SLOVENSKI
VESTNIK
CELOVEC SREDA 24. JULiJ 1991
Letnik XLV. Štev.31(2613)
izhaja v Celovcu
Erscheinungsort
Klagenfurt
Poštni urad 9020
Celovec
Verlagspostamt
9020 Klagenfurt
Cena:8šil. din.20
P. b.b.
Bo Avstrija ieta 1996 sprejeta v ES?
Komisija evropske skupnosti bo danes v Bru-siju obravnavata prošnjo Avstrije za vstop v ES. Čiani komisije bodo na tej seji skieniii smernice za nadaijnji postopek obravnave te prošnje, prvo, seveda nedokončano sta-iišče pa je napovedano za teden kasneje. Tz krogov ES v Brusiju pa je biio sii-šati, da bo Avstrija sprejeta 1. januarja 1996.
Med pobocAi/A/ na Kome//.* Ko/en/A, Kmec/ s soprogo, Do/n/čar, 1/1/uffe (z /evej
„S!ovenski na zna skrbeti zas
Častni govornik na spominski prosiavi na Komiju je bil član predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaž Kmecl. Uvodoma je izpostavil prispevek koroških partizanov k zlomu nacifašizma: „Šlo je za odločitev, kakšna bo Evropa prihodnosti. Ali Evropa nasilja, totalitarizma, ali Evropa razpleta, demokracije, svobode. Slovenski narod je bil pri tem odločanju na pravi strani, daroval je več desettisoč življenj za svobodno Evropo. Med njimi je biio tudi dvanajst komeljskih partizanov."
Potem pa je nadaljeval: „Vem, to so znane stvari. Toda očitno je treba marsikaterim ušesom kar naprej ponavljati: nas Slovencev ni požrl ne tretji rajh in nas ne bo ne četrti in noben rajh. Četrti, če že zaradi česa drugega ne, že zato ne, ker nova Evropa ne bo rajhovska Evropa. Resnična renesansa Evrope je mogoča samo iz njene velike intelektualne, ustvarjalne, s tem pa tudi nacionalne in civilizacijske raznoterosti. To ne bo Evropa po generalskih predstavah in s tankovsko enotnostjo.
//)u//e nu d. .stran p
Dinamika političnih in vojaških dogodkov v Jugoslaviji je silovita. Po dveh dneh brezupnega čakanja na sejo zveznega predsedstva in predsednikov republik na Brionih se je prejšnji teden v četrtek vendarle sestalo predsedstvo Jugoslavije v Beogradu in sprejelo zgodovinski sklep o umiku vojske v treh mesecih iz Slovenije. Zanimivo je celo, da so ta predlog poleg slovenskega predstavnika Janeza Drnovška ponudili celo člani srbskega bloka
v predsedstvu in general Kadijevič. Proti pa je glasoval samo predsednik predsedstva Stipe Mesič, in sicer zato, ker je zahteval tudi umik iz Hrvaške, kar pa predsedstvo ni sprejelo. Ob presenetljivi odločitvi so se predvsem med Hrvati začela ugibanja o morebitnem dogovoru med Srbijo in Slovenijo.
S sklepom so bili na mah rešeni tudi nekateri problemi, ki so izvirali iz Brionske deklaracije o zamrznitvi nadaljnih ukrepov osamosva-
vojno
-— HF
janja Slovenije. Nič več ni sporno, kdo bo kontroliral zeleni pas oh slovenskih mejah, mejne prehode, slovenski vojaki in oficirji pa lahko v roku treh mesecev po sklepu zapustijo enote JA.
Ostala pa so odprta številna nerazrešena izvedbena vprašanja, kot so delitev vojaškega premoženja, sredstva slovenske civilne zaščite, ki so ponekod v skladiščih vojašnic, vrnitev orožja in opreme slovenske teritorialne obrambe, ki je bilo odvzeto v maju
preteklega leta ipd. Te nejasnosti pa naj bi Slovenija rešila na pogajanjih z vodstvom 5. vojaške oblasti v Zagrebu ob sodelovanju opazovalcev Evropske skupnosti.
Nezadovoljstvo Hrvatov ob neizpolnitvi zahteve po umiku vojske je seveda razumljivo, kajti konflikti na Hrvaškem se še stopnjujejo, skupine četniškega „vojvo-de" Šešlja so vse števičnejše
/TJu/je /m 2. .stran/)
„Zapreti JE Krško!"
Koroška iniciativa „A)pe-Jadran brez atomskih naprav' od koroških deželnih poiitikov ponovno in odločno zahteva, da se bolj odločno zavzamejo za takojšnje zaprtje jedrske elektrarne v Krškem, ki so jo pretekli teden spet vključili.
iniciativa poziva občinske svete na Koroškem, naj s svojimi sklepi postavijo deželne politike pod resen pritisk, saj je preteklost pokazala, „da se s kongresi in pozivi ni dalo nič premakniti".
Prvi tovrstni sklep je že sprejel občinski svet v Sentpavlu
Darujte za žrtve vojaške agresije!
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem je za pomoč žrtvam brutalne agresije jugoslovanske armade v Sloveniji pri Posojilnici Celovec odprla poseben konto s številko
3,047.107
in poziva vse, da pomagajo rojakom v Sloveniji. Zbrani denar bo ZSO prenakazala Rdečemu križu Slovenije. Hvala!
UOOJetnica Otoka
OAč/na The A* oh Er/rsAcm jezeru, v Aater/ se z/vt/o .S/ovenct, A' Aouec pretcA/cga rc<7nn praznova/a .svojo 779d-/ctn/co. Teta 397 je aaaireč Artur// Koro.šA; v <7nrr/aern o<7/oAa prv/č zapisa/ "ac ThoA fMaria tVbrt/r). Praznovanja .sc je ade/eži/o ve/iAo stevr/o vi.soAi/; gostov, do/aačiaov ia ae aazadaje turistov iz vsega sveta. 3/iAa.* Gert Tsggeaherger
Bodo olimpijske igre ob tromeji vendarie ureničene?
Ideja, da bi Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina skupaj priredile zimske olimpijske igre leta 2002 ob tromeji, še ni propadla! Možnosti, da bi vendarle prišlo do uresničitve tega načrta, so se od nedelje dalje celo povečale, saj je to idejo podprl celo italijanski zunanji minister Gianni de Michelis.
Svojo podporo za tako široko organizacijo olimpijskih iger je de Michelis izrekel na mednarodnem turističnem kongresu v Beljaku in pri tem dodal, da bi se morale vse tri dežele čimprej uradno potegovati za realizacijo iger leta 2002.
Koroška, Slovenija in Furlanija-Julijska krajina so se
najprej potegovale za organizacijo zimskih olimpijskih iger leta 1998, načrt pa je v prvi vrsti blokiral prav italijanski olimpijski komite, ki je da prednost Cortini.
Za skupno organizacijo olimpijskih iger pa so potrebne tudi spremembe pravil mednarodnega olimpijskega komiteja (IOC), kar pa v času integracije ne bi smel biti nepremostljiv problem.
Za Koroško je športni referent, namestnik deželnega glavarja dr. Peter Am^Hbzy pozdravi! spremembo italijanskega stališča in poudaril, da je naša dežela slej ko prej zainteresirana za uresničitev tega skupnega načrta.
j^j '991
** *'
SLOVEINSM
VESTNE
HEUTE
!M! DieSeite tur unsere deutschsprachigen Leser/innen
Armee zieht binnen 3 Monaten ab! — RepubHk S!owenien nun vo!i auf Unabhangigkeitskurs!
Slowenien befindet sich seit vergangenen Donnerstag Mitternacht vol) auf Unabhangigkeitskurs. Mit Be-schluB des Staatsprasidiums und auf Vorschiag von Ver-teidigungsminister Kadijevič wird die jugosiawische Armee die Repubtik Slowe-nien innerhaib der nachsten drei Monate veriassen. Slo-wenien erhalt damit einen fur seine Souveranitat aber auch eine mogliche internationale Anerkennung unabdingbar notwendigen Pfeiler, die Ho-heit uber das eigenen Staats-
gebiet und die eigenen Gren-zen.
Der am 25. Juni ausgerufe-ne eigenstandige Staat, der sich in den ietzten Juni-Tagen selbstbewuBt gegen die bru-taie militarische Agression der Armee und des Zentral-staates verteidigte und dabei seine Souveranitat behaup-ten konnte, hat mit dem Be-schluB des Staatsprasidiums nunmehr auch eineechte und realistische Perspektive in Richtung einer forcierteren Verwirkiichung der Selbstan-digkeit erhalten.
Zentratverband begruBte Erkiarung vor Bundeskanz!erVranitzky
fn einer Presseausendung begriiBte der Sekretar des Zen-traiverbandes siowenischer Organisationen zur Frage der Rolle Osterreichs im 2. Weitkrieg.
„Damit hat Vranitzky ein wichtiges Zeichen in Richtung Aufarbeitung der jungsten Vergangenheit gesetzt. Ein aufgeklartes Bild der jungsten Vergangenheit zahlt zu den bedeutendsten Voraussetzungen fur ein modernes Europa," betonte Sturm.
Die Vranitzky-Erklarung sohte insbesondcre in Karn-ten ernst und zum AniaB genommen werden, die jungste Ges-chichte des Landes kritisch und selbstkritisch aufzuarbeiten, heiBt es abschiieBend in der Presseerklarung des Zentralver-bandes stowenischer Organisationen in Karnten.
HeKen Sie S!owenien!
Der Zentratverband stnweniseher Organisationen in Karnten/Zveza stovenskih organizacij na Koroškem hat fur die Opfer der brutaten mititariscbcn Aggression der jugostawischen Armee gegen den neuen Staat Stowenien ein Spendenkonto eingerichtet. Hetfen Sie die Not unse-rer Nachharn zu tindern, spenden Sie auf das Konto f ,047.107 bei der Posojitnica-Bank Ktagenlurt/Cetovec. Die Spenden werden dem Roten Kreuz Stoweniens iihergehen. wetches die gerechte Verteitung der Spen-dengetder vornchmen wird. Danke/Hvata!
šiiingov škode
Vojna in oboroženi kon-tlikti so za jugoslovansko državno in repubtiške bta-gajne prava katastrofa. Po najnovejših napovedih bosta materiatna škoda in izpad dohodkov od turizma znašata nad 120 milijard šitingov. Samo v prvi potovici teta se je devizni pretiv zmanjšat kar za 64 odstotkov....
