Glasilo Občine Ormož Leto III, številka 8, maj 2010 Poštnina plačana pri pošti 2270 Ormož Ormoške novice Stran 5: Stran 9: Stran 15: Investicije v 2010 Praznik dela - 1. maj EKO šola Čistilna akcija »Očistimo Slovenijo« - trkanje na zavest Ludvik Hriberšek_ Čistilna akcija očistimo Slovenijo 17.04.2010 je potekala tudi na območju Občine Ormož. Za vso Slovenijo je organiziralo akcijo Društvo ekologi brez meja, v akciji je na ravni države sodelovalo četrt milijona prostovoljcev. Tudi v Občini Ormož smo se odločili za sodelovanje. Komunalno podjetje Ormož je skrbelo za odvoz vseh zbranih odpadkov na območju treh občin: Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. V akciji so sodelovale šole, vrtci, Gimnazija Ormož, Gimnazija Ljutomer, Lovska družina, Ribiška družina, Nogometni klub, Športno društvo Litmerk, krajevne skupnosti, številni prostovoljci, Komunalno podjetje Ormož, d.o.o., z veliko razpoložljive mehanizacije in delovne sile. Razdelili smo 4500 vrečk in postavili 18 zabojnikov. V soboto, 17.04.2010, je bil ves dan na voljo zbirni center na Dobravi. Iz Občine Ormož je bilo zbrano ca. 400 m3 različnih odpadkov. Očiščena so bila črna odlagališča in okolice prometnih poti, vodotokov, objektov. Še posebej velja pohvaliti vse udeležence: šole, vrtce, Gimnazijo Ormož, tudi Gimnazijo Ljutomer, saj so z ozaveščanjem, s projektnimi dnevi, fizičnim zbiranjem pripomogli k dvigovanju okoljske zavesti mladih in manj mladih. Brez ribičev, zelenih, sodelovanja policije, študentov, občanov ne bi bila očiščena črna odlagališča pod Humom, lokacija Dobrave brez nogometašev, lovci so čistili na širšem območju Ormoža in okolice. Nekateri pa so akcijo izkoristili tudi za nekontrolirano oddajo svojih azbestnih salonitnih plošč in odpadnih gum od doma. Ker je treba za oddajo salonitnih plošč poravnati stroške ravnanja, so nekateri le-te odvrgli v naravo. V Občini Središče ob Dravi je sodelovalo okrog 250 prostovoljcev, v Občini Sveti Tomaž okrog 350, skupno je v treh občinah sodelovalo ca. 8000 prostovoljcev. Žal so nekateri občani čistilno akcijo zamenjali z akcijo kosovnih odpadkov po sistemu » reši se vse navlake brezplačno«. To je seveda povzročilo številne odvoze Komunalnemu podjetju Ormož, d.o.o., kot izvajalcu javne službe ravnanja z odpadki, saj so se kupi najrazličnejših odpadkov po sobotni akciji iz dneva v dan večali. Zaradi obsega odvozov je izvajalec javne službe različne frakcije odpadkov vozil še ves naslednji teden po akciji. Vse tiste imetnike odpadkov, ki so vključeni v javni odvoz odpadkov, bi želeli opozoriti na dejstvo, naj uporabljajo zbirni center na Dobravi, kjer lahko brezplačno predajo ločene frakcije, kot so čisto steklo, papir, plastična embalaža, pločevinke, kovine, vsa elektronska oprema, kot so računalniki, televizorji, hladilniki, vse vrste nevarnih odpadkov. Prav tako se brezplačno zbirajo odpadne gume, akumulatorji, razne vrste kosovnih odpadkov, zato ni nobene potrebe po odlaganju le-teh v naravo. V Občini Ormož so tudi številna kmetijska gospodarstva, ki uporabljajo balirano krmo. V primeru, da je fo- lija zares čista, brez ostankov silaže, brez mrežice in ostalih nečistoč, se taka folija prevzame brezplačno, če pa gre za folijo, pomešano z ostanki silaže, zemlje in ostalih nečistoč, je treba za odlaganje plačati. Čistilna akcija je pokazala, da velik delež prebivalstva želi imeti čisto in lepo naravo, da so bila številna črna odlagališča stara bremena, ki jih želimo očistiti. Vse lastnike salonitnih streh bi želeli opozoriti, da je celotna Slovenija ortofoto slikana in se točno vidijo strehe, na katerih je bila salonitna kritina. Če se ob kontroli ugotovi, da je neki investitor streho zamenjal in nima evidenčnega lista o oddaji salonita, zbiralec odpadkov lahko pričakuje globo ustreznih pristojnih služb. V prihodnje si želimo, da bo potrebnih čedalje manj čistilnih akcij in da se bo naša zavest približala ekološki zavesti ekološko osveščenih prebivalcev Evropske unije. Žal pa menim, da bo treba za dviganje ekološke zavesti upoštevati napisano zakonodajo, v primeru kršenja pa pač plačati tudi ustrezno kazen. V akciji očistimo Slovenijo se niso čistila odlagališča gradbenih odpadkov; za ravnanje z gradbenimi odpadki je poskrbljeno, saj ima Komunalno podjetje Ormož dovoljenje za ravnanje z njimi. Želimo pa opozoriti, naj v primeru nastanka gradbenih odpadkov investitorji obvestijo izvajalca javne službe. Da bomo v prihodnje vsi pravilno ravnali z odpadki, moramo spodbujati drug drugega na pozitivna ravnanja kot tudi na negativna. Odgovorno ravnanje do okolja pomeni tudi prijavljanje kršitev ustreznim službam, če ne gre drugače, tudi sosed sosedovih. Vsi skupaj se moramo vprašati, ali ravnamo prav. Vsi smo