni modrim cvetjem. Dalje je stal visok postavec (omara), okovan bakrenimi cvetlicami, a na njem izrezljano ime blažene device Marije in 1. 1510., kraj postavca pa velika železna skrinja. Na srednjem tramu visela je steklena skrinjica, a v njej venec, pod katerim se je pokojna inojsterica veličala bila. Na stropu se je čudno odlikoval grb zagrebške zadruge sre-bernarske — sreberna kadilnica in prstan v modrem polju. A najboljši znak, da m pričakuje gostov, bil je dolg stol sred sobe, a krog njega leseni, temno obarvani stolci, katerim so naslovi v podobi srca izrezani bili. (Dalje pri h.) roda ter da ta1.o prepričamo tudi druge ter jih udobrovoljimo, da postanejo vsaj nekoliko bolj naklonjeni našim potrebam in željam Zastopniki Istre od naše strani, bodisi na Dunaju ali v dež. zbor«, imajo svoj stalni program, recimo svojo pot, po kateri hodijo v svojem politiškem delovanju. .Tedna stran tega programa je gospodarska, kajti skrajna sila je, da povzdignemo narod iz siromaštva, v koja se je isti pregreznil. V tem delu programa vaši zastopniki zagovarjajo in delajo na to, da vlada privoli vse ene poboljške, ki so potrebni, da s« narod zopet povzdigne ter mil bode olajšano življenje. Kmečki stan plačuje razmerno najtežje davke, zato je vladi dolžnost pomagati istemu najkrepkeje. Mi hočemo, da se urede ceste in pota, da se narodu preskrbi zdrave pitne vode tam, kjPr je primanjkuje, tam pu, kjer je je preveč, da se zajeze hudourniki in pota ; hočemo, da se primerneje uredi briga za javno zdravje, kajti tako, kakor je do sedaj, ni prav. Dočim more dobiti meščan za malo novcev zdravila in zdravnika, mora oddaljeni seljak potrošiti mnogo in mnogo. In tako bi lahko naveli na stotine in stotine vzgledov. (Dnljt* prili.) Politiške vesti. Občinske volitve v Liiicu. Letošnjih dopolnilnih občinskih volitev v Liiicu se u-deleže tudi konservativci. Med kandidati teh posledigih je tudi poznani konservativni poslanec dr. Ebenhoch. Vojaka med Kitajem in Japonsko. Iz Shauguia javljajo dne 14., da se je dne 13. t. m. sklenil mir med Kitajem in Japonsko. POTRES. Velika noč leta 1895. ostane sedanjemu rodu, bivajočeinn v Trstu, v dosmrtnem, groznem spominu : zganil se je Božji prst in pokazal je našim lahkoživnežein iz boljših slojev, kako ničeven je ves pozemski sjaj. Bogatin v svoji palači in siromak v koči občutila sta strahom in trepetom, da je vse to, kar prvi imenuje ponosno „svojo last* in kar si je drugi pridobil v potu svojega obraza, minljivo — ne od danes do jutri, ampak da zadostuje le nekoliko trenotkov, da ugonobijo ves imetek in celo bogatinu in siromaku najdražji zaklad : življenje. In koga ne bi se lotil strah, ko občuti, da mu se giblje, ziblje in maje pod nogami mati zemlja, ko vidi, da niti na tisočletnem delu Stvarnika saiuem ni več varen, ko vidi, da se majajo in vstrepečejo visoki stolpi, ponosne palače, da, celo sivo skalnato hribovje ?! To je prst Božji, pred katerim sta čioveški duh in človeška moč popolnoma onemogla. In ta prst Božji pokazal se je pri nas in po mnogih drugih krajih po noči med Veliko nedeljo in ponedeljkom v obliki potresa, ka-koršnega naše mesto še ni občutilo. Po krasnih spomladanskih dnevih Velikega tedna se je že miiiolo soboto proti večeru obrnilo vreme kar nenadoma na zlo. Dvignil se je močen vihar, ki je drvil po mestu velike oblake