Umik vojske iz Stovenije
^ Vurh;//cvu/;yc .s' 7. stran/) in spopadi med hrvaško policijo in narodno gardo in tako imenovanimi srbskimi teroristi so čedalje bolj srditi. Razširili so se celo že na večja mesta Osijek, Vukovar, najbolj krvavi pa so v zadnjih dneh v Vinkovcih, mestu v Slavoniji z največjim železniškim križiščem v Jugoslaviji. Vojska ob teh spopadih varuje četniške enote in z vsemi sredstvi tolče po položajih hrvaških enot.
Libanonizacija Hrvaške je s tem dosegla kritično točko. Če bi se ne vmešavala vojska, bi Hrvati , tako trdijo v Zagrebu, pregnali četniške sile in vzpostavili mir na vsem ozemlju republike.
Ponedeljkova seja na Ohri-
du, na kateri je predsedstvo v razširjenem sestavu z vključitvijo predsednikov republik sprejelo Ohridsko izjavo o miru, še ne zagotavlja prenehanja spopadov v Slavoniji. Predsedstvo spet ni ugodilo hrvaški zahtevi o umiku vojske v vojašnice, pa tudi ni jasno, kdo bo razorožil in prisilil enote obeh bojujočih se strani k miru. Medtem se spopadi nadaljujejo, železniški promet skozi Vinkovce pa je celo blokiran, kar še dodatno povečuje gospodarsko katastrofo v celotni Jugoslaviji.
Z imenovanjem skupine opazovalcev in določitvijo njenih nalog in področja opazovanja evropska dvanajsterica ni ustrezno odgovorila na zapletenost ključnega srbsko-
Slovenski papimičarji prodirajo na madžarski trg
Trgovska firma Hago iz Celovca, katere ustanovitelji so slovenski papimičarji in grafiki, bo 1. avgusta odprla novo predstavništvo v Budimpešti. S tem se bo Hago, ki že ima predstavništvi v Frankfurtu in Ljubljani, približal kupcem na madžarskem tržišču. Hago, ki je že dosedaj vzdrževal dobre stike z madžarsko papirno industrijo, namerava z novim predstavništvom v Budimpešti dodatno intenzivirati svojo mednarodno poslovanje.
Zn krvavimi dogodki v ./ugo.sVavi/i /c skrito poteka/ partijski kongres Avstrijske /jadske stranke, ki si zas/azi večje pozornosti kot je je ki/ de/ežen pod temi pogoji. (Še) najmočnejši meščanski tabor v Avstriji, ki se nabaja v nenehni krizi, je iška/ nove strategije in poti, da bi spet posta/ resen tekmec v boja za g/asove in mandate v avstrijskem par/amenta.
/zid kongresa je znan. Erhard Basek se je ave/juvi/ proti tabora tako imenovanih soko/ov znotraj njegove stranke in je premaga/ njihovega predstavnika Gorga. iVedvomno had poraz za /jadskostrankine mogotce, kot so /ažjeav.st/ijski deze/ni g/avar Ladtvig, zananji minister A/ock, dragi predsednik par/amenta Zdcha/, in dragi, ki so se od/očno zavorna// za Gorga. Baza jim ni s/edi/a in se je od/oči/a za znanstvenega ministra.
Erhard Basek je po Vnaša, A/ock a in Bicg/erja v enem samem deset/etja torej
KOMENTAR
dr. Branega Zudffra

je pravtako nesporna kot Franitzkijeva; njegova korajža v nasprotovanja Haiderja pa ma ni prines/a zgo/j občadovanje, marveč radi precej kritike iz /astnih vrst.
/n prav pri tem se bo po-kaza/o, ah je Basekov račun na konca pravi/en.' a/i njegova jasna odpoved desne-
tZHOD <Z NENEHNE KR)ZE?
četrti predsednik Avstrijske /jadske stranke in naj jo pope/je iz krize,* če ji pri prihodnjih vo/itvah ne bo pribori/ novih g/asov in več mandatov, se bo kaj hitro znaše/ v vrsti svojih predhodnikov v po/irični apoko-jitvi,* toda Basek se tega zaveda in je dovo/j po/itika, da ve, v kaj se je spusti/.
Bo brezbarvnemu Bie-g/erja je Basek zagotovi/o za /nfe/chfnu/ne spore s svojina po/iričnimi konkurenti, njegova antijašisrična mise/nost
ma in rjavemu roba v Avstriji ne odbije več vo/i/cev kot si jih na ta način pridobi iz /i-bera/nega meščanskega tabora. Bot v ma/o koa/icijo s Haiderjem si je vsekakor zapr/.
Kot prvi predsednik Avstrijske /jadske stranke, ki ne izhaja iz CV, ma bo verjetno težko pri izbiri svojih sode-/avcev, kar se je že izkaza/o pri imenovanja kar dveh tajnikov stranke, da ne bi užn/i/ nobenega tabora znotraj
stranke - in s temi in podobnimi prob/emi se bo mora/ spoprijeti tudi v bodoče.
Kot minister za znanost se je Basek že uve/javi/,* tudi v zunanji po/itiki je dokaza/ svoj pravi/ni instinkt, z/asti kar zadeva razvoj v vzhodni in jugovzhodni Evropi.
A vstrijski ku/turni inštituti v kjab/ja^a', Zagreba, Budimpešti, Bragi, Varšavi so njegovi sadovi in so nedvomno atrjeva/i avstrijski ag/ed v teh državah.
/n da ima Basek razumevanje tudi za narodnostne manjšine v Avstriji je že večkrat dokaza/.
Ko/iko svojega pozitivnega krščansko-socia/nega programa pa bo /ahko uve-/javi/ v /astni stranki, se bo izkaza/o najkasneje ob jesenskih vo/itvah na štajerskem in v Zgornji Avstriji.* če bi /jadska stranka naprej zgab/ja/a, se kakor amen v mo/itvi začenja novo ko/o v pri/jub/jeni /jadskostrankini igri odstre/janja neuspešnih predsednikov.
hrvaškega sindroma. Opazovalci že izjavljajo, da je problematika veliko bolj zapletena in da slovenski spor ni odločilen za razrešitev krize. Ministrski svet Evropske skupnosti se bo moral močneje angažirati, posebno sedaj, ko je predsedstvo na Ohridu sklenilo sestaviti komisijo in k sodelovanju povabilo tudi opazovalce ES.
Ob takem stanju kakršnakoli evforija ob sklepu o umiku vojske iz Slovenije ni na mestu. Slovenija je res bližja samostojnosti, tudi v mednarodnem življenju si je pridobila določeno subjektiviteto, vojaki so se že začeli preseljevati iz obmejnih stražarnic v matične kasarne,vendar slovenska letališča so še vedno blokirana (zvezna uprava je Brnik z nekajurno zamudo odprla samo za polet Kučana in Drnovška na Ohrid), velja še tudi blokada jugoslovanske nacionalne banke v denarnem sistemu. V Srbiji in BiH zaplenjajo slovenske trgovine in podjetja, jim blokirajo in preusmerjajo bančne račune, trg v drugih republikah se slovenskim podjetjem zapira, blokade cest in železnic onemogočajo pretok blaga itd. itd. Vse kaže, da je bila Slovenija na tak razvoj slabo pripravljena. Ni si pravočasno zagotovila nadomestnih trgov, mednarodne finančne pomoči, preveč je bilo lažne evforije o življenju ob idiličnem krompirčku, da bo le zrasel iz svobodne in samostojne zemljice. V tem smislu se v slovensko življenje vrača tudi strankarsko obračunavanje. Pri tem bodo nekateri seveda poskušali vnočiti uspehe na vojaškem področju, kar pa je v tem trenutku najslabša varianta.
Samo rešitev gospodarstva in zagotovitev dela in socilnih varnosti bosta Slovenijo za korak približali dejanski samostojnosti in neodvisnosti. In pa seveda aktivno in korektno sodelovanje pri razreševanju problemov jugoslovanskega prostora.
Jože Kovšck
Naročite in širite „Siovenski vestnik"
Matjaž Krneč! na spominskem pohodu:
^Slovenski narod zna skrbeti zase!"
(Aada//'evaKjcj7. .stra/a/
.To bo Evropa stotere ustvarjalne energije, aii pa se bo zamoč virila v pro-vicno vzhodnoazifskega ati ameriškega megabloka. Takšna Evropa stoterih izbir in možnosti je bila namreč skozi dva tisoč iet ustvarjalno gibalo sveta. To je njena velika možnost."
Iz tega izhodišča je Kmecl sklepal tudi na bodočnost slovenskega naroda: „Mi s svojo zgodovinsko in drugo izkušnjo imamo v takšno Evropo kaj prispevati, in smo vanjo zadnjih sedemdeset, sto, dvesto let tudi zelo veliko prispevali. Tudi vi, slovenski Korošci v Avstriji, mogoče še posebej vi, kajti za ohranjanje svoje identitete, za ta vaš prispevek za takšno Evropo, ste morali doslej verjetno žrtvovati toliko, kot nobena druga skupnost v Evropi. In naj ob tej priložnosti rečem nekaj, kar morda nekaterim ušesom ne bo povsem prijetno:	tisti, ki vas ne
marajo, so v najbližjem sorodstvu s tistimi našimi generali, ki so nam zadnje dni iz zablodelih predstav o bratstvu in enotnosti naprtili krvavo vojno dramo. Kajti oboji živijo v napačnem, zagrizenem prepričanju, da je drugačnost, posebno če gre za takšno narodno drobnarijo, kot smo videti Slovenci, škodljiva in moteča in jo je treba čim prej odpraviti ali vsaj pokoriti. Lahko s tanki, lahko pa še s čim drugim, s šolskim sistemom,... Ni treba, da se na ljudstvo spustijo prav tanki.
Toda ta navidezni nebogljenček pod Alpami je v zadnjih sedemdesetih letih pokazal, da zna v usodnem trenutku zmeraj spet skrbeti sam zase. Odločno, s ponosom in
zavestjo, da je svoboda predvsem v njegovih lastnih rokah. In ta odločitev, ta odločnost ostaja slej ko prej naša zaveza, naša odločitev. Bilo je tako z Majstrovimi borci, bilo je tako za časa narodnoosvobodilnega boja, in tako je bilo tudi pred nekaj dnevi. To pa že kaže na nekao stalnico v tem narodu. Da to ni narod samo pohlevnih delavcev, temveč da ima tudi svojo čast in svoj ponos. V vsakem trenutku, v vsakem položaju.