okoljski dojenček, ki se mora učiti, učiti, učiti, da bo okoljsko shodil in potem ves čas svojega bivanja na tem edinstvenem planetu Zemlji tudi omogočal življenje svojim prihodnjim rodovom, živalim in rastlinam. Želimo si torej, da ne bo samo en dan čistilna akcija, ampak skozi vse leto. SALON OPTIKE HERGULA Davorin s.p. Ptujska cesta 13, Ormož tel.: 02 741 12 96 • korekcijska očala • sončna očala • kontaktne leče • brezplačni očesni pregledi • zlatarstvo Iz vsebine • Center starejših občanov živi • Javni sklad za kulturne dejavnosti • Bralna značka za odrasle • Koledar prireditev • Razvedrilo Q^l,. _ZGODILO SE JE Tudi učenje drug od drugega je zanimivo Mateja Rajh Bralni študijski krožek, ki deluje pod okriljem Ljudske univerze Ormož, je oblika neformalnega izobraževanja odraslih in predstavlja predvsem obliko druženja, izmenjavo mnenj, lastnih vrednot in vodi k branju in izmenjavi bralnih izkušenj. Vrsto let je deloval pri Svetem Tomažu, letošnje leto pa poteka v prostorih Ljudske univerze Ormož. Ideja za bralni študijski krožek z naslovom Beremo po nemško in slovensko je bila zasnovana na podlagi nadaljevalnega tečaja iz nemškega jezika za starejše odrasle. Prav ti udeleženci se z veseljem udeležujejo naših srečanj. Najprej smo se skupaj dogovorili, kako bomo oblikovali in popestrili srečanja, kdaj se bomo srečevali, kaj prebrali in se mogoče tudi kam odpravili. Nabralo se je mnogo zanimivih zamisli. Ker se je bližal čas velikonočnih praznikov, smo eno od srečanj poimenovali kar »Ostern« (velika noč). Pogovorili smo se o pomenu tega praznika, jedeh, običajih in prebrali svetopisemsko zgodbo. Seveda je večji del pogovora potekal v nemškem jeziku. Udeleženke pa so naše srečanje popestrile z velikonočno dekoracijo in jedmi, ki so nam pošteno teknile. Vzdušje je bilo res praznično. V sklopu krožka nas je udeleženka bralnega krožka Ljuba Fišer naučila izdelovati bralna znamenja s pomočjo pickpoint tehnike. Uporabili jih bomo pri nadaljnjem branju knjig. Nismo pa pozabili na branje. Kljub zahtevne- mu jeziku smo prebirali novelo »Romeo und Julia auf dem Dorfe«, znanega švicarskega pesnika in pisatelja Gottfrieda Kellerja. Delo nas je najprej pritegnilo s svojim zanimivim naslovom, kasneje pa tudi z vsebino, ki smo jo povezali s Shakespearjevo tragično ljubezensko zgodbo Romeo in Julia. S tem pa naša srečanja še niso končana. Imamo še kar nekaj idej, ki jih nameravamo izpeljati. Med prvimi je ekskurzija v nemško govorečo deželo - Avstrijo. »Zgodovina je učiteljica življenja« Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Tina Zadravec S temi besedami velikega Cicera so učenci Osnovne šole Ormož začeli svoj program na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju, ki sta jo 23. 4. 2010 ob 18. uri v Kulturnem domu Ormož organizirala Občina Ormož in Združenje borcev za vrednote NOB. Po slovesnem nagovoru župana Občine Ormož Alojza Soka so se v dobro uro trajajoči slovesnosti na odru zvrstili številni mladi glasbeniki, pevci in recitatorji Osnovne šole Ormož, ki je letošnje leto ponovno prevzela odgovornost za vsebinski del občinske proslave. Za scenarij je bila tokrat odgovorna učiteljica Sonja Muhič, mentorica recitatorskega krožka mag. Irena Kandrič Koval je učencem pomagala izpiliti recitatorske nastope, Kajuhovo pesem pa je interpretirala učiteljica Tina Zadravec. Zborovodkinja Alenka Šalamon je z mladinskim pevskim zborom ormoške šole letos k sodelovanju povabila tudi har-monikarsko skupino Glasbene šole Ormož pod taktirko prof. Darinke Vidovič. Ob spominu na pomembno slovensko zgodovino so se učenci skozi peto in govorjeno besedo poklonili preteklosti, nato pa se optimistično zazrli v prihodnost skozi lutkovno predstavo mentorice mag. Mateje Meško, ki je gledalce navdušila z dovršeno prikazno tehniko ter odličnim nastopom učenk in učencev, ki so z besedo, gibom in s sliko interpretirali besedilo Bine Štampe Žmavc Nebeške kočije. Dejanje humanosti Ana Pevec Živimo v času, ko nas delo nenehno preganja. Ljudje se pehamo za dobrinami in ob tem skorajda ne opazimo dobrih dejanj posameznikov, ki živijo svoje povsem drugačno življenje. Mnogi se skoraj nikjer ne omenjajo, so skromni, a vendar storijo velika dejanja humanosti. Rubinov Jožko iz Jastrebcev, krvodajalec, ki je daroval svojo kri 94-krat, je takšen človek. OTROŠTVO IN MLADA LETA Rubinov Jožko se je rodil očetu Franče-ku in materi Jožefi v Jastrebcih leta 1953. Svoje otroštvo je preživel na manjši kmetiji in po končani osnovni šoli odšel v uk za ključavničarja. Zaposlil se je v Metalni v Mariboru in bil razpet med mestom in domačo hišo. A eno je bilo vselej prisotno: pomagati sočloveku. Zato se je tudi brez pomisleka vrnil v Jastrebce, ko mu je umrl oče, in tako