g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 V poglavju o prebivalstvu bralec spozna starostno in etnično ses- tavo otočanov ter zlasti selitvene značilnosti druge polovice 20. sto- letja. Na otoku, ki šteje nekaj manj kot 800.000 prebivalcev, živi 78 % Grkov (99,5 % jih je v južnem delu otoka), 18 % Turkov (98,7 % jih je v severnem delu otoka), preosta- nek pa sestavljajo pripadniki dru- gih skupin. Ciprsko gospodarstvo je še krep- ko v 20. stoletju temeljilo na pol- jedelstvu in živinoreji, v sodobno- sti pa je prevladalo tržno gospo- darstvo, osredotočeno v mestih in njihovi okolici. Najpomembnejši gospodarski dejavnosti, zlasti gr- škega dela, sta turizem in finanč- ne storitve. Ljubljansko geografsko društvo pri- poroča pot, ki so jo člani izvedli v de- vetih dneh. Ogledali so si Nikozijo, Lakki, Pafos, gorovje Troodos, Kourion, Kolossi, Limasol, Akapnou, Larnako, Agia Napo, Kirenijo, Famagusto in polotok Karpas. Knjiga je bogata tudi z navedbo šestdesetih virov in literature, ki jih je avtorica uporabila pri pisa- nju vodnika, pri čemer prednjačijo spletni viri. Vodnik pritegne bralca s strnjenim podajanjem temeljnih značilnosti otoka, ki je razdeljen na dva dela in je z enim delom z vstopom v Evropsko unijo politično že trdno zasidran v Evropi in nam je nekako bližje ter dodaten motiv, da spoznamo to po- krajino in ljudi, ki vsaj deloma živijo v naši širši domovini. Knjiga je namenjena tako zahtev- nejšim popotnikom, ki se odprav- ljajo odkrivati ta del Sredozemlja, kakor tudi onim, ki potujejo le s pr- stom po zemljevidu. Zbirka je z vod- nikom Ciper pridobila še eno kako- vostno delo. Aleš Smrekar Ljubljansko geografsko društvo je skupaj z Založbo ZRC izdalo leta 2007 že četr ti vodnik po Sloveniji in tudi tokrat ga je uredil Drago Kladnik. Broširana knjiga ima 128 strani, 87 barvnih slikovnih prilog (zemljevidi, skice, fotografije, grafiko- ni) z maloprodajno ceno 12,80 €. V njem so opisane društvene eks- kurzije po Sloveniji, ki so bile izve- dene jeseni 2005 in jeseni 2007, do- dana pa je še ekskurzija, ki so jo pri- pravili v okviru znanstvenega posve- tovanja Melikovi dnevi. Blaž Komac, Matija Zorn, Miha Pavšek in Primož Pipan z Geo- grafskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU so pripravili ekskurzi- jo o naravnih nesrečah v Posočju, na odseku med Kobaridom in Ajdovščino. Prispevek nas sezna- ni s prazgodovinskim drobirskim tokom, posledicami potresa, po- potresno obnovo vasi, pobočni- mi procesi nad poseljeno vasjo ter snežnimi in z zemeljskimi plazovi. Branko Pavlin s Statističnega urada Republike Slovenije nas seznanja s pomenom naravnih virov za go- spodarski in prostorski razvoj na primeru Goriškega polja, Renških dobrav in Goriškega krasa. Avtor si je za predstavitev pokrajine izbral lokalne naravne, prebivalstvene in ustvarjene vire kot predpogoj traj- nega regionalnega razvoja. Saša Jereb z Lokalne turistične organizacije Blegoš je pripravi- la prispevek Po sledeh Rupnikove linije. Avtorica nas je popeljala v pokrajino, ki sta jo zaznamovali 830-letno obdobje loškega gospo- stva in Rupnikova linija na Rapalski mejni čr ti iz časa med obema sve- tovnima vojnama. Jernej Klemen s Srednje zdravstvene šole Ljubljana je pripravil prispevek o Savski ravani, kjer nas seznani s prepletanjem različnih interesov več možnih rab prostora, kot so kmetij- stvo, vodno gospodarstvo, promet, energetika in turizem. Mar tina Pečnik, s. p. je vodila po- hodno ekskurzijo od Ljubenske Rastke do Belih Voda v Smrekovškem pogorju. Območje je posebno, ker je iz vulkanskih kamnin. Najdemo številne ogrože- ne rastlinske in živalske vrste, člo- vek pa je in še vedno izkorišča po- vršinsko rečno mrežo. Vodniki Ljubljanskega geografskega društva: Evropa, Slovenija IV recenzija g e o g r a f s k i o b z o r n i k40 41 Mednarodni projekt R.A.V.E. Space (www.rave-space.org), ki govori o dviganju zavedanja o vrednotah pros- tora, spodbuja učitelje k bolj aktivne- mu delu z mladimi pri poučevanju vsebin s področja trajnostnega pros- torskega razvoja in prostorskega pla- niranja. Pri tem naj bi se uporabljale nove metode dela in nova učila. Ustrezno poučevanje novih vsebin in metod dela, povezanih z vredno- tami prostora je mogoče le v pri- meru njihove formalne vključenosti v učne načrte. Zato so bili v okviru zadnjih dopolnitev kurikulov v letu 2007 pripravljeni predlogi vsebin in ciljev, ki bi ustrezno zapolnili ugotov- ljeno vrzel o poznavanju in razume- vanju vrednot prostora, trajnostnega prostorskega razvoja in prostorske- ga načrtovanja. Vrednote, ki jih učitelji privzgajajo svojim učencem, naj bi presegale šol- ski prag, zato je eden izmed predla- ganih ciljev poučevanja t.i. prostorsko orientiranih vsebin povezan z daja- njem pobud za urejanje okolice šole. To pa je mogoče storiti le ob ustrez- nem poznavanju prostorskih vrednot in nevrednot v okolici šole. Eden izmed prvih seminarjev o vrednotah prostora na osnov- nih šolah je bil izveden novem- bra leta 2006 v Osnovni šoli Jurija Vege v Moravčah. Seminar sta vo- dila asist. mag. Simon Kušar in prof. Maja Gerčar. Udeležila se ga je ce- lotna generacija učencev 9. razre- dov v Moravčah. Potekal je v okvi- ru predmeta geografija. V treh šol- skih urah so učenci spoznali vsebine povezane s trajnostnim prostorskim Šola in njena okolica kot poligon za poučevanje o vrednotah prostora poročilo Člani Društva mladih geografov so pripravili dva prispevka. Jure Košutnik, Aleksandra Privšek in Žiga Zorec nas popeljejo v Laško z okolico. Območje je zanimivo zla- sti zaradi varjenja piva, premogov- ništva in turizma ter njihovih vpli- vov na okolje. Klemen Gostič in Aleš Jesenšek pa sta predstavila dolini Sopote in Hinje, kjer se seznanimo z dvoj- nostjo: naselitvijo v višjih, varnej- ših, za kmetijstvo primernejših ob- močjih ter rabo vodnih virov na vodotokih. Vodnik je vsekakor zelo kakovost- no strokovno gradivo za pripra- vo na ekskurzije ali izlete v različ- ne predele Slovenije, namenjen pa je tudi širši javnosti. Enotnost pri- spevkov v vseh vodnikih mu daje svojo težo. Zbirka se je že tako uveljavila, da ima vse širši krog bralcev ter jo lahko najdemo v vse več knjigarnah in knjižnicah po Sloveniji. Aleš Smrekar Na terenu zaznane vrednote prostora – poročanje (foto: Simon Kušar).