Sami ste videli, koliko časti, ponosa in poguma ta naš narod tudi zmore. Sedaj sem bil nekajkrat v teh krajih, ki so najbolj utrpeli v teh dogodkih, in videl sem, kako ti ljudje jemljejo vse to kot samoumevno, kajti nam vsem gre za to, da se ta narod uresničuje kot samostojen, kot svoboden narod. Narodu, ki hoče biti svoboden, svobode ni mogoče vzeti. Koliko solidarnosti je v njem, koliko jo je v bistvu v vseh delih tega naroda čez mejo. Pa ne samo, kot se je lepo pokazalo na Koroškem, pri vas Slovencih, temveč tudi pri demokratičnih nemško govorečih Avstrijcih. In naj tudi ob tej priložnosti izrazim zahvalo za to, vam in njim, vsej demokratični Avstriji. Pravim tako: takšnega naroda, kakršen se je pokazal v teh dneh, ni mogoče uničiti in izbrisati njegove kulture, njegove civilizacije.
In če kdaj, potem naj ob teh dogodkih tudi tu na Komlju potrdimo: bili ste na pravi poti, dvanajst nesrečnih in junaških komeljskih partizanov. Vaša življenja niso padla kot seme v prazno, kot bi rekli po bibliji. Danes bi bili veseli svoje Evrope in svojega slovenskega naroda. Slava in čast vašemu spominu!"
MoPZ „Fo/fe/ Parfman"je preje/ p/akefo ZB s/oven/je
Zas/užen poč/fek po pohode po poteh Domnove čete na Kom/ju
Antifašizem kot vodilo za
bodoče medsebojne odnose
fkhcršk/področni odhor Zveze koro.skd; partizanov okopaj z Zvezo Vovcn.ski/; izse/jeneev in .SPD Edinost iz Piiherka je že dvanajstič pripravi/ spominski pohod na Kome// v spomin na dvanajst pobitih partizanov Domnove čete. Večina nde/ežea-cev je š/a po poteh partizanov peš, vsi skupaj pa so se zbra/i na spominski svečanosti pred spomenikom pad/im borcem.
Tam pa je glavni organizator pohoda Lipej Kolenik v klenih besedah izrazil občutke udeležencev: „Pono-sno se spominjamo borbe za pregon okupatorja z naše zemlje, ponosni smo na junaške partizanske borce, ki so bili pripravljeni darovati tudi svoja življenja za svobodo naroda." Kolenik pa se je dotaknil tudi najnovejših dogodkdv v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji in dejal: dogodki v zadnjem času so nas pretresli in vznemirili. Danes, ko se slovenski narod bori za lastno državo, se tudi koroški Slovenci solidarno vključujemo v ta boj. Prepričani smo, da se s tanki ne da rešiti pravic naroda."
Poleg člana predsedstva Republike Slovenije dr. Matjaža Kmecla (njegov govor objavljamo na posebnem mestu), je navzočim spregovoril tudi predsednik Zveze borcev Slovenije Ivan Dolničar, kije poudaril, da sc bodo slovenski borci tudi v sedanji situaciji prizadevali za „razvijanjc odnosov z borčevskimi organizacijami v vseh republikah pa tudi z zveznimi organi borčevske organiza-
cije na idejah protifašističnega boja. Kdorkoli bo za to sodelovanje, za demokratično razreševanje vseh vprašanj, ki so med nami, za enakopraven dialog, z njim smo pripravljeni	sodelovati.
Neposredno in samostojno pa se bomo povezovali tudi z borčevskimi organizacijami in organizacijami veteranov v Evropi in tudi s tem izpričali svojo samostojnost." Dolničar pa je ob tem tudi predal plaketo Zveze borcev pliber-škemu moškemu zboru „Fol-tej Hartman", ki je tudi letos oblikoval kulturni spored prireditve na Komlju.
Za Zvezo slovenskih organizacij je na Komlju spregovoril tajnik dr. Marjan Sturm, ki je izrazil svoje zadovoljstvo. da je spominski pohod po vihrah v Sloveniji spet postal prireditev, „s katero dokumentiramo povezanost vseh antifašistov, ne glede na državne meje, ne glede na narodnostno pripadnost. Seveda pa tudi v upanju, da se bodo razmere v Jugoslaviji tako stabilizirale, da bodo narodi in narodnosti lahko spet zaživeli v tem duhu, ki so ga kreirali v času narodno-
osvobodilnega boja. To je pomembno poudariti na tem kraju, kjer se spominjamo dvanajstih padlih borcev Domnove čete, važno pa je tudi izpostaviti, da slovenski narod ni sovražen do drugih narodov, temveč da si želi sožitje, sodelovanje v tem prostoru, da goji poštene odnose s svojimi sosedi. K besedam tovariša Kmecla o solidarnosti avstrijske republike moramo reči, da smo to solidarnost opazili tudi mi, ob tem pa želimo, da bo postala verodostojna tudi s tem, da se bo avstrijska politika nasproti slovenski narodni skupnosti na Koroškem spremenila."
Sturm je v oceni dogodkov v Avstriji izpostavil izjavo zveznega kanclerja Vranit-zkega: „Pred nekaj dnevi seje v imenu avstrijske vlade priznal k zgodovini druge avstrijske republike, ki temelji na odporu proti fašizmu. Hkrati pa je Vranitzky tudi priznal, da so med Avstrijci bili tudi sodelavci nacifašizma in v tem sistemu terorja imeli tudi pomembne vloge. To je izredno pomemben popravek zgodovine avstrijske republike, popravek v tem smislu, da je ta Avstrija prvič priznala, da ni bila samo žrtev. Ta izjava je pomembna predvsem tudi zato, da koroški partizani prejmejo potrditev tudi z uradne strani, da so se borili na pravi strani, za pravično stvar.
Drugi popravek, ki smo ga doživeli, je bil ta, da je moral deželni glavar Haider odstopiti prav zaradi tega, zaradi česar je postal deželni glavar. Še posebej zato smo lahko ponosni, da se nismo pečali in taktizirali z njim, da s Haiderjem nismo bili pripravljeni saditi kake lipe ali hrasta. To nam je lahko v ponos in v potrditev, da je naš antifašistični instinkt še živ."
V imenu Enotne liste Pliberk je udeležence pohoda na Komelj pozdravil mestni svetnik Fric Kumer, po končani spominski svečanosti pa je bilo še družabno srečanje pri Štibarju.
Č/an prec/sec/sfv/a S/oven/je Matjaž Kmec/ v krogu korošk/h gostov pohoda
7*
Stojiš na vaškem pokopaiišču v jutijskem soncu. Rakev v odprtem grobu je posuta s pisanimi cveticami. Otroci z materjo. bratje in sestre, vsi v črnem, se stiskajo v gruči, da bi bi)i iaže kos črno črni usodi. Prezgodaj je šei od njih. Miše) se ustavija, bega od stare zidane ograje k vratom v žagrad in spet nazaj. Ne ve, kje bi se ustavita. Svečenikova žegnana voda je biažiien intermezzo, otožna ljudska viža o gozdiču, ki da je že zelen, pa te boleče stisne pri srcu, da ti kar same navro na lica - vroče, 'neustavljive...In že padajo kepe rjave prsti z otroške lopate na njegov zadnji, leseni domek in pri vsakem padcu zadoni zamolklo, neresnično, kruto, ko da naj se žalujoča vaška srenja ne da zazibati lepim glasovom mešanega pevskega zbora. In vendar: kakšna spretna ljudska režija za lažje obvladanje neogibnega trpljenja!
Vsakdo je nanjo obsojen, že samo zato, ker živi: ta vestni, pošteni delavec prav tako kakor ta nemarni, delomrzni nemanič in nepoboljšljivi nepridiprav.
Nebeden ne uide njenemu železnemu zakonu. - Je pa vpričo te njene neizpodbitne zakonitosti razlika med ljudmi: figamož že mnogokrat prej umre, preden umre, hrabri pa jo preizkusi samo enkrat. Zaveda se v vsakem trenutku svojega življenja: ko se bo človeku iztekel pesek v peščeni uri, bo potrkala in vstopila brez pozdrava. Naš duhoviti poredni pavr v Korotani je to povedal z dokaj drastično podobo že pred dvesto leti: Smrt mora po sačega priti, enga prime pr glavi, drujga pa pr riti. . . Vzemi na znanje njegove besede v trenutku prežalostnega poslavljanja tako ali tako. krutost besede s svojo drastičnostjo vred vendarle nekje nekako pretaplja bolečino v notranje pomirjenje.
Hrabri ne zatiska oči pred njenim neustavljivim rejem. Resda je kanalja neusmiljena, ali hkrati je v svoji doslednosti tudi pravična: usojena je vsakomur že pri njegovem vstopu v življenje, že pri njegovem prvem kriku.
In ga potem spremlja vse tja do njegovega zadnjega izdiha. Kakorkoli: nekaj pošastnega tiči v tem njenem spremstvu, v tem človekovem potovanju v dvoje - z lastno senco, z ničem.
Nekaj, kar se izmika urejenim mislim, kaj še besedam!
Nerojenim je za ta del lažje, boljše. - In vendar: kaj ni lepo živeti v presrčnosti spodbudnih bližnjikov, ki ti pomagajo na noge, kadar jameš pešati; ki te zravnajo že samo s svojim potrpljenjem s tabo, z modrim molkom, s toplim žarom v očeh in s čvrsto roko na tem tvojem nepreračunljivem potovanju „od zibelke do groba"...Kako lep je lahko človek! Če daje brez računa, da se mu bo vračalo! Kako lepo žari takemu mlado sonce v novem jutru!
Poznal sem ga manj neposredno kakor posredno po pripovedovanju Dušana, ki gaje v nemškem Šentvidu imel pred letom dni „in tabula": s kakšnim stoičnim mirom da je sprejemal izredno hudo operacijo! Taisti hrabri odnos do neizprosne resnice se mi je razodel tudi pri obisku na njegovem domu v Spodnjih Vinarah:	„Kaj bi
dejal, kakor bo, pa bo..." Bila je potrtost v glasu, strahu pa v njem ni bilo. - Pretresljiv krik vnučka, ki ne mara proč od dedeja, prereže žarke pekočega sonca. Mama ga ogrne s svojo črnino, stisne k srcu... „...te bojo djali v to črno zemljo" -soprani so materinsko topli, alti človeško zvesti, tenorji obzirno spremljajoči, basi metafizični vesoljski mir obetajoči...Otreš si jih na pol posušene s hrbtom roke... „Nam vsem je bi) dober varuh...Zdaj se bomo morali sami varovati..." Ženski glas na poti v gostišče k sedmini. Trezen, hraber... Zmeraj vse na materina pleča! - Kdo bo koga tolažil, pomisliš. Najmočnejšim ni treba mnogo besed. Spoštuješ jih zaradi neizgovorjenih.