sedaj živi svoje mirno življenje skupaj s svojo materjo, kateri je v veliko pomoč in oporo. KRVODAJALSTVO Prvič je daroval kri že leta 1970, ko je obiskoval poklicno šolo. Odločitev je bila čisto njegova. Ali pa je nezavedno nanj vplivalo to, da je bil krvodajalec tudi njegov oče. Ni ga bilo strah ne prvič in tudi kasneje ne. Ob tem so ga spremljali lepi občutki, občutki, da s svojo krvjo odteka del tebe, del tvoje življenjske tekočine, ki bo nekomu vrnilo zdravje ali mu celo rešilo življenje. Rešiti drugemu življenje je znak velike solidarnosti. Nikoli ni razmišljal, da bi za svoje dejanje prejel kakršno koli plačilo. Zato tudi ni nikoli pomislil, da bi dal kri v Avstriji, kjer menda za darovano kri plačujejo. Enostavno gre na Ptuj ali v Maribor in običajno daruje 3 do 4 dcl krvi. Včasih pa so ga tudi kar poklicali iz bolnišnice, njegova kri je 0 negativna, in takrat se brez pomislekov odpravi na odvzem. PRIZNANJE Seveda pa njegova humanost ni ostala neo-pažena. Prejel je priznanje, ki ga podeljuje RK Slovenije - območno združenje RK Ormož. Sredi belega papirja se blešči velika rdeča kaplja krvi, spodaj pa piše: S svojo krvjo ste mnogim vrnili zdravje in rešili življenje. Zahvaljujemo se vam za vašo človekoljubnost in solidarnost. Zase pravi, da je srečen, ker je zdrav, ker le zdrav človek lahko daruje kri. Mladi in tudi manj mladi naj bi brez pomisleka sledili njegovemu dejanju. Če lahko pomagaš, je to najlepši občutek, ki te spremlja v življenju. Skromen človek je ta Rubinov Jožko, skoraj neopazen v naši krajevni skupnosti. A vendar človek z neizmerno humanostjo. Koliko življenj je bilo ohranjenih zaradi njegove dobrote. Beseda HVALA je skoraj preskromna. Ne najdem pravih besed, je le ponos, da v mojem kraju živi tak človek, tak Rubinov Jožko. Ekskurzijapo avstrijski Štajerski Angela Topolinjak Udeleženke bralnega študijskega krožka "Beremo po nemško in slovensko", ki se izvaja v okviru Ljudske univerze Ormož, smo se v ponedeljek, 26.04.2010, podale na ekskurzijo v Avstrijo. Najprej smo se ustavile v mestu Barnbach, kjer smo si ogledale steklarski muzej z razstavo "Steklo v vsakdanjosti". Občudovale smo zanimive eksponate, tudi iz slovenskih muzejev Ptuj-Ormož, Novega mesta in Rogaške Slatine. V Barnbachu je posebej zanimiva cerkev Sv. Barbare, ki jo je z mnogimi pisanimi mozaiki oblikoval Friedenreich Hundertwasser. Obdana je z 12-imi vrati, ki predstavljajo največje religije in kulture. Oltar in govorniški oder sta iz stekla in napolnjena s peskom iz vsega sveta. V bližnjem mestnem parku stoji Mojzesov vodnjak, ki je s steklenimi mozaiki čudovita dopolnitev omenjene cerkve. V bližini je tudi idilični kraj Piber, kjer smo si ogledali drugo domovino lipicancev. V popoldanskem času smo se ustavile v kraju Riegersburg. Najprej smo si posladkale dan v čokoladnici Zotter. V njej smo uživale ob preizkušanju različnih vrst odlične čokolade. Za konec smo se podale na mogočni grad Riegersburg, ki leži na 482 m visokem vulkansken kamnu. Prekrasen razgled, prelepo doživetje in prijetna družba. Polne novih spoznanj in prijetnega počutja smo se v večernih urah odpravile proti domu. Cerkev sv. Barbare v Bärnbachu Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 IZ OBČINSKE UPRAVE Ormoške novice Podelitev listin in plakete Civilne zaščite za leto 2009 Janja Kolarič V petek, 5. marca 2010, je v prostorih ormoškega gradu potekala podelitev zahvalnih listin in plakete. Dobitnik plakete je Prostovoljno gasilsko društvo Ivanjkovci, in sicer ob 100- letnici društva ter za posebne zasluge in dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Dobitniki zahvalne listine so Stanislav Krabonja, Lešnica 31, 2270 Ormož, Ludvik Hriberšek, Lešnica 46, 2270 Ormož, Tonček Lisjak, Ul. Jana Baukarta 27, 9240 Ljutomer, Željko Kukovec, Ritmerk 15, 2273 Podgorci, in Jožef Plavec, Ivanjkovci 4, 2259 Ivanjkovci, vsi za nesebično pomoč ob naravnih in drugih nesrečah. Vsem dobitnikom iskreno čestitamo in upamo še naprej na njihovo požrtvovalnost. Minister Vlačič v Ormožu Občinska uprava V petek, 12. marca 2010, je v Ormožu potekala kratka slovesnost ob odprtju posodobljene in obnovljene železniške postaje v Ormožu. Gre za projekt, ki ga je sofinan- del proge med Pušenci in Pavlovci ter zavarovati prehod v Žerovincih. Vsekakor veliki posegi v železniško infrastrukturo, ki nas v prihodnje na 5. Slovenskem koridorju še čakajo in ki bodo v glavnem na našem po- cirala EU, in sicer v okviru posodobitve proge Pragersko-Hodoš na 5 Evropskem koridorju Barcelona- Kijev. Do tega trenutka so bile poleg Ormoža posodobljene in obnovljene železniške postaje tudi v Mo-škanjcih, na Ptuju in v Kidričevem. Obnovljen pa je bil tudi dobršen del železniške proge in vgrajen sistem