prahu, pod noč je jelo deževati, a bilo je poleg tega prav občutno mrzlo. Iz tako težko pričakovane spomladi znašli smo se h krati v kruti, poznojesenski dobi. To kruto vreme se je še zgoršalo po noči na dan vstajenja Gospodovega. Nebo je bilo ves dan prevlečeno s temnimi oblaki, veter se je pojačil, postal je pravcata burja; in v zraku, pod nebom, tičalo je nekaj, česar ne more opisati nobeno pero: nekaj, kar je legalo človeku na prsa in ga delalo pobitega, otožnega, da sani ni znal vzroka temu. Pri takem vremenu jo seveda večina prebivalstva rajše ostala doma, nego da bi obi- skala okolico. Zvečer šli so nekatemiki v gledališka, drugi v kavarne, gostilne i. t. d., kakor je to že navada o praznikih. Odbije 11. ura, velika večina ljudstva je polegla že k počitku In snivala baš prvi san, kar m> strese zemlja tako silno, da je vse prest l aneno planilo po koncu. Mila je 11. ura 15 min. Zidovje st* je zazibalo. Pohištvo gugalo, sleklo žvenketalo, podobe in obmeti zidovja so potem padali na tla ; v mnogih hišah so zazvoneli zvonci, a čuti ji* bilo zamolklo podzemeljsko bobnenje. In to strašno zibanje trajalo je kakih 7 do S sekund; v takem strahu — cela večnost t Marsikdo — posebno v starem mestu, kjer je pomnožilo strah v raznih hišah pokanje zidovja planil je pol gol mi ulico in bežal na javne trge, da si vsaj reši golo življenje. Preplašene matere z nežnimi svojimi otročlči v naročju hitele so kljubu občutnemu mrazu na piano, boječe se, da jih zidovje r.e pokoplje žive. Iz gostiln in kavarn planilo je občinstvo gologlavo na plan, nihče ni mislil na mraz — le ven izpod zidovja, kjer preti sinit. V občinskem gledališču predstava ni bila se končana. Tam se je pojavil potres liki tuljenje burje po širni dvoiani; a ko so h kratil ugasle vse luči na prosceniju iu seje veliki svetilnik, viseč na stropu, zagugal pnrkrat sini ter tje, takrat je poskočilo občinstvo prestrašeno proti izhodom, igralci pa so obmolknili na pozorišču. Še-le pomirjujočim besedam jednegn igralca in prisotnega polic, komisarja posrečilo se je pregovoriti nekaternike, da so se vrnili na svoje prostore in da se je dovršila predstava1 Kmalo za prvim, silnim suncem pojavili so se na srečo mnogo slabejši. Drugi sunek je bilo občutiti ob 11 L'2 min., tretji ob 12 uri 2 min. Sedaj pa so ulice oživele. Povsod je mrgolelo vse polno ljudi, toda to ui bilo veselo vrvenje predpustne dobe, ampak trepetaje, liki sence hitelo je ljudstvo na širne trge. Veliki trg, lesni trg in trg Polite rosso bili so h krati spremenjeni v pravcati ciganski tabor. Župan je ukazal, da se odpro vsi javni vrtovi iu da se užgo vse svetiljke po ulicah. Vojaki so šli iz velike vojašnice prenočit pod odprto nebo. Na tisoče ljudij čakalo je zore v javnih vrtih, na trgih, mnogo gosposkih rodbin si je najelo vozove ter prenočilo v ujih. Lekarne, zdravniška postaja iu pa Trevesov zavod imeli so kuj opraviti, da obudijo k življenju od strahu obnemogle ženske iu da okrepijo na sto in sto prestrašenih ljudij. Strašen je bil prizor v mestni bolnišnici: kdor koli izmed bolnikov se je mogel gibati, hotel je vun; zdravniki in postrežnice so z velikim trudom pomirili preplašene bolnike. Iu kdo zna, kolikim obnemoglim bolnikom prinese ta strah — smrt V — Pred zapori so pomnožili vojaške straže, ker se j« bilo bali, da jetniki uloinijo vrata iu