Janko Messner
Engc/berf J/ob c/, oče pco/; otrok, je <onr/ / j. /!</)jo v 62. /etn starost/, pokopat) je 6)7 /6. ja/tja 799/ tta /toko/ta/ksČM v ^entv/t/tt v Rodjat)/.
Odprt pogled na proMem sožitja
Od 1. do 5. julija 1991 je v Slovenskem dijaškem domu v Trstu potekalo srečanje med dijaki skupnosti Alpe-Jadran. Vrstniki iz Slovenije in Hrvaške, ki so udeležbo sicer potrdili, se zaradi težkih razmer v sosednjih državah niso mogli udeležiti. S Koroške so se srečanja udeležiti Anton Kcrnjak s Trebinje, Marija Suklitsch z Žihpolj, Mihi Seher iz Velinje vasi, Andreja Kumer z Blata ter Darja Sticker iz Šentjakoba.
V prvih dneh so dijaki predstavili svoje dežele oz. F-JK in Koroško. Poleg zgodovinskih. ekonomsko - političnih in kulturnih vidikov je bil glavni predmet pogovorov odnos med raznimi narodnostnimi skupinami. Prognoza sožitja, tak je bil naslov srečanja, je bila vseskozi vodilna misel našega dopoldanskega dela. Udeležence srečanje je obiskal predsednik tržaške
pokrajine Dario Urozzoli, ki je izrazil svoje zadovoljstvo in podporo takim pobudam.
Iz pogovorov je bilo razvidno, da imajo mladi drugačen, bolj odprt pogled na problem sožitja. Pripravljeni so sprejemati razlike v mišljenju in navadah, obenem pa iščejo skupne točke v svojem okolju in vsakdanjem življenju.
Posebno pozorno so udeleženci sledili dogodkom v Sloveniji in Hrvaški in izrazili svojo solidarnost s prebivalstvom, ki je bilo vpleteno v nečloveško morijo. Svojim vrstnikom, ki se srečanja niso udeležili, pa so poslali pismo, v katerem izražanjo svojo podporo samostojnosti in suverenosti bližnjih držav.
Ob koncu so vsi izrazili željo, da bi se taka in podobna srečanja nadaljevala, ne samo med manjšinami Alpe-Jadran, ampak tudi drugod po svetu.
Sanacija jezu Koinbrein je skoraj dokončana
Sanacija enega največjih jezov v Alpah, jeza Koinbrein na zgornjem Koroškem, napreduje po načrtu. Na zunanji strani jezu so že vgradili približno 1,2 milijona ton podpornega betona, da bi ne le zaustavili močan izstop vode, marveč tudi nasploh zagotovili varnost jezu. Količina 1,2 milijona ton dejansko pomeni 48.000 želežniških tovornih
vagonov, to pa je vlak z dolžino 480 kilometrov!
Utrjevalna dela ter gradbeni ukrepi za varnost jezu lahko tako preidejo v drugo fazo, katere težišča so vrtalna in injekcijska dela. Zajključili jo bodo leta 1993, jezero pa bodo napolnili leta 1994. Stroški celotne sanacije zdaleč presegajo vsoto ene milijarde šilingov.
Mlada ZAL na zvezni ravni
Na prvem neavstrijskem srečanju zeleno-alterna-tivne mladine kunec preteklega tedna v Vrhi ob Vrbskem jezeru so sklenili ustanovitev zeleno-alternativne mladinske organzizacije. Do formalne ustanovitve konec oktobra letos naj hi obstoječe mladinske organizacije v Avstriji ustvarile pogoje in osnovo za tako vseavstrijsko mladinsko organizacijo, v kateri naj bi se posebno upoštevala regionalna in univezitetna ravan. Zvezna stranka ZAL pa naj bi novo organizacijo priznala na svojem kongresu novembra letos.
Vrbsko srečanje sta organizirala Hans-Peter Lesjak in Ernst Pichler od Zelene izobraževalne delavnice, srečanja pa so se udeležili tudi zastopniki iz Češkoslovaške ter združene Nemčije.___________________
Tudi z enciklopedijo med suverene narode!
„Ka//ar orožje govor/, muzo mo/č/", A/ /oAAo zo/jbo/ v oprav/č/Zo /emu ncAo/ZAo zapoznelemu pr/.spev/cu o 7. Anj/g/ Euc/A/opeJ/je .S/ovcmjc, A/ je v .S7ovea/j; /z.f/a j/cer že v /au.s A/ poza/ j'e.s'em, pr/ aa.s pa A/a jo foAra/ v UA/varja/aem Jružeuju prec/s/av/A' Za/ožAa Drava m MoA o rje v a za/ožba v Ce/ovcu. oz. njun/ v o <7/7 <7r. /Ve/ga MračmAar m mž. Frane Kn//mg.
Za uvod predstavitve, ali bolje, pogovora o enciklopediji, se nam je ponudilo odprtje zanimive razstave 19 grafik znanega slovenskega slikarja Mihe Maleša, o katerem je vodja predstavi-telja, Evropske kulture/ ICON, Rudi Klarič dejal, da je še nepriznani slovenski Picasso. Maleš se je na svojstven način lotil upodobitve znanih Slovencev, katerim je vdahnil svoje osebno videnje. Njegove grafične upodobitve je mogoče kupiti v knjigarni Mohorjeve in na sedežu izdajatelja v Ljubljani, na Celovški 8.
Na razgovoru o enciklopediji v dvorani Mohorjevega doma je četrto knjigo predstavil njen glavni urednik prof. Dušan Voglar. Spregovoril je o konceptu urejevanja enciklopedije, dejal, da bo v devetih letih izšlo še devet takih knjig, ki na znanstveni način dokumentirajo celotno slovenstvo brez ideoloških vplivov, kar se je žačelo že pred štirimi leti, ko v Sloveniji še ni bilo večstrankarstva. Že v prve tri knjige so uvedena tudi gesla iz tako imenovane zamolčane sfere.
O peti knjigi, ki naj bi izšla letos jeseni, je obširno spregovoril član glavnega
odbora enciklopedije akademik prof.dr. Bogo Grafenauer. To pa predvsem zaradi tega, ker bo obširno obravnavala Koroško in koroške Slovence. Dejal je, da enciklopedija v svojem zgodovinskem, kulturnem in narodnostnem delu ne pozna državno-politične meje, ob geslih o koroških Slovencih pa se bodo pojavljala tudi nekatera imena, ki so se vanjo uvrstila zaradi svoje negativne zaslužnosti, kot npr. Martin Wutte.
Nekatera gesla bodo obravnavana prav zaradi svoje specifičnosti, kot so Karantanija, boji za severno mejo. plebiscit itd, nekateri dogodki pa so vtjučeni v vse knjige in niso strogo ločeni na geslo Koroška. Tako so tudi v dosedanjih štirih knjigah vključeni številni koroški Slovenci in seveda tudi drugi (geografski, zgodovinski in politični) pojmi.
V nadaljevanju sta spregovorila še član uredništva Lan Brenk in urednik strokovnega področja za zamejstvo Janez Stergar z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. Slednji je dejal, da so zamejci v enciklopediji res nekoliko prcvi-ligarani, vendar ne v tolikšni meri. da bi porušili ravnotežje. O objektivnosti upošte-
vanih gesel (krajev, oseb, dogodkov,...) je menil, da se že prej niso ozirali na politično aktualnost in da praktično izraža zgodovinsko kulturnopolitično in narodnostno situacijo zamejstva (Koroške, Primorske, Porabja).
Pri projektu Enciklopedija Slovenije sodeluje nekako 1500 sodelavcev, od tega okrog 800 znanstvenikov, zato ga lahko imenujemo največji slovenski znanstveni projekt.
V četrti knjigi, ki zajema 32 gesel iz Koroške, sodelujejo tudi pisci člankov Drago Druškovič, dr. Avguštin Malic in dr. Erik Prunč. Predstavljena četrta knjiga se začne in konča z gesloma, ki imata zvezo z Avstrijo. Prvo gesto je Hace Matevž, politični komisar 4.operativne cone, ki je v Topolšici 9. maja 1945 sprejel vdajo Avstrijca, nemškega generala Ldhra, po 416 straneh A-4 formata pa se konča z geslom Karel H. nadvojvoda, ki je imel po letu 1578 kar dosti opraviti s sedanjo konfliktno (Vojno) Krajino na IIrvaškcm.
Seveda ni pričakovati, da bo knjigo kupil vsakdo, saj tudi naklada 30.000 tega ne dovoljuje, priporočam pa jo vsem, ki sc ukvarjajo z jezikom, literaturo, zgodovino, z vzgojo naše mladine, pa tudi gospodarstvenikom. Kupite jo pravočasno, da ne bo pošla, ponatisa še ne bo kmalu!
Jože Rovšek
^mladje ^ 71/91
Pravkar je izšla 71. številka slovenska revije za literaturo, umetnost in družbena vprašanja ..mladje". V letošnji drugi številki, ki jo ureja dr. Maja Haderlap, so objavljene nove pesmi koroškega lirika in prevajalca Fabjana Hafnerja, Celov-čan Jani Oswald pa se bralcem predstavlja kot angažirani pesnik. Aleksa Šušulič iz Trsta v svoji prozi razmišlja o umetnosti minljivosti ter raziskuje moč spomina, Miroslav Košuta, Marko Kravos ter Uroš Zupan pa v novem „mladju" objavljajo svoje sveže pesmi.
Susanna Tamaro, ki s svojimi teksti vzbuja veliko pozornost v Italiji, se v novi številki predstavlja slovenski publiki, vključen pa je tudi avstrijski lirik Michael Guttenbrunner, katerega pesmi je v slovenščino prevedel Andrej Kokot.
Marjan Kravos iz Trsta predstavlja osem grafičnih skic, o slovenskih avtoricah in njih samorazumeva-nju pa razpravljajo Silvija Borovnik, univ. prof. dr. Helga Glušič in Marjeta Novak-Kajzer. Miran Košuta pa v svojem prispevku skuša odgovoriti na vprašanje pomena metode intertekstualnosti v slovenskem jezikovnem prostoru.
Koroški Slovenec, pedagog Tomaž Ogris skuša prikazati oz. popraviti podobo slovenskega učitelja na Koroškem. Pestro in zanimivo vsebino nove številke „mladja" dopolnjuje Pavel Stranj s prispevkom o Ivanu Cankarju v Trstu, za zaključek pa lahko preberemo še recenzijo Debe-ljakove knjige ..Postmoderna sfinga", ki je izšla letal989vZaložbiWicser. Oceno pod naslovom „Od moderne do postmoderne" je napisal František Benhart.