za drugo fazo, to je elektrifikacijo železniške proge. Po končani posodobitvi bo ob svoji dokončni izgradnji proga dovoljevala veliko večji promet in hitrosti do 160 km na uro. Na področju Občine Ormož je bil tako v naselju Cvetkovci zgrajen dodatni železniški tir za izogibanje, zavarovana pa sta bila tudi dva železniška prehoda, in sicer v Osluševcih in Trgovi-šču, kjer je v preteklosti že prihajalo do tragičnih prometnih nesreč. Do konca projekta pa bo treba zgraditi še tri nadvoze, in sicer v Osluševcih, Pušencih in Pavlovcih ter podvoz pri nekdanji TSO v Ormožu. Prav tako pa bo treba prestaviti dročju pomenili manj hrupa in veliko večjo varnost. Ob tem dogodku so se tako v Ormožu mudili minister za promet Patrik Vlačič, direktor direkcije za železniško infrastrukturo dr. Andrej Godec in generalni direktor slovenskih železnic Goran Brankovič ter več drugih pomembnih gostov. Za veselo razpoloženje je poskrbel Ormoški pihalni orkester. Po odprtju nekaj čez 36 milijonov vredne investicije, h kateri je 14.5 milijona prispevala EU, so si gostje v spremstvu direktorja vinske kleti Boštjana Klemenčiča in župana Alojza Soka ogledali ormoško vinsko klet in poskusili dobro ormoško vino. Naj zapišemo še to, da bo letos aprila minilo 150 let, odkar je bila zgrajena železnica skozi Ormož v Avstro- Ogrski monarhiji, ki je povezala sosednjo Hrvaško in Budimpešto na progo Dunaj - Trst v Pragerskem. Pozdravljen maj, mesec ljubezni, ali živel 1. maj!? Spet sta minila dva meseca od zadnjega izida naših lokalnih novic in spet se vse vrti znova in znova - od zbiranja prispevkov, do lektoriranja, do oblikovanja in tiska. Zelo sem vesela, kajti opažam, da ste ta časopis vzeli za svojega in tako eni pridno pišete in pošiljate prispevke, drugi pa z velikim zanimanjem sprašujete po telefonu, če lahko kaj prispevate k zapolnitvi časopisa in do kdaj še imate čas. Le tako naprej! Tudi tokrat so se zvrstili številni dogodki, tako na državni kot na lokalni ravni, ki nas bodo zaznamovali tako ali drugače, kakor koga. Sem pa prepričana, da se je tudi veliko zgodilo na osebni ravni vsakega posameznika. Ženam in mamicam je zagotovo ostal spomin na trenutek, ko so se jih bližnji ob naših praznikih spomnili in počastili, pa čeprav le z lepo in s toplo besedo. Naglo se je v mesecu aprilu približala velika noč. Marsikje je bilo, kot vsako leto, videti kolone ljudi, ki so se vrstile k božjim znamenjem »k žegnu«, slišalo se je pokanje s karbidom in ponekod so zagoreli tudi kresovi. In tako smo vstopili v najlepši mesec - maj - mesec ljubezni. Sonce, ptički, rožice, sprehodi po parku v dvoje... Potrudite se, da radost, veselje in pozornost ne bodo trajali le v tem času ... Spet smo obudili spomin na čikaško vstajo delavcev. V spomin na ta svetovni dogodek so se tudi v naših okoliških krajih vrstili že kar tradicionalni pohod na Jeruzalem in Svetinje, ormoška »pleh muzika«, sindikalni »spikeri«. Ko malo zavrtim nazaj spominski trak, ugotovim, da sem o vsem tem že pisala. Vsako leto ob istem času iste stvari! Kaj se res vse samo ponavlja? Zakaj ni kaj drugačnega, svežega?! Tako tudi jaz, kot odgovorna za spremno besedo, nimam kaj novega napisati in se ponavljam kot stara gramofonska plošča. Hm. Že kaj razmišljate o dopustu? Če ne, je že skrajni čas, da začnete, vendar ne pozabite v ta čas umestiti tudi Ormoško poletje 2010, ki bo letos glede prireditev skromnejše in krajše. O njem bomo več pisali v naslednji številki Ormoških novic. Do takrat pa nasvidenje. Želim vam prijetno branje. Janja Kolarič, odgovorna urednica Obvestila uredniškega odbora Naslednja številka bo izšla predvidoma v začetku meseca julija 2010. Prispevke lahko pošiljate v digitalni obliki na CD-ju, disketi ali na e-mail: janja.kolaric@ormoz.si, lahko pa jih osebno prinesete na sedež Občine Ormož. Za morebitne informacije smo vam na voljo na telefonski številki 02 / 741 53 28. Glede na predviden izid naslednje številke, vas prosimo, da pošljete prispevke najkasneje do 10. 6. 2010. Prispevki naj bodo podpisani in opremljeni s fotografijo dogodka. Vsi prispevki so pred objavo lektorirani. Dosedanjim avtorjem prispevkov se zahvaljujemo za pomoč pri oblikovanju našega glasila in upamo na ponovno sodelovanje. Kolofon Uredniški odbor si pridržuje pravico spremembe naslovov, izbire in krajšanja člankov. Izdajatelj: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož Odgovorna urednica: Janja Kolarič Uredniški odbor: Janja Kolarič, Majda Vogrinec, Anica Pevec, mag. Franc Zemljič, Mirko Novak, Jožef Cajnko Lektoriranje: Nada Granduč, Naklada: 4300 izvodov Tisk: Grafis, d.o.o., Rače, www.grafis.si Glasilo Ormoške Novice je vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1390. Glasilo prejemajo