ubežijo. Strašna je bila tu noč! Iu »lej! Zemlja še ne miruje: ob IJ uri 52 ni. zaziblje *h zopet; ob 4. uri 15. min. zopet; zadnji, nadejamo se, da je bil res zadnji, prilično močan sunek biljeoli (i. uii 57 min. zjutraj. Kolikor so konstatovali strokovnjaki, bil je potres sukusoričeu, to je: zemlja seje gibala od zdolej navzgor. Pravec potresu j»' bil od severo-severo-zapada proti jugo-jugo-vstoku. Bogu bodi hvala, poginil ui o strašnem tem potresu nihče. Po ružnih, posebno starejših hišah popokalo je zidovje tako, da so morali nekatera poslopja podpreti, nekatera pa bodo morali porušiti ter so se ljudje morali takoj izseliti iz njih. Ljudje so sicer pričakovali, da se potres včeraj ob II. mi do-poludne ponovi iu pričakovali so ga po javnih vrtovih iu trgih, toda ostalo je vse mirno; vendar se razne obitelji še niso npnle v svoja stanovanju in so prtiiočile rajše pod o dprtim nebom .... Kakor pa ima vsaka huda stvar tudi svojo dobro stran, tak6 naj bi ostal prestani strah v živem, vernem sp"-minn v prvi vrsti tržaškim bogoklettiikom, da ne pogubi Božja mogočnost s krivičnimi tudi pravične. A ne le v Trstu, tudi po raznih dragih južnih pokrajinah Avstrije pojavil se je potres o istun eftsn, ko je bilo v Trstu občutili prvi sunek Tako n. pr. poročajo z 1 Mirnija, da je bilo potres občutiti skoro po vsej železniški progi I>um»j-Trst, Maribor-Fran« /ensfftste-Ala. Najjače bilo je občutiti potres v dolini ob Savi. Na progi Hastnik-Zagorje-Sava in pa v Trbovljah odtrgalo se je na raznih mestih skalovje in zasulo progo. Strašen je 1*11 potres v L j ubijan i. občutiti je bilo vsega 25 sunkov! O prvem sunku ob II. uri 1") min. po noči porušilo s'* je mnogo dimnikov; obmet, ki se je rušil raz ziduvje, ranil je mnogo oseb, dve osebi je celo ubilo, med tema je nek narednik. Poškodovanih je tiiuago hiš. V vasi Vodlu« v Ljubljanski okolici poruiile ho se razne hiše; ubilo je tri otroke in ranilo več oseb. Ljubljanski grad, v katerem je kaznilnica za inožke, je tako silno poškodovan in pretresen v temeljih, da ga bodo morali porušiti. Na gradil je zaprtih sedaj do 000 kaznjence? in ne bi bilo čudo, ako je koji pobegnil v splošni zmešnjavi. 1'red kaznilnico so morali pomnožiti stražo z jedno kompanijo vojakov, ker se je bilo bati, da ne bi kaznjenci uporabili te prilike v to, da prirede kako rabuko. Doznali smo tudi, da frančiškansko cerkev stražijo vojaki, ker je nevarnost, da se ista poruši. Poročila o potresu prišla so doslej iz Solnograda, Bočna na Tirolskem, Malega Lošinja, Sarajeva, raznih drugih krajev Rosne in Hercegovine, Gradca, Iteke, Zagreba, Celja, Benetk, Verone, Belluna, Pad u ve, Iioviga, 1'iacence, Ferrare, Pesara, Macerate, Flo-rence, Siene, Pavije, Havene in seveda iz raznih mest fstre, kakor Puljn, Bnj, Piran«, Itovinja in Poreča, toda potres v nobenem teh krajev ni provzrooil izdatne škode. Tn navajamo le nekatera nam došla poročila: Iz Oivnča nam pišejo : Tukaj sinoči ob Ml. močen potres. Na tukajšnji postaji zbežali so ljudje iz stanovanj v železniške vozove. Potres ponavljal se je danes v jutro, sunki so trajali po 22 do 32 sekund. Vlaki so imeli zamude po 2-8 ure. V tukajšnji vilenici je odpadlo nekoliko kapnikov. Iz Klanca nanj pišejo: V noči med 14. in 15. dnem t. m. imeli smo v Klancu močen potres. Trvi, najkrepkejši sunek se je pojavil ob 