V solidarnost bronasti zvon prijateljstva
v
kolegi v Slovenji, ki jih je prizadela vojna, posebno planinsko srečanje meseca sep-trembra ali najkasneje oktobra v Logarski dolini. Ob tej priliki nameravajo svojim slovenskim kolegom izročiti bronasti zvon prijateljstva kot izraz sočutja in prizadetosti oh vojnih dogodkih v Sloveniji.
Pobudnik akcije je Herbert Guttenbrunner, ki oh tem poziva vse planince na Koroškem, da prispevajo k financiranju te akcije. Prispevek lahko vplačate pri Karntncr Landcs-Hypothckcnbank v Celovcu, konto številka 1,409.875, geslo:	Frcund-
schaftsglocke Slowcnien/ Zvon prijateljstva za Slovenijo. Hvala!
Koroški planinci načrtujejo znak solidarnosti s 'svojimi
tKARUS bo prestavit „Materinsko tjubezen"
„Gre/tAo M: č/ovcA, če se nožpo/traf/ .s č/ove^ont". 7o stavek Vesne faran je zap/san a/j pot/ nas/ovom per/or-monce-prec/.stave „Mafer/ns/ta //a/?ezen/Maaer//e/?e", A:/ jo /)o,sta pret/.sna;7a p/esa/ca /n /gra/ca Maria Konrat/ /n Zr/ravAo F/at/er/ap. Kot .srno or/ p/esnega teatra ,,/Aarn.s" že navajen/, /to tat/; ta nastop nttt/t/ neAaj povsem novega, saj Z)o pos/tas nove oZr/t/ce teatra, zato n/Aa/tor ne zamat/tte prej/.stav, At' /rot/o JO. ja/tja, 6. /n 7. avgasta s pričetAom oZr 2/. ar/ v A/etnem teatra t/eže/ne Zt/se (Aant/ZtaasAeZZerj v Ce/ovca.
Poročiti ZG za Stovence in trgovske akademije
„Vsebino predstave je težko opisati, treba jo je videti, doživeti," je v razgovoru dejal igralec, plesalec, koreograf in ne nazadnje tudi avtor „Materinske ljubezni", izhodišče pa je odnos človeka do narave. Narava in ženska sta tesno povezani, na sploh je po mojem mnenju ženska bliže naravi kot moški. Rad bi prikazal, kakor se človek oddaljuje od narave, kako jo uničuje, ker gradi svojo oblast na porazu drugega, sočloveka, prav to pa je in bo človekova poguba."
Akcenti te predstave niso le nekaj novega za koroške in slovenske razmere, temveč tudi za avstrijske, kajti Haderlap dela z zvokom, rekviziti, s prostorom, igro, plesom... „V Avstriji predstave, ki bi združevala vse te elemente, še ni bilo videti," je prepričan Haderlap, „zato je ogled te izvedbe neke vrste obveznost za vsakogar, ki se zanima za moderno gledališče". Celotna predstava temelji na kontrastih in protislovjih: človek nastopa kot fašistično bitje ("v bistvu je vsak človek tudi fašist!"), to pa se pokaže že v vsakodnevnih ritualih kot so gledanje televizije, branje časopisa...pože-ljcnjc po oblasti ipd.
Haderlap gradi na tekstih filozofinje Elisabcth Badinter (Materinska ljubezen/Mut-terliebe), psihoterapevtke
Susan Griffin (Frau und Natur/Ženska in narava), J.W. Goetheja (Dic Natur/ Narava), Vesne Parun in plakata avstrijske vojske z naslovom „V zemlji vlada vojna/in der Erdc hcrrscht Kricg".
Igro in ples bo med drugim spremljala glasba znanih glasbenikov Jana Gabarcka in Pata Methenyja.
S številnimi rekviziti ("poln oder jih bo!") Haderlap skuša simbolizirati civilizacijo, človeka, ki izkorišča naravo s tem, da si jo vnese v hišo. Človek je sicer del narave, vendar pa sc ji vse bolj odtujuje. S tem pa nastajajo konflikti.
Zanimivi bodo tudi kostumi, ki jih je pripravila in izbrala Trixi Uneg: človek s črno srajco, s trofejami in zlatom preobešen, narava pa strgana in razcefrana, lepa in grda obenem.
Vsebinska težišča so nastala v sodelovanju Marije Konrad in Zdravka Hadcrla-pa, za luč bo skrbel Boris Kap, scenografijo je izdelal Kristijan Sadnikar, tonsko tehniko pa bo prevzel Manfred Ramosch.
In še nekaj: ker je število vstopnic omejeno, bo najbolje, da karte naročite oziroma rezervirate že v predprodaji v potovalnem uradu Springer (tel.: 0463 33520-555) in v kletnem teatru deželne hiše (tel.: 0463 55839).
§(.V.
Medtem ko je Zvezna gimnazija za Slovence v Celovcu ob koncu šolskega leta 1990/ 91 izdala že 34. letno poročila, se je nova dvojezična trgovska akademija v Celovcu prvič predstavila z „re-portom", enoletno bilanco nove šolske ustanove.
Letno poročilo ZG in ZRG za Slovence ima svoja težišča v predstavitvi uspele šolske akademije pod geslom „Je-ziki - spremljevalci v jutrišnjo Evropo" ter medijskem odmevu nanjo, prikazu uspešne športne dejavnosti gimnazije ter v prispevkih, ki izražajo povezanost te srednješolske ustanove s šolami v Evropi, konkretno iz ČSFR, kjer je prof. mag. Andreja Zikulnigova v Znojmu poučevala v preteklem šolskem letu. V letnem poročilu nadalje beremo nekrolog ravnatelja dr. Reginalda Vospernika v spomin lani umrlemu dolgoletnemu in zalužnemu predsedniku Združenja staršev dipl. trg. Janku Uranku.
KULTURNE
nFTEP
nAYA
nPl-13HAK HA AH80T rmuxo8e
	
Pesniška zbirka P. Wip!ingerja v boigarsem!
V okviru fotografske razstave v prostorih bolgarske ambasade na Dunaju je bila pred nedavnim predstavljena najnovejša pesniška zbirka ..Prisnak na život (Znak življenja) avstrijskega pisatelja in umetniškega fotografa Petra Paula Wip!ingerja (slika).
Knjiga je izšla v bolgarskem jeziku, vsebuje 140 pesmi avtorja iz obdobja 1970 do 1990, za ilustracijo pa je poskrbel bolgarski slikar in grafik Trifonov. Prevod Wiplingerjevih pesmi iz nemščine v bolgarščino je opravil Krastjo Stanischcv, ki je zbirko tudi izdal.
Projekt sta podprla tako bolgarsko kot tudi avstrijsko kulturno ministrstvo in s tem prispevala k pospešeni kulturni izmenjavi med obema državama. Predstavitve pesniške zbirke se je udeležilo veliko število znanih kulturnih ustvarjalcev iz Avstrije in Bolgarije.
Glavna težišča „reporta" dvojezične trgovske akademije so poleg prispevkov ministra za pouk dr. Rudolfa Scholtna in bivše ministrice Hawličkove razmišljanja voditeljice šole mag. Maje Amrusch-Hoje, ke se v svojem prispevku posebno zavzema za odprtost nove akademije v Evropo, kar je ta šolska ustanova v prvem letu obstoja tudi že dokazala z navezavo stikov s trgovskimi akademijami v Italiji in na Slovaškem. Dvojezično trgovsko akademijo je v prvem letu obiskovalo 27 dijakinj in dijakov, ki so poročilo sooblikovali skupaj s profesorji ter Združepjem staršev, ki je bilo ustanovljeno decembra lani in je že v prvem letu razvilo precej dejavnosti.
-kan
VEST!
Nova števitka
Cetovškega
Zvona
V Celovcu je te dni izšla druga letošnja številka Celovškega Zvona. Vsebinski poudarki v tej številki so uvodna misel Vinka Ošlaka ob osvobodilni vojni v Sloveniji, z novelo „Deklica, ki je spala" pa se pojavlja Jasna Blažič, novo ime v slovenski literaturi. France Hribernik predstavlja pesnik Leopolda Legata, Alojz Rebula pa nadaljuje z „Dnevnikom 1970". V novi številki Zvona sta nadalje objavljeni predavanji „Bilblično teološke osnove narodne zvestobe" profesorja Marka L Rupnika iz začetka leta v Tinjah ter Rabindranatha Tagoreja o nacionalimu na Zahodu. Dorothca Apovnik in Wil-hclm Sinkowicz pa v „Kultur-nem pismu z Dunaja" poročata o letošnjih poletnih ponudbah dunajskih glasbenih domov, gledališč ter galerij.
Slovensko prosvetno društvo „ZARJA" v Železni Kapli vabi na tradicionalno
FOLKLORNO
SREČANJE
v nedeljo, 28. julija 1991 v Železni Kapli Spored: ob 14. uri povorka po trgu;
ob 15. uri nastop skupin s programom pred hotelom Obir
Po prireditvi bo za ples igral ansambel Drava Nastopajo folklorne skupine, godba na pihala in harmonikaški orkester iz Koroške in Slovenije.
Prisrčno vabljeni!