brezplačno vsa gospodinjstva v občini Ormož. Odprtje cest na Zvabu Anton Zadravec Po dolgem pričakovanju in neomajni vztraj -nosti so 27. aprila 2010 tudi krajani Žvaba dočakali asfaltiranje dveh odsekov ceste, ki jo je izvedlo Komunalno podjetje Ormož po naročilu Občine Ormož. Uradno odprtje je potekalo na dveh lokacijah, »pri Križu« in v križišču na »drugi Žvab«, kot rečejo krajani. Prireditve so se udeležili krajani, župan Občine Ormož g. Alojz Sok, župan Občine Sveti Tomaž g. Mirko Cvetko, predsednik KS Ivanjkovci g. Drago Slavinec, direktorica Komunalnega podjetja Ormož ga. Pavla Majcen in farni pastir pater Stanko Matjašec. Zbrane je najprej pozdravil predstavnik lokalne skupnosti g. Franc Škorjanec in h govoru povabil župana obeh občin ter predsednika KS. Sledil je krajši kulturni program v izvedbi mešanega pevskega zbora iz Ivanjkovcev in domačih muzikantov, ki so poskrbeli za glasbeno popestritev prireditve. Sledila sta svečano odprtje ceste in blagoslov. Prisotni so se v povorki odpravili tudi na drugo lokacijo, kjer se je program ponovil, vendar so tokrat županu pri odprtju pomagali najmlajši. Pot nas je po novoasfaltirani cesti vodila do Dežmariče-vih, kjer smo se malo poveselili in proslavili odprtje. Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 'Jail L«K1 Ill'I'ilHtJ Brezplačno energetsko svetovanje Dominik Pongračič, inž.str., energetski svetovalec ENSVET je brezplačno energetsko svetovanje za občane. Svetovanje opravlja po celotni Sloveniji 62 energetskih svetovalcev v 37 energetskih svetovalnih pisarnah. Mreža ENSVET deluje že od leta 1993. Do letošnjega leta je bila mreža programski projekt Ministrstva za okolje in prostor, z letošnjim letom je to projekt Ministrstva za gospodarstvo, kjer spada pod Direktorat za energijo, katerega direktor je mag. Janez Kopač, koordinator projekta pa je univ. dipl.inž.str. Jožef Pogačnik. Projekt izvaja Gradbeni inštitutu ZRMK, d.o.o., iz Ljubljane pod vodstvom univ.dipl.inž.str.Ma-tjaža Malovrha. Od vsega začetka delovanja mreže ENSVET je le-ta delovala tudi v Ormožu. Vsi župani so mrežo podpirali kot partnerski odnos in ji zagotavljali prostor za svetovanje v občinski pisarni v prvem nadstropju občinske zgradbe na Ptujski cesti 6 v Ormožu. Vodja pisarne je Ludvik Hriberšek, univ.dipl.inž.met., od leta 2005 pa sem se mu kot sodelavec pridružil še jaz. Energetski svetovalci vsem zainteresiranim na osnovi izkušenj pomagamo poiskati primerne rešitve ob podajanju brezplačnega nasveta. Vzpodbujamo učinkovito uporabo energije (UVE) in čim večjo uporabo obnovljivih virov energije (OVE). Naša osnovna naloga je neodvisna pomoč gospodinjstvom za njihovo čim manjšo porabo energentov, s čimer pomagamo pri zniževanju stroškov družinskega proračuna. Energijsko svetovanje o OVE in URE je pomembna pomoč vsem, ki nameravajo vlagati svoj denar v zmanjšanje porabe energije. Z izboljšanjem toplotne zaščite zgradb, uporabo sodobnejših ogrevalnih naprav in večjo uporabo obnovljivih virov energije prispevamo k varovanju okolja, zmanjševanju stroškov za energijo in izboljšanju bivalnih razmer. Strokovno, brezplačno in neodvisno svetovanje poteka na teme o izbiri ogrevalnega sistema in ogrevalnih naprav, zamenjavi ogrevalnih naprav, zmanjšanju porabe goriva, izbiri ustreznega goriva, toplotni zaščiti zgradb, izbiri ustreznih oken in zasteklitev, sanaciji zgradb z namenom zmanjšanja porabe energije, uporabi varčnih gospodinjskih aparatov in o vseh ostalih vprašanjih, ki se nanašajo na porabo energije. Občanom se prav tako nudijo informacije in svetovanje pri javnih razpisih za sofinanciranje in izvajanje ukrepov URE in OVE. Več informacij je seveda dosegljivih na spletu www. ekosklad.si. Ekosklad je slovenski okoljski javni sklad, ustanovljen z nalogo spodbujati in ugodneje kreditirati UVE in OVE. Vsekakor pa vsem željnim kakršnih koli informacij energetska svetovalca v energetski svetovalni pisarni (ESP) Ormož priporočava, da si za obisk v pisarni pripravite projekt ali načrt hiše in vgrajenih inštalacij, račune o plačilu energije in goriva, predračune, predvsem pa podatke o svoji nepremičnini, za katero želite dobiti nasvet. Najpomembnejši so podatki o sestavi vseh gradbenih elementov zgradbe in podatki o porabi vseh uporabljanih energetov. V času prebujanja narave v prelepe zelene barve, okrašene z najrazličnejšimi cvetovi sadnega in okrasnega drevja in grmičevja, ob prelepem ptičjem petju bodo tudi letošnjo pomlad polepšale subvencije Ekoskla-da, ki jih pričakujemo prav kmalu in bodo ob izidu te številke že lahko objavljene. Letošnje subvencije bodo zajemale do sedaj največ pravilnih investicij v obnovo hiš in več stanovanjskih objektov ter investicij v novogradnjo nizkoenergijskih hiš. Oba