11' . ter je trajal kakih 40-50 sekund, za pet minut mu je sledil šibak odmev. V tekli jedne ure občutili smo še tri sunke, od kojih je bil slednji najdaljši, in najmočnejši. Ob 4. uri se je potres pojavil s tremi zaporednimi šibkejšimi in krajšimi sunki, ter končal se slednjim sunkem ob 7. uri zjutraj. — Močni ropot in škripanje pohištva ter dishaiiuoničiio zvenenjo razne posode, v spremstvu hude burje, silnega piša in žvižganja, šum in votlo bobnenje je zdramilo ljudstvo i/, sladkega spanja koje je dokaj vznemirjeno s tesnim srcem pričakovalo beli dan, svitlega soluca mili pozdrav. Sleherni je uvide], kako neznaten črviček je pač človek in goreče je vzdilinil: o, Bog, varuj nas nesreč«! Znatne materijalne škode potres ni provzročil. Iz Skopega nam pišejo : Jako, jako uio-čan poties me je prebudil ob 1 L uri 2n mil v nedeljo zvečer. Trajal je D sekund pojemajoč. :) minute potem bil j«' bolj lehak, ki je trajal kakih 10 sekund. Tretji ob 11. uri 11 m., ki je trajal 5 sek. Četrti ob min. po polnoči je trajal h sek. Peti, 18. min. po poluuoči, močan, ki je trajni 12 sek. Šesti, ob l uri 1 m., srednje sile pa jako jiigajočl, je trajal 22 sek. -I m. potem slišalo se je nekoliko manjšega. Sedmi ob 1. uri 31 m., še precej močan sunek, ki je trajal samo 4 sek. Ofini ob 2. uri 50 min. bolj majhen, lahek sunek. Deveti, močan sunek, ob 5. uri H ni. j« trajal 7 sekund. Deseti, bolj močan, skoraj kot prvi, ob 4. ui i 22. m. je trajal II sek. Jednaj-sli, lahek suii"k, podoben gromenjn, ob •I uri 25 m. je trajal 1H sekund. Iz Podgrada nam pišejo: Sinoči ob 11. uri 35 m. začel je močen, pet sekund (rajajoč potres v smeru severo-vzhod proti jugozapadu. Ponavljal se je večkrat v različni jakosti. Vseh potresov lulo je 1:5, zadnji bil je danes ob 7. uri zjutraj. V cerkvi padel je iz velikega oltarja jeden kamenit angelj, porušil nekoliko svečnikov in se razbil na tlaku. V hišah posameznikov razbilo so je nekoliko stekleniue in se poškodovalo nekoliko stropov. Večje škode ni bilo. Poredneži, ki so šli pijani spat, niso ga čutili, zmerni •a hodili so danes bledega lica po Podgradu, Iz Materije nam pišejo: Po noči od 14-15 t. m. je močan podzemeljski potres odvzel prebivalcem tukajšnje okolice ves po-nočni mir in spanje. Sunki so se ponovili 7krat od 11. ure zvečer do 4. ure zjutraj, posebno pa je bil prvi suiipk, ob JI, uri /.večer najmočneji. Ljudstva se je polastil velik strah, da ne bi se pripetila huda nesreča. Iz Pomjana nam pišejo: Tu smo občutili H sunkov, prišedših od vzhodne strani, od kojih sta bila prvi in tretji najmočneja, Med ljudstvom je zavladal silen stran, tako, da so nekateri na javni ulici obudili svoj kes. Mnogi so zbežali iz hiš in celo živina je bila silno vznemirjena. Ob 4. uri zjutraj je bil zadnji izdatneji sunek, oni ob 7. uri je bil neznaten. Iz Opatije nam pišejo: Sinoči ob 11.20 uri zvečer čutili smo močan, dolgotrajen potres. Trajal je kakih 20 sekund. Temu sledili so večji in manjši sunki ob 11,35 in 11.41. Po polunoči in danes zjutraj zabeležil sem še sledeče sunke: ob 12.05, 12 50, 4.22, 4.25 in 6.55. Iz Gorice nam pišejo: V noči 14. na 15. t. m., to je 14. ob 11»/» uri občutili smo v Gorici močen, več Irenotkov trajajoči potres, kateremu so sledili pred polunočjo še trije. Po poluuoči, to je 15., ob 12V« ponovil seje zopet. Ob 4'/t zjutraj občutili