Daturr		Kraj	PR!RED!TVE	Prireditelj	
Petek, 26.7. 20.30		vkutturnemdomu všentprimožu	KULTURNI VEČER SPD ..Danica", moški zbor SPD ..Vatentin Potanšek"	SPD Danica	
Sobota, 27.7. 20.30		v Kotmari vasi	HARRY JESCHOFFNtGS DiX!E-BAND Koncert v okviru kutturnih dnevov	Utehof	
Sobota, 27.7. 19.00		v farni cerkvi v Rožeku	MAŠA V PRAVOSLAVNEM OBREDU	Župnija Rožek	
Nedetja. 28.7. 14.00		pred hoteiom Obir FOLKLORNO SREČANJE v Žetezni Kapti	Spored: 14.00 povorka skozi trg; 15.00 nastopi skupin. Po prireditvi: zabava z ansambtom Drava		SPD Zarja	
Nedetja. 28.7. 20.30		na Graščini v Radovtjici	KONCERT OB SVEČAH: One Man Show Nastopa: dr. Hermann Buchner z evropsko zgodnjo giasbo od 12. do 16. stotetja (karte iahko dobite pri Joktnu)	Festivat Radovtjica	
Nedetja. 28.7. 14.00		pri Cimpermanu vVerovcah	TEKMA KOSCEV v primeru stabega vremena bo prireditev preto-žena za teden dni	SPD Radiše	
Nedetja 28.7. 9.00	%		v domu v Tinjah	DEŽELNO ZBOROVANJE SKUPNOSTI JUŽNOKOROŠKIH KMETOV	SJK	
Ponedetjek, v Evropski hiši 29.7.	v Cetovcu 20.00			JUGOSLAV! JA - QUO VADtS? Podijska diskusija novinarjev Moderacija: mag. Peter Kaiser Uvodne besede: Tomaž Ogris	SJG	
Torek, 30.7. 21.00		GiedatiščevLand hausketterju v Cetovcu	MATERtNSKA LJUBEZEN Nastopata: Maria Konrad in Zdravko Haderiap	Ptesni teater tKARUS	
Sreda. 31.7. 20.30		na Graščini v Radovtjici	KONCERT OB SVEČAH: Pesmi iz geta		
Četrtek, 1.8. 20.30		Breznikov kamp obZabiatniškem jezeru	KULTURN! VEČER Nastopajo: mešani zbor SPD ..Danica", an-sambet Korenika	SPD Danica	
Sobota. 3.8. 20.30		pri Košarju na Gori	N!Č PRUET! ŽANSTVAM Nastopajo: fotktorna skupina SPD Trta, Tonč in Lojz, Vaščan pojo	Vaščan pojo	
Petek, 16.8. 14.00		v Tinjah	REZBARSTVO -ZAREZOVANJE Vodi: Dietmar VVrieBnig, do 18.8.	Sodatitas	
Nedetja. 25.8. 15.00		v domu v Tinjah	SUKANJE tKON Vodi: Anica Vrečar, do 31. avgusta	Sodatitas	
1.9.		v Tinjah	OGLED PASIJONA V ŠMARTNEM NA GRADIŠČANSKEM	Sodatitas	
					
	RAZSTAVE				
					
CELOVEC -	Pri Joklnu - Zorka Weiss - Loiskandl, mešane tehnike (do 16.8.) -	Mohorjeva knjigarna - Miha Maleš, grafike -	Gaterija v stoipu - Irena Polanec, slike -	Gaterija Carinthia - hic et nune, medn. umetnost ( do 30.7.) -	Gaterija v Mestni hiši - Joseph Beuys, zasebna kolekcija					
	ROŽEK -Gaterija Rožek-		Giselbert Hoke, dela		
TiNJE - Gaterija Tinje - Anna Seifert, batike					
Teden mladih umetnikov
od 29. julija do 3. avgusta 1991 v Mladtnskem centru na Rebrci
Starost: od 6 do 12 let Prinesi s seboj: osebne potrebščine, delovno obleko, škarje, lepilo, vodne barvice, instrumente in veliko dobre volje! Cena: 750 šil. za polni penzion. Stroški za material se posebej zaračunajo. Prijave sprejema: Mladinski center na Rebrci, 9133 Miklavčevo, tel: 04237/2142 ali Krščanska kulturna zveza, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec, tet: 0463/516243, ter Katoliška otroška mladina, Viktringer Ring 26, tel: 0463/511166/78
Z vami bodo deiati, risati, peti, ptesati, stikati:
. Albert KRAJGER.
. Saša KUMP.
*	Gabriel LIPUŠ,
. Use MOLLER,
. Barbara MOSENEDER. .Nežika NOVAK,
*	Valentin OMAN,
. Hermi PAUL1Č,
. Rožica PUŠNIK,
*	Tanja ZGONC.
Brošura o Svečah in Goršetovi galeriji
Pred nekaj dnevi je Slovensko prosvetno društvo „Kočna" iz Sveč izdalo trijezično brošuro, v kateri Amalija in Anton Feinig predstavljata „vsem tistim, ki se zanimajo za to, česar od zunaj ni mogoče videti" (predsednica Kočne Tatjana Feinig v uvodni besedi) Goršetovo zapuščino, Dom Einspielerjev in vas z okolico. Privlačno pripravljena brošura, obogatena s slikami, opisuje nastanek in razvoj Goršetove galerije, ki jo je znani slovenski kipar prof. France Gorše po svoji smrti leta 1986 podaril domačemu slovenskemu prosvetnemu društvu Kočna. To društvo že 80 let deluje v Svečah in okoliških vaseh. Brošura namenja posebna poglavja tudi Domu Einspielerjev ter prikazu bogate zgodovine te majhne vasi pod Karavankami.
FESTIVAL RADO VLJtCA 1991
Nedelja, 28.7.1991: dr. Hermann Buchner
(Avstrija), One Man Show - evropska zgodnja glasba od 12. do 16. stoletja;
sreda, 31.7.1991: Modus Vivendi - izracl ski komorni ansambel, židovska glasba skozi stoletja;
petek, 2.8.1991: Shalev Adel (Izrael): čembalo,dela Johanna Sebastiana Bacha; nedelja, 4.8.1991: Kecskes Ensetnble -
madžarski ansambel za staro glasbo, Janos Kajoni: Cantionalc Catholicum (1976). Čatni svet: Milan Kučan, dr. France Bučar, Lojze Peterle, ing. Vladimir Černe.
Poziv
Slovencem!
V TCT/a ?;)//; u/nmufov/n/; ra z w c ra/; n; v prem/7 more-6/megu wažčeva//;ega ur/arca armade /a/iko m/a-<7/, neodvMn/ držav/ 5/ove-;;;)/ ogromno.pomaga č/m-pr/pu/e mednarodno priznanje njene /eg/dmdefe. K temu adju /e usmerjena mednarodna dejavnost m seznanjanje svetovne javnost/ z dogajanj/ v .SVoven/j/ s stran/ m/nisfrstva za /njormac//'e.
K temu /adko ve//A:o prispevajo tud/ osebni /n pr/ja-te/jsb/ st/A:/ ,S7o vencev, tud/ ArorosAr/b, z znane/ v tuj/n/. Zato je ministrstvo p/pra-v/io p/smo, Ar/ naj ga .S7o-venc/, Ar/ /majo st/Are s svetom, poš/ejo svoj/m pr/jate-A/em /n znancem, naj tud/ on/ zasfav//'o svoj vp/iv za čimprejšnje pr/znanje RepubA/Are .SAoven//e Arot neodvisne /n suverene države.
Dragi prijatelj!
Mogoče poznaš in spremljaš tragedijo, ki jo doživlja moja domovina Republika Slovenija. Takoj, ko smo razglasili svojo samostojnost 25. junija letos in tako udejaniti plebiscitno odločitev velike večine prebivalcev Slovenije, je jugoslovanska armada z brezobzirnim napadom skušala preprečiti, da bi se mlada država Slovenija trdno zasidrala na zemljevidu evropske in svetovne demokracije.
Za ta korak se je jugoslovanska armada oz. njeno vodstvo odločilo samovoljno, brez ustavne podlage in mimo volje legitimnih političnih oblasti.
Doživeli smo nerazumen, nečlovesški napad tankovskih in letalskih enot, ki je terjal mnogo življenj madih fantov v armadi, Slovenki vojski in med civilnim prebivalstvom ter ogromno materialno škodo.
Gotovo razumeš našo stisko. Zato te prosim, da nam skušaš po svojih močeh pomagati! Uporabi ves svoj vpliv med svojimi prijatelji in znanci ter pri vseh drugih, ki lahko pomagajo preprečiti še večjo katastrofo, ki nam grozi, in ki lahko pripomorejo, da bo mednarodna skupnost čimprej priznala Slovenijo kot samostojno, suvereno in neodvisno državo.
Ob začetku nove nogometne sezone
27.Z28. julija se prične nova sezona v koroški ligi, letos s 16-imi klubi, teden pozneje pa se bodo za prvenstvene točke začeli boriti tudi v nižjih razredih. Kot vsako leto so si moštva zastavila sezonski cilj. SAK, ki se je močno okrepil, sodi tudi letos med favorite za naslov prvaka v koroški ligi. Novinec v vzhodni podligi, Železna Kapla, nima tako visokih ciljev, prav tako ne Bilčovs. Zanimiv detajl ob robu: že v prvem kolu gostijo kapelski nogometaši bilčovško ekipo, ki gre v novo sezono z novim trenerjem - igralcem, domačinom Sigijem Hoblom.
2	4 A H 27 M (7)
Joker: 876868	b.j.
V
Sreda, 24. 7. Glasbena sreda	18.10—19.00
Večerna 21.05-22.00 Glasbena oddaja: „Po -letna noč ".
Četrtek, 25. 7. Rož - Podjuna - Zilja.
Petek, 26. 7. Obdelava lesa (H. Lausegger).
Sobota, 27. 7. Od pesmi do pesmi -od srca do srca.
Nedelja, 28. 7. 6.30-7.00 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel: p. Tone Zajc 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
Ponedeljek, 29. 7. Novo prvenstvo, nov začetek, novi cilji. Nogometna sezona 1991/92.
Torek 30. 7. Partnerski Magazin.
SLOVENSKA
VESTNIK
Nadstrankarski
časopis
koroških Slovencev
Urednišfvo/Rcdaklion: Tarviscr Strahe 16. 9021) Cclovec/Klagenfurt. Avstrija. Telefon 0463/514300-30 do 34. teleks 422086 ZSO. telefaks 0463/51430071.
Usmerjenost lista/Blattlinie: seštevek ntnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu.
Glavni urednik/Chefredakteur: Ivan 1' Lukan Uredniki: Andrej Kokot. Andrej Mohar. dr. Štefka Vavti.
izdajatelj in založnik/Herausgeher und Verleger: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviscr Strahe 16,9020 Cclovec/Klagenfurt, telefon 0463/514300, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Tisk/Druck: Založniška in tiskarska družba z o j. Drava. Tarviscr Strahe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/50566, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Oglasi/Anzeigen: Tarviscr Strahe 16, 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija, telefon 0463/514300-30 do 34 in 40, teleks 422086 ZSO, telefaks 0463/51430071.
Zastopstvo za Jugoslavijo: AD1T-DZS, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana. Slovenija, telefon 061/329761, telefaks 061/311123.
t
Od Bertina do Budyšina
Pevski zbor „Rož ^ v gosteh pri Lužiških Srbih
Ob)av(/attto .spo/ti/t;.sT/ zapM v t!H<r/a//'cca//)M o potovat/)// ttt go^tova/t)// A7cžat/cga pcvx/tcga z Z) o ra „7?ož" v pt*c)žt/)t /Vc/t;žA:/' //ctt/oArattčt//, zrZa/ zJrz/žctz/ Actt/čt/t. RBec po/eg t/a^topov sZZ-Atovtfo op/3t/)e vt/.sc, pog/a6)a v ozat/)a fzgoJov/t/.sTa, ^ocZaZ-t/a) t/etztžA:/' t/r/tžbc Za prct/v^cttt v ZjaZfaraopoZZzZčao s/'t//act)o tat/;A:a) žfv<?/77; 7.t/žt.S'A:/7; .Srbov. /7/.spcvb/ .so aaa! t7obro<7ožft, cZa z a/Zaa' /;ogZccZaAaa preAto Za/bra:afZvaega zt?/t/ ož)c Koro-ž/ce, bra/rc/tt pa /Z/; pr/poročattto za pozorao Z^raajc.
Uredništvo
3. DEL
Ustavili smo se spet na tako imenovanem muzejskem otoku reke Spreve/Spree v nekdanjem vzhodnem Berlinu. Sprehodili smo se po območju trga Alexanderplatz: tu je stolnica, rdeča mestna hišat/Rotes Rathaus, Marijina cerkev iz 15. stoletja, najstarejša ohranjena berlinska cerkev, 300 m visok televizijski stolp z restavracijo, Neptunov vodnjak, spomenik Marxu in Engelsu, na katerem zbode v oči velik grafit "Wir sind un-schuldig", idr. Kasneje, med vožnjo, smo videli tudi nekaj blokov hiš, ki so preživele minulo vojno; na njihovih pročeljih so še vidni znaki bombardiranj oziroma strelnih lukenj v zidovju.
Tako smo torej prekrižarili Berlin in nekajkrat prešli donedavno mejo. Zloglasnega zidu sicer nikjer več ni, na tistih mestih pa je precej razkopanega in neurejenega. Zelo očitna je razlika med obema mestnima deloma, ki sta bila ločena, na le po zunanjem videzu, npr. izložbenih oknih ali svetlobnih napisih; že podatek, da je več kot pol leta po združitvi še vedno skoraj nemogoče telefonirati iz vzhodnega v zahodni Berlin in obratno, pove, da bo potrebno še veliko napora, predvsem pa finančnih sredstev, da bo mestp normalno zadihalo.
Piše: Mita
stično skupino. Pot nas je vodila na jug, v Lužico.
Lužica/Lausitz je dežela, ki se razprostira jugovzhodno od Berlina do Odre in Nise, to je do poljske meje na vzhodu in po Lužiških gorah na jugu na meji s Češko-Slo-vaško federacijo. Deli se na Gornjo in Dolnjo Lužico in ta razdelitev je samo geografska in jezikovna, nikakor pa politična. Gornja Lužica se razprostira po gričevnatem svetu na jugu, ravninska Doljna Lužica pa je severno od nje. Kot pove že samo izraz luža-lužica, je za pokrajino značilno barje in močvirje, ki je razširjeno po vsej deželi. Tu živi blizu 1,5 milijona ljudi, zvečine Nemcev, Lužiških Srbov pa je okrog 70.000 in živijo predvsem v okrožjih tako imenovane dvojezične Lužice.
Lužiški Srbi so zahodni Slovani, kot so Čehi, Slovaki in Poljaki. Nekdanje ozemlje srbskih plemen (Sorabi, Sur-bi) je obsegalo prostor od srednjega toka Labe/Elbe in Sale/Saale do Odre. Na
ozemlju današnje Doljne Lužice so živeli Lužičani, v današnji Gornji Lužici Milča-ni. zahodno od njih zelo številni Daleminci, na severu pa Obodriti, Lutici (Veleti) in Pomorani, slovanska plemena, ki so utonila v nemškem morju. O njihovem naselitvenem prostoru še danes pričajo krajevna ponemčena imena: Branibor / Brandenburg, Lubič / Lubeck, Zwerin / Schwerin, Berlin, Lipsk, Lip-sko / Leipzig, Drježdžany / Dresden itd.
Sedanji Lužiški Srbi so torej potomci srbskih plemen Lužičanov in Milčanov. Njihova zgodovina je krvava. Bojevali so se za svojo samostojnost, vendar zaman. Najprej so sijih podredili Pranki, nato so se bojevali z Obri, Madžari, Sasi in Normani. Zadnja plemena so izgubila svojo borbo v 12. stoletju. Na izpraznjena mesta so se začeli naseljevati Nemci, ponekod tudi nasilno, ko so Srbe pregnali ali pobili. Za kmeti je prihajalo plemstvo, nato še meščanstvo. Tako se je nekdaj povsem srbsko ozemlje ponemčevalo. Pravice Lužiških Srbov v mestih niso bile nič večje od pravic Judov; prav tako so morali prebivati v posebej določenih ulicah, Lužiški Srb tudi ni bil sprejet v ceh.
DALJE PRIHODNJIČ
Potem smo se namenili v mestni predel Wilmersdorf do dvorane Gcmeindesaal der Lindcnkirchc in se pripravljali na prvi koncert.
Kar zadeva številčnost publike, koncert ni bil navdušujoč, še dobro, da se ga je udeležilo lepo število tistih Slovencev, ki smo jih spoznali prejšnji večer. Vendar pa zaradi tega nismo bili malo-dušni, nasprotno, tudi zavoljo izredno akustične dvorane nam je bilo petje v velik užitek.
Po večerji v hitropostrež-nih lokalih v strogem centru zahodnega Berlina smo se zapodili po Kurfurstendam-mu, okrog spominske cerkve cesarja Wilhclma/Kaiser-Wilhelm-Gedachtniskirchc, in Evropskem ccntru/Europa Center na kratek potep po nočnem Berlinu.
Naslednji dan, v soboto, smo se od tega nenavadnega konglomerata, imenovanega Berlin, poslovili. Pred nami sta bila dva dneva brez pevskih obveznosti in iz pevskega zbora smo sc prelevili v turi-
Dvo)ez/čn/ nap/s/ /n krajevna /mena, kakršna najdemo fud/ na Koroškem. Tako ft/d/ Lož/šk/ Srb/ž/v/jo v dvo/ez/čti/ Rožn/ do//n/, raz//ka je /e v tem, da je Rožanf kraj, ne do/;na.
100.000. obiskovaiec na dežehii razstavi!
V soboto .so na <7eže/tzt razstav/ v .sctttpavU.sU'/// sazno.stanz/ poča.s/t/7/ 700.000. ob/.sAova/ra. Srečnež, kt' je dob/'/ posebno dart/o, je b/7 Dt/najčan 77ez'nz Aabtsc/r, kt' st je s svojo ženo na pot/ z dopusta v /ta/tjt og/eda/ še zattttt/tvo razstavo. Vodja deže/ne razstave rrtag. k/artudg Parker (na s/tkt' desno) prtča-kuje, da bo razstavo do 26. oktobra 7997 ob/'.s A a/o nad 200.000 obKA:ova/cev.
POZOR!
Posojilnica-Bank Podjuna oddaja v najem te)! poslovni prostor - 70 m", ki ieži ob giavni cesti v središču Dobrie vasi.
Interesenti naj se javijo na te)l štev. 04236-2076.
Letni semenj pri Korenu
V nedeljo, dne 28. julija prireja gostišče Koren v Kajzazah pri Bilčovsu letni semenj. Igra „Trio Bled", pojejo „Vaščani".
Prisrčno vabljeni!
OpravičHo
V prispevek ..Pomemben znak za kritičen pristop do polpreteklosti!" seje v prejšnji številki vrinil del prispevka z Ženske strani avtorice Štefke Vavtijeve.
Prosimo za razumevanje!
Uredništvo
Pisateijev (iz Stovenije) ni biio...
Ondan, v drugi junijski številki celovškega Slovenskega vestnika, berem, da je imelo društvo slovenskih pisateljev v Avstriji svoj občni zbor v Celovcu. Pač običajno društveno opravilo oz. poročilo o njem, v katerem je nekoliko manj običajen morda le podatek, da društvo že 17 let vodi prof. Janko Messner, ki so ga tudi letos ponovno izvolili za predsednika.
Na koncu članka me ostro zbode zapisano razočaranje predsednika Messnerja, ker da za njihovo društvo v Sloveniji ni nobenega zanimanja, kar osvetljuje tudi dejstvo, da na vabilo iz Celovca v Ljubljani ni bito nobenega odziva - ne od Društva slovenskih pisateljev ne od drugih povabljenih.
Razočaranje prevzame tudi
TRIBUNA BRALCEV
mene. Po šolski strani si že dolgo prizadevamo, da bi sodelovanje preko skupne koroške meje uveljavili in razvili v nekaj stalnega in samoumevnega. K temu so nas spodbujala tudi občasna srečanja s pisateljem Jankom Messnerjem, ki se je vedno rad odzval na naša vabila za leposlovni nastop na kakšni šoli ali v knjižnici, ali pa kot predavatelj na našem regijskem aktivu učiteljev slovenščine v enoti zavoda za šolstvo Slovenj Gradec.
Po vsem nepooblaščeno se sprašujem, kako da se v Ljubljani nikomur ne zdi potrebno, da bi se podal med zamejske književnike v Celovec. Pa saj so naši kar naprej kje tam preko meje, enkrat pri čebelarjih, drugič pri glavarjih in pri kom vse še. Pa ravno književniki so se vedno kljub ne vem kakšnim pregra-
Šentpavet - ciij romanja treh i! 1991
dam znali srečati in odstranjati težave, ki so ovirale uveljavljanje enotnega slovenskega kulturnega prostora. Mar zdaj v cvetu slovenske pomladi ta pojem postaja odvečen? Janko Messner vendarle ni kdorsibodi -skupaj s sedanjim predsednikom Društva slovenskih pisateljev Danetom Zajcem ga najdemo med Prešernovimi nagrajenci. Akademik Janko Kos mu ob Florjanu Lipušu pripisuje posebno mesto kot enemu najznačilnejših pričevalcev o slovenski nacionalni problematiki ne glede na državno mejo. S svojo družino je prof. Messner znan kot pobornik za slovensko šolstvo v Avstriji in zlasti za dvojezično osnovno šolo v Celovcu. Je vse to res premalo za tiste, ki bi jih grenak občutek zamejske osamljenosti moral še kako bfi-
deže!
Letošnje romaje treh dežel bo v soboto, 17. avgusta 1991, v Šentpavlu v Labotski dolini. Tu se bodo srečali verniki iz Furlanije, Slovenije in Koroške. V štirih jezikih, v italijanščini, furlanščini, slovenščini in nemščini bodo romarji ob 10.30 uri praznovali bogoslužje z videmskim nadškofom Alfredom Battistijem, ljubljanskim nadškofom Alojzijem Šuštarjem, mariborskim škofom Francem Krambergerjem in krškim škofom Egonom Kapellarijem.
Romanje treh dežel, katerega sc bo tudi letos udeležilo tisoče romarjev, ima za geslo ..Benedikt, Ciril. Metod -zavetniki Evrope in vodniki v bodočnost Cerkve".
K romanjem, katerih se udeleži več narodov je pozval papež Janez Pavel 11. Romanje treh dežel ima svoje korenine v letu 1982. Od takrat se srečujejo na romanju treh dežel verniki iz Slovenije, Frulanije in Koroške. Postaje teh romanj so bile na Višar-jah. Gospe sveti, Trzizmu, Krki in na Brezjah.
gati?
Ne vem , koliko članov sploh šteje zamejsko koroško pisateljsko društvo. Ob takšnem odnosu matičnega društva iz Slovenije lahko le predvidevamo, da bo njegov nadaljnji obstoj skorajda čudež. Dokazov, da zamejska slovenska književnost živi, je za sedaj k sreči še dovolj. Toda, kako dolgo še? Razočaran namreč ni le Janko Messner, podobne občutke doživlja in izraža tudi pesnik Andrej Kokot.
Dovolj razlogov, da sem mora! na vse to zgolj po svoji vesti opozoriti s pričujočim zapisom, ki nikogar noče prizadeti. Vzdušja brezbrižnosti in vseenosti pa vsekakor ne maram niti v primeru, da je za vsem tem le kakšna nova delitev na bolj in manj prave Korošce, ki jo ob morda premalo opazni ogroženosti slovenstva na Koroškem že v naprej zavračam.
Franček Lasbaher, Slovenj Gradec
SLOVENSK! VESTN!K - ŠPORT	SLOVENSK! VESTNtK-ŠPORT
Letov .so vv/ ce/oevAt/ nogometu/ At/a6/. t!e g/eJe oo to, v Ataterem razre Jtt o/: //g; igrajo, /trv/č /zveJ/t teArmoeatpe za poAta/ mevta Ce/ovec. Dometi/// v o se za po.se/teti tnoJav, so/ .so povamezne teAtttie tra-)a/e /e JvaArrat po 20 m/ttaf, prav taAto pa .so ce/otno teAc-movan)e /zveJ/; v tre/i Joe/!. .SeveJa /e navtopt/ 0/J/ 5/ovett-s/t/ at/etvAt/ A/ttb. Ar/ /e soJ// meJ /avorOe, pa veoJar M /e po/eoo po J ooge vrge/ Arar ^ao!, Aro ;'e v zaJop feAtm/ poJ-/ege/ Vefr/oya z / .' 2. TaAto y'e zaveje/ /e fret/e mevto, veoJar pa so .se 06 teto /gra/c/ meJ .se/to) OoA/e jpozoa//, /reoer A^aoi.saAr je pre/zAtavt/ oeAra/ var/aof /gre, /aAro Ja so tt<J/ /e feAr/oe S/S A/ s/ozJe za Jo/tro pr/pravo oa prveos^vo, Ar/ se O o zače/o /a v/AreoJ s teAto:o pro/Z AJop/o/M.
Zapravljena pokalna zmaga
Sami rezultati tega pokalnega tekmovanja niti niso tako zanimivi (SAK je zmagal štiri tekme, dve pa izgubil), saj je bilo za trenerja bolj pomembno najti najboljšo postavo za prvenstvo. Prav v tem pa se je pokazala tudi hiba takega tekmovanja, kajti vse tri dni niso mogli sodelovati vsi igralci, tako da je Ramšaku za nedeljo preostalo le še enajst standardnih igralcev, v primeru kake poškodbe pa bi bil moral v igro vstopiti tudi sam. Tako je tudi nekoliko razumljivo, da je SAK v zadnji tekmi zapravil svoje idealne možnosti za osvojitev pokala mesta, ko je
po vodstvu v prvem polčasu izgubil tekmo z Vetrinjem.
Toda ostanimo pri športnem delu:	zmagovalec
prvega tekmovanja za celovški pokal je presenetljivo KAC, drugi pa je Žrelec. SAK je le tretji, pozitivno pa je, da so se v listo strelcev vpisali prav vsi napadalci ter da je bilo tudi v obrambi opaziti sadove pripravljalnega dela. Obrambna vrsta ima po odhodu Lojza Sadjaka in Krauslcrja novega dirigenta v Papplcrju, Aleksander Cer-tov pa se spet vrača v svojo dobro formo. To naj bo tudi zagotovilo za kvalitetno tekmo s Klopinjem, ki bo to
nedeljo ob 18. uri na igrišču v Trnji vasi.
ŠPORT
Žreb Selanov
Nogometna ekipa iz Se), ki tekmuje v 2. razredu E, ima )etos s)e-deče nasprotnike: We) zenegg (doma), Kriva Vrba (doma), Poreče, Horzendorf (doma), Pošta, DSG Borovtje (doma), HSV, Grab-štanj (doma), Gotovica, Bistrica (doma), Žihpo-)je, Urš!a gora (doma), Donava.
Prvo kolo bo na sporedu 4. avgusta, zadnje pa 27. oktobra.
Pozdrav s svetovnega prvenstva junio^ev
z
3 ^
S ^
* 3 S. g
° -----------

g ž&s
§53
Zmaga! Zagrebčan Buka!, 31. mesto za Deisingerja
10. jubilejni mednarodni šentviški open v šahu se je končal z zmago mednarodnega mojstra Vladimirja Bukala (Elo 2405) iz Zagreba pred sovjetskim igralcem Dimitrijem Komarovom. ki je že lani v Šentvidu osvojil drugo mesto. Oba igralca sta dosegla 8 točk iz devetih partij, Bukal pa je zaradi višje Buchholz-ocene (Celovčan Kaspret je po porazu proti Komarovu odstopil in mu tako škodoval) zasedel prvo
mesto. Odlično tretje mesto pa je osvojil Leon Mazi iz Slovenije, ki sicer igra za šahovski klub Admira Beljak, s 7,5 točkami.
Najboljši Korošec na turnirju, na katerem je nastopilo 148 igralcev in igralk iz Avstrije, Nemčije, Jugoslavije, Italije in Sovjetske zveze, je bil mladinec Saša Reschun iz Šentvida, ki je zbral 6,5 točke, Jurij Deisinger pa tokrat ni pokazal vseh svojih sposobnosti in je prav v zadnji partiji zapravil možnost za precej boljšo uvrstitev kot je 31. mesto. Remiziral je proti Gromu iz Bckštanja, ki je postal 36.
De/ehia razstava Št. Pave! !99!
^7. aptt! - -7. nkt"!nT \tak dat) o(! 9. do !7. ure
H.
Slovensko športno zvezo je na turnirju zastopala „trojka" Ivan, Dunja in Aleksander Lukan. Sekcijski vodja SŠZ je po dobrem začetku (dve točki po štirih kolih) popustil in osvojil le tri točke, Dunja in Aleksander pa sta ponovno potrdila svoj šahovski talent in le za pol točke zaostala za očetom.
Prihodnji veliki mednarodni turnir bo meseca avgusta v Bckštanju.
Tako bodo tekmovali v spodnji tigi-vzhod:
L kuto (3.Z4.8.): Kot-mara vas - St. Leonhard, Velikovec - Mostič, Borovlje - Žitara vas, ASV -Žrelec, Vetrinj - Šentan-draž, Oberglan - Lieben-fels, Železna Kapla - Bil-čovs.
2.	koto (10./11.S.): St.
Leonhard - Bilčovs, Lie-benfels - Železna Kapla, Šentandraž - Obergian. Žrelec - Vetrinj, Žitara vas
-	ASV, Mostič - Borovlje, Kotmara vas - Velikovec.
3.	koto (17./18.8.): Velikovec - St. Leonhard, Borovlje - Kotmara vas, ASV - Mostič, Vetrinj -Žitara vas, Oberglan - Žrelec, Železna Kapla - Šentandraž, Bilčovs - Lieben-fels.
4.	koto (24.Z25.8.): St.
Leonhard - Liebenfels, Šentandraž - Bilčovs, Žrelec - Železna Kapla, Žitara vas - Oberglan, Mostič -Vetrinj, Kotmara vas -ASV, Velikovec - Borovlje.
5.	koto (31.8./1.9.):
Borovlje - St. Leonhard, ASV - Velikovec, Vetrinj -Kotmara vas, Oberglan -Mostič, Železna Kapla -Žitara vas, Bilčovs - Žrelec, Liebenfels - Šentandraž.
6.	koto (7.Z8.9.): St.
Leonhard - Šentandraž, Žrelec - Liebenfles, Žitara vas - Bilčovs, Mostič - Železna Kapla, Kotmara vas -Oberglan, Velikovec Vetrinj, Borovlje - ASV.
7.	koto (14./15.9.): ASV
-	St. Leonhard, Vetrinj -Borovlje, Oberglan - Velikovec, Železna Kapla -Kotmara vas, Bilčovs -Mostič. Liebenfels - Žitara vas, Šentandraž - Žrelec.
8.	koto (21./22.9.): St. Leonhard - Žrelec, Žitara vas - Šentandraž, Mostič -Liebenfels, Kotmara vas -Bilčovs, Vetikovec - Železna Kapla, Borovlje -Oberglan, ASV - Vetrinj.
9.	koto (28-/29.9.): Žrelec - Žitara vas, Vetrinj - St. Leonhard, Oberglan -ASV, Železna Kapla -Borovlje, Bilčovs - Velikovec, Šentandraž - Mostič, Liebenfels - Kotmara vas.
10.	koto (5./6.10.): St Leonhard - Žitara vas, Mostič - Žrelec, Kotmara vas - Šentandraž, Velikovec - Liebenfels, Borovlje -Bilčovs, ASV - Železna Kapla. Vetrinj - Oberglan.
11.	koto (12./13.10.): Oberglan - St. Leonhard, Železna Kapla - Vetrinj, Žrelec - Kotmara vas, Žitara vas - Mostič, Šentandraž - Velikovec, Bilčovs -ASV, Liebenfels - Borovlje.
12.	koto (19./20.10.) St
Leonhard - Mostič, Kotmara vas - Žitara vas, Velikovec - Žrelec, Borovlje -Šentandraž. ASV - Liebenfels, Vetrinj - Bilčovs, Oberglan - Železna Kapla.
13.	koto (26-/27. K).): Mostič - Kotmara vas, Žitara vas - Velikovec, Žrelec - Borovlje, Šentandraž - ASV, Železna Kapla
SLOVENSK!
VESTNIK