svetovalca sva vam na voljo v ESP vsako sredo od 16. do 18. ure. Prosiva za predhodno najavo vsak dan od 8. do 10. ure na telefonsko številko 741 53 00 ali osebno na e-naslova dominik.pongracic@gmail. com in ludvik.hribersek@siol.net. IZ OBČINSKE UPRAVE UPRAVNA ENOTA ORMOŽ OBVESTILO Stranke obveščamo, da od 1.3.2010 velja novela Zakona o davku na motorna vozila (ZDMV-C), ki je objavljena v Uradnem listu RS, štev. 9/2010, po kateri se med drugim ukinja davek na promet z rabljenimi motornimi vozili. To pomeni, da kupcu pred registracijo rabljenega motornega vozila ne bo več treba dokazovati, da je plačan davek od prometa z rabljenimi motornimi vozili. Pri registraciji rabljenega motornega vozila zaradi spremembe lastništva vozila v Republiki Sloveniji zadošča pogodba o prodaji vozila z overjenim podpisom prodajalca, kar lahko uredite na upravni enoti. Upravne overitve opravlja UPRAVNA ENOTA ORMOŽ na sedežu ves poslovni čas, na krajevnih uradih v času uradnih ur, ne glede na krajevno pristojnost (stranke lahko overijo svoj podpis, prepis ali kopijo, ne glede na kraj stalnega ali začasnega prebivališča oz. sedeža). Postopek za posamezno overitev se opravi takoj. Upravna taksa za upravno overitev znaša 1,06 EUR. Po overitvi podpisa na pogodbi izroči prodajalec overjeni izvod pogodbe o prodaji vozila kupcu. Kupec lahko na UPRAVNI ENOTI ORMOŽ uredi vse potrebno v zvezi z registracijo motornega vozila. Cene upravnih storitev s področja registracije vozil in upravnih overitev na Upravni enoti Ormož: 1. Odjava vozila 3,55 EUR 2. Podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja za motorno ali priklopno vozilo 5,67 EUR 3. Registracija vozila brez registrskih tablic 15,47 EUR 4. Registracija ali začasna registracija vozila (z dvema tablicama) 32,93 EUR 5. Vpis spremembe, ki vpliva na spremembo podatkov v prometnem dovoljenju (ime, priimek, stalno prebivališče) 10,50 EUR 6. Izdaja samolepilnih preizkusnih tablic 11,16 EUR 7. Registrski tablici, par 17,46 EUR 8. Registrske tablice, kpl 26,19 EUR 9. Prometno dovoljenje z ovitkom 1,28 EUR 10. Izdaja parkirne karte za invalida 2,51 EUR 11. Izdaja potrdila iz uradne evidence takse prosto 12. Overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije 1,06 EUR Upravna enota Ormož Zimska služba Pregled števila opravljenih akcij: Občinska uprava Minula zima je bila v primerjavi z dvema preteklima zimskima sezonama precej ra-dodarnejša s snegom. Seveda so se ga bili najbolj veseli otroci, upravljavci smučišč, koristen pa je bil tudi za naravo. Na drugi strani pa so obilne padavine s poledico povzročale težave v prometu, kjer je bilo treba za zimsko službo zagotoviti precej več sredstev, kot je bilo načrtovano s sprejetim proračunom za leto 2010. Zimsko službo na javnih poteh so opravljali izvajalci, ki so jih pred začetkom zimske sezone izbrale posamezne krajevne skupnosti. Na lokalnih cestah in v mestu Ormož pa opravlja zimsko službo konce-sionar Komunalno podjetje Ormož. Na javnih poteh je bilo opravljeno od 9 do 10 pluženj vseh javnih poti in do 3 delna pluženja, ki so zajemala predvsem hribovite predele. Opravljenihje bilo tudi od 16 do 19 posipov vseh javnih poti in do 2 delna posipa, ki sta zajemala predvsem hribovite predele. Za vse akcije zimske službe, ki so zajemale pluženja in posipavanja javnih poti, je bilo porabljenih skupaj 108.440 EUR. Po sprejetem proračunu je bilo za ta namen zagotovljenih 59.108 EUR, kar pomeni, da je bilo treba s prerazporeditvami sredstev za poplačilo obveznosti izvajalcem del dodatno zagotoviti 49.332 EUR. Na lokalnih cestah je bilo opravljenih 11 pluženj vseh lokalnih cest in dve delni pluženji ter 30 posipov vseh lokalnih cest in en delni posip. V mestu Ormož je bilo opravljenih 9 pluženj in 17 posipov mestnih ulic in hodnikov za pešce. Za vse akcije zimske službe na lokalnih cestah, ki zajemajo pluženje in posipe, je bilo skupaj porabljenih 91.978 EUR ter 25.542 EUR za opravljeno zimsko službo v mestu Ormož. Po sprejetem proračunu je bilo skupaj planiranih 77.435 EUR. To pomeni, da je bilo treba s prerazporeditvami sredstev za plačilo opravljenih storitev zagotoviti dodatnih 40.085 EUR. Če seštejemo vse akcije zimske službe, opravljene na javnih poteh, lokalnih cestah in v mestu Ormož, ugotovimo, da je bilo porabljenih skupaj 225.960 EUR, kar predstavlja 89.417 EUR več, kot je bilo načrtovano s proračunom leta 2010. Po končani zimski sezoni je bil na Občini konec marca opravljen skupen sestanek odgovornih oseb za zimsko službo, s predsedniki ter tajniki krajevnih skupnosti. Ugotovljeno je bilo, da je bila zimska KRAJEVNA SKUPNOST ŠT. PLUŽENJ ŠTEVILO POSIPOV vse javne poti del javnih poti vse javne poti del javnih poti ORMOŽ 10 0 16 2 IVANJKOVCI 9 3 18 1 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 9 3 18 1 KOG 10 2 18 1 VELIKA NEDELJA 9 3 19 1 PODGORCI 9 2 17 0 Pregled opravljenih akcij na lokalnih cestah in v mestu Ormož: PLUŽENJE PLUŽENJE, DELNO POSIP POSIP, DELNO LOKALNE CESTE 11 2 30 1 MESTO 9 0 17 0 Pregled porabljenih sredstev za opravljanje zimske službe na lokalnih cestah in v mestu Ormož: Pregled porabljenih sredstev za opravljanje zimske službe na javnih poteh: ZNESEK LOKALNE CESTE 91.978 MESTO 25.542 služba razen manjših pomanjkljivosti dobro organizirana in izvedena, celo bolje kot prejšnja leta. Posebej je bilo pohvaljeno delo koordinatorja zimske službe Marjana Munda. KRAJEVNA SKUPNOST ZNESEK ORMOŽ 20.691 IVANJKOVCI 24.356 MIKLAVŽ PRI ORMOŽU 16.494 KOG 10.754 VELIKA NEDELJA 22.077 PODGORCI 14.069 SKUPAJ 108.440 Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 Investicijska vlaganja v Občini Ormož v letu 2010 Občinska uprava_ IZ OBČINSKE UPRAVE ■j a 11 l«k1 a- V proračunu Občine Ormož za leto 2010 je zagotovljenih dobrih 21 milijonov za investicijska vlaganja, kar predstavlja 3/4 vseh planiranih odhodkov. Planirana investicijska vlaganja so bila predstavljena in usklajena konec lanskega leta na zborih občanov in vseh svetih krajevnih skupnosti. V prvih štirih mesecih so bili opravljeni številni popisi del, potekajo izbori izvajalcev in sklepanja pogodb za izvajanja del. Občina se prijavlja na različne razpise za sofinanciranje projektov iz državnega in evropskega proračuna. Določeni projekti oz. investicije so že končani oz. so v teku izvajanja. Največja realizacija oz. gradnja se pričakuje v poletnih mesecih in v začetku jeseni. Krajevna skupnost Ormož V Ormožu že poteka obnova grajske pristave, kjer bodo urejeni novi prostori za potrebe glasbene šole in muzeja. Podpisana je pogodba za vlaganja v ormoški grad, v sklopu katere bodo urejeni kletni prostori, sanitarije ter vgrajeno dvigalo. V ormoškem kulturnem domu so načrtovana vlaganja v obnovo oz. razširitev avle. V dveh letih bo novo vsebino oz. namen dobila stara šola na Humu. Trenutno je v izdelavi projektna dokumentacija, gradbena dela pa se bodo začela v letošnjem letu. V teku je tudi javni razpis za izbor izvajalca izgradnje novega otroškega vrtca v Ormožu. Dela se bodo začela v letošnjem letu, vrtec pa bo dokončan in predan svojemu namenu v prihodnjem letu. Za potrebe športnih aktivnosti bo odkupljeno zemljišče za izgradnjo pomožnega nogometnega igrišča, zgrajeni bosta dve igrišči na mivki in dokupljena potrebna oprema za atletski stadion, ki bo predan svojemu namenu 15.5.2010. Potekajo tudi postopki za odkup prostorov v mestni grabi, kjer bodo urejene sanitarije in garderobe za potrebe športnega udejstvovanja. V mesecu maju bo pred cerkvijo sv. Jakoba v Ormožu spet postavljen obnovljeni kip Brezmadežne. Na področju protipožarne varnosti so zagotovljena sredstva za vlaganja v gasilska domova v Ormožu in na Hardeku, del sredstev pa bo dodeljen posameznim gasilskim društvom na podlagi javnega razpisa, ki je v teku, za nabavo gasilske zaščitne in osebne opreme. V obrtni coni se odkupujejo zemljišča, zagotovljena pa so tudi sredstva za izdelavo projektne dokumentacije v okviru projektnih vsebin OREH ter za izdelavo študij izvedljivosti izgradnje modela delovanja podjetniškega inkubatorja. V mestu Ormož so bile na Ljutomerski, Kolodvorski in Ptujski cesti zamenjane svetilke, ki bodo pripomogle k manjšemu onesnaževanju okolja in manjši porabi električne energije. Končan je projekt izgradnje kanalizacije v Gregoričevi ulici. Izdelana je projektna dokumentacija in podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo komunalne infrastrukture za novo naselje pri vinski kleti v Ormožu. Pri osnovni šoli se načrtuje ureditev avtobusnega postajališča in obračališča za avtobuse, kar bo omogočalo varnejši prevoz otrok v šolo in iz šole domov. Na področju cestne infrastrukture določena dela že potekajo oz. so končana, ostali projekti pa se bodo začeli po sklenitvi pogodb z izvajalci del oz. s pridobljeno potrebno projektno dokumentacijo. Preplasteni bodo ceste oz. posamezni odseki cest na Humu, v Klju-čarovcih, na Litmerku, Hardeku, v Pavlovcih in na Lešnici. Planirana je modernizacija ceste v Pušencih in Opekarniške ceste v Ormožu ter dokončanje dvoletnega projekta modernizacije lokalne ceste Loperšice - Vitan. V izdelavi so projekti za modernizacijo posameznih delov hodnikov za pešce in poti v mestu Ormož, izgradnjo hodnika za pešce na Hardeku in izgradnjo hodnika za pešce z javno razsvetljavo od Huma do Loperšic. Pri slednjem potekajo dogovarjanja z DRSC za istočasno preplasti-tev ceste ob trasi planirane izgradnje hodnika za pešce. V letošnjem letu je planirana tudi izgradnja parkirišča, hodnika za pešce in pre-plastitev ceste ob pokopališču v Ormožu. Ob pokopališču na Humu pa bo zgrajeno novo parkirišče. Na področju osnovnošolskega izobraževanja je največ sredstev namenjenih za zamenjavo azbestne strešne kritine na južnem delu nove šolske zgradbe. Krajevna skupnost Ivanjkovci V Krajevni skupnosti Ivanjkovci je največ sredstev planiranih za vlaganja v cestno infrastrukturo. Določene ceste so bile zgrajene že v letošnjem letu, za ostale pa potekajo postopki za izbor izvajalcev. Tako bodo v letošnjem letu preplastene oz. modernizirane ceste: ' EB1I* i <£ _ - Cesta na Žvabu - Škorjanec Žvab (Škorjanec), Žvab (Dežmarič), Žero-vinci - Hujbar, Radomerščak - Žerovinci, Lešnica - Strezetina (Štuhec), Pavlovski Vrh, Libanja, Lahonci (Kosi), Mali Bre-brovnik in Krčevina - Jeruzalem (od Bren-holca proti Krčevini), katere del sega tudi v Krajevno skupnost Miklavž. Planirana je tudi obnova lokalne ceste Sp. Ključarovci - Runeč, ki poteka po dveh krajevnih skupnostih (Ormož in Ivanjkovci). V naselju Ivanjkovci pa bo zgrajen hodnik za pešce do Fergola. V letošnjem letu se bo pristopilo k izdelavi projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave v Ivanjkovcih. Na področju osnovnošolskega izobraževanja bo kupljeno novo pohištvo (mize, stoli in omare) za potrebe 3. razreda, zamenjan del senčil in zgrajena klančina za nemoten dostop invalidov v šolo. Del sredstev pa bo namenjen tudi za dozidavo gasilskega doma v Ivanjkovcih. Krajevna skupnost Kog Tudi v Krajevni skupnosti Kog je največ sredstev planiranih za vlaganja v cestno infrastrukturo. Planirana je preplastitev dela lokalne ceste Gomila - Vitan, del lokalne ceste Središče - Vitan - Vuzmetinci (odsek Lačaves - Vitan), preplastitev lokalne ceste Vitan - Gomila, z izgradnjo hodnika za pešce injavne razsvetljave (Čurin). Na novo zgrajene oz. modernizirane bodo ceste v Jastrebcih, na Kogu (Bratuša), Gomili (Kotar), Gomili (Zabavnik), Vitanu (Juršič) ter cesti pri pokopališču na Kogu. Postavljeni bosta novi avtobusni nadstrešnici na Gomili in v Jastrebcih. Zgrajene bodo stopnice od parkirišča do cerkve sv. Bolfenka na Kogu ter izdelani projekti za revitalizacijo ožjega vaškega jedra Koga oz. ureditev »Košarkine hiše«. Planirana so tudi sredstva za ureditev parkirišča pri pokopališču na Kogu. Krajevna skupnost Miklavž pri Ormožu V Krajevni skupnosti Miklavž pri Ormožu je predvidenih največ denarnih sredstev v letu 2010 za vlaganja v cestno infrastrukturo. Zagotovljena so sredstva za preplastitev ceste Zasavci (Puklavec) modernizacijo dveh cest v Velikem Brebrovniku, treh na Vinskem Vrhu in dela ceste Krčevina -Jeruzalem (od Brenholca proti Krčevini), katere del sega tudi v Krajevno skupnost Ivanjkovci. Planirana je tudi izgradnja avtobusnega postajališča v Krčevini in izgradnja parkirišča pri šoli v Miklavžu. Na področju protipožarnega varstva bo Občina zagotovila del sredstev za sofinanciranje izgradnje novega gasilskega doma v Hermancih in sofinanciranje nabave novega gasilskega vozila za Prostovoljno gasilsko društvo Miklavž pri Ormožu. V centru Miklavža bosta postavljeni dve novi avtobusni nadstrešnici in ena na Kajžarju. Zamenjana so že bila okna v starem delu šole in v upravnih prostorih. V Miklavžu bo postavljena ograja okrog igrišča, zamenjano pa bo tudi k stavbno pohištvo in obnovljena bo fasada na kulturnem domu v Miklavžu pri Ormožu. Krajevna skupnost Podgorci Največja planirana investicija v Krajevni skupnosti Podgorci v letošnjem letu je dozidava in obnova kulturnega doma v Podgorcih. Nadalje so planirana sredstva za sofinanciranje nabave novih orgel v cerkvi sv. Lenarta. V Cvetkovcih potekajo dela pri izgradnji novega športnega igrišča. Planirana so tudi vlaganja v gasilski dom in prekritje vrtca v Podgorcih. Izdeluje se projektna dokumentacija za izgradnjo kanalizacije v naseljih Osluševci in Cvet-kovci. Občina je tudi pripravila vso potrebno dokumentacijo in pridobila služnosti za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo, hodnikom za pešce in javno razsvetljavo v Podgorcih, ki bo segala tudi v Krajevno skupnost Velika Nedelja (Podgorci, Sodinci - Velika Nedelja). Na področju cestne infrastrukture je planirana modernizacija cest na Bresnici (Kačjak), Podgorci (do igrišča), Bresnici (Golob), Podgorci - Strjanci ter preplastitev dela lokalne ceste v ožjem delu Podgorcev, ob kateri bo zgrajen tudi hodnik za pešce na južni strani ceste. Če bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se bo v letošnjem letu začela izgradnja II. in III. faze namakalnega sistema, ki bo posegal tudi na del kmetijskih zemljišč na območju Krajevne skupnosti Podgorci. Krajevna skupnost Velika Nedelja Največ projektov v Krajevni skupnosti Velika Nedelja se bo v letu 2010 