smo dva sunka zaporedoma. Ob 0. uri tudi. Prihajal je pravcem iz Italije. Ljudstvo je zelo preplašeno, kajti v tihi Gorici o navadnem času, po noči ob 10. uri, ni videti skoraj človeka, to noč pa je bilo V9e živahno i'^ črno ljudstva, ker so bežali iz stanovanj z otroci v naročju. Ivo pišem te-le vrstice ob (i.45, občutiti je bilo vnovič, precej močen, gntovo 2—3 sekunde trajajoči potres. V mojem stanovanji je v sobi razpočil postranski zid, v kuhinji pa pri prvem sunku vrgel raz zid lijalf, kuhinjske zajemalke, razobešene ob zid, so se nihale tako močno, da je bilo čuti, kako trkajo jedna ob drugo, dasi so po 10 cm oddaljene jedna od druge. Govorijo, prepričan pa še nisem, da je v ulici „Tre lto1' razpočila neka nova luša. — Ob uri zjutraj pričakujejo zopet potres ter ljudstvo beži iz stanovanj pod milo nebo. Mej ubežniki sem tudi jaz, da morem sporočiti o posledici govoričenja. Korajža velja! Upamo še živeti! - K—d, Različne vesti. Za podružnico družbe sv. Cirila iu Metoda na Greti. O priliki pogreba Dragotina Martclanca nabralo se je v krčmi obrtuij-skega društva v Barkovljah 27 kron. Dober vzgled. Pevci društva „Danice" na Kontovelju in nekoji Tržačaui darovali so dne 7. t. m. za spomenik pok. predsedniku bratskega pevskega društva „Adrija" v Barkovljah Dragotinu Martelancu 21 kron. Slovanska čitalnica v Trstu priredi v soboto dne 20. t. m. koncert, kojega v .spore d priobčimo v prihodnji številki. Razpis častnih nagrad. Od več strani se je v novejšem času izrazila želja, naj bi Matica močneje gojila v svojih društvenih knjgah leposlovje. Da tej želji vsi reže ter poteši razvoj slovenske piipovedne književnosti razpisuje „SI Matica* po določilih „Jur-čič-Tomšičeve ustanove" 200 gld. častne nagrade izvirni povesti slovenski, obsezajoči najmanj 10 tiskovnih pol. Ko hi pa ne došla nobena povest, razpisujeta se zajedno tudi dve častni nagradi po 10o goldinarjev, tudi dvema izvirnima povestima, obsezajočima najmanj po 5 tiskovnih pol, oziroma dvenia daljšima epičnima pesmima, ali pa jedni povesti iu jedni daljši epični pesmi. Spisi, ki se poganjajo za častno nagrado, morajo biti takšni, da po obliki in vsebini zadostujejo umetniškim zakonom pripovedne književnosti v obče, poleg tega pa še književnim namenom „Slovenske Matice" posebaj. Pisatelji, katerim se prisodijo častne nagrade, prejmo vrhu tttga za svoja dela še navadne pisateljske nagrade, katere plačuje „Slovenska Matica* vsled i;. 12. svojega opravilnega reda po 25—40 gld. za tiskovno polo. Rokopise je brez pisateljevega imena pošiljati odboru „Slovenske Matice* do I. septembra 1895. l«ta. Pisateljevo ime je pridejati rokopisu zapečateno in opremljeno z dotičnim geslom. Ker hoče odbor s tem razpisom ustreči veliki večini Matičnih udov ter jim v roke podati lepo zabavno knjižico, pričakuje, da se slovenski pripovedni pisatelji primerno odzovejo njegovemu pozivu. Fr. Leveč, pre lsednik, K. Lah, tajnik. V Ljubljani, 10. aprila 1895. 71.0001! Družba sv. Mohorja razglaša: „Radostnim srcem naznanjamo novico, da je družbi sv. Mohorja se letos nabralo, kolikor je do sedaj znati, okolo 71 ti so č udov. To je zopet lep napredek proti lanskemu letu; posebno nas veseli, da smo tudi na Koroške m z d a t n o napredoval i. Za krasni vspeh se poleg božjega blagoslova zahvaljujemo dobrosrčnemu, za pouk dovzetnemu slovenskemu ljudstvu, pa njega gorečim gg. duhovnikom in zlasti gg. poverjenikom. Ganilo nas je slišati, kako so mnogi gospodje nedeljo za nedeljo z lece, o priložnostih pa tudi osebno gorko priporočevali družbo i u vabili k pristopu, a marsikateri izmed njih je celo iz svojega žepa založil ndnino takim udom, ki so bili voljni pristopiti, pa niso imeli s čim plačati. To je zlasti letos tem večjega pomena za Mohorjevo družbo, ker ljudje zavoljo obilnega snega in žametov v goratih krajih dostikrat uiti v cerkev niso mogli, še manj pa na trg, da bi bilo kaj skupili — in denarja za udnino, ki ga bodo pozneje povrnili gg, posojevalcem. Ko ne bi bili naši poverjeniki tako požrto-valni in vneti rodoljubje, naša družba bi davno ne štela toliko udov, da se z njih številom Slovenci res proslavljamo pred vsem vnanjim svetom. Bodi za to vnovič hvala Bogu, zahvala vsem družbinim podpornikom in udom!" Da, res se more ponašati s tako družbo naš mali narod ! Ni ga na vsem svetu naroda, koji bi se mogel v razmerju na svoje število pohvaliti z jednako družbo. Ogromna številka 71.000 udov pa je tudi najboljši odgovor vsem onim, ki zaničujejo in prezirajo mili naš rod, češ, da smo Slovenci „butlji", ki nikakor niso sposobni ali zreli za višjo omiko. Kdor jo duševno nezrel, gotovo se ne zanima za dela svojih pisateljev. A število 71.000 je tudi najboljSi odgovor onim prezi-ralcem našega naroda, kateri, ne poznajoči ne našega jezika, ne našega naroda, jednostavno trobijo zlobno v svet, da slovensko preprosto ljudstvo niti ne raz um i književnega slovenskega jezika, katerega nazivljajo dotični klevetniki „umetno skovanega*. Vsakoletni imenik družbe sv. Mohorja nam kaže, da ima družba članov med najpreprostejšimi slojevi našega naroda, od katerih veliko število biva v vasicah, ki leže daleč, daleč od široke ceste moderne kulture, da ima članov v osamljenih gorskih kočah. Smešno bi bilo trditi, da imajo taki siromašni udje svoje „tolmače", kateri jim razlagajo vsebino slovenskih knjig, ali pa da so taki udje vpisujejo v družbo sv. Mohorja le zaradi tega, da nabirajo doma knjige, kojih — ne razumejo. Naš narod govori po raznih krajih svoja narečja, kakor niti preprosto ljudstvo — med Lahi niti gospoda — ne govori v navadnem občevanju književnega jezika; a naš narod razume svoj književni jezik, osnovan na oblikah, katere rabi narod v svojih narečjih. 700letnica sv. Antona Padovanskoga. Iz Lizbone (Portugalska) javljajo, da bodo tamkaj povodom 700lelnice rojstva sv. Antona Padovauskega, ki se je tamkaj porodil, velike slavno.stl, ki bodo trajale od 12. do 30. junija. Vlada je že odobrila vspored slavno-stim , iste bodo mednarodne, ter povabi slavnostni odbor k udeležbi mnogo inozemskih cerkvevih dostojanstvenikov iu druge visoke gospode. Zajedno bode o tej priliki mednarodni katoliški shod, ki se snide dne 25. junija t. 1. Astronomična znamenitost, kakoršne še ni bilo po Kristovi smrti, opaziti je bilo včeraj, na veliki petek, na nebu. Planeti so stali namreč baš tako, kakor na dan Odrešenikove smrti. Ob 4. uri 20 minuti popoludna je »tal mesec pred zvezdo L vrste „Spica" iz skupine „Devica" in jo pokril za dalje nego l uro. Češka knjigarna na Dunaju. Beležimo zopet znaten napredni korak češkega življa na Dunaju: zalogo iu knjigarno za češke knjige, ustanovljeno tam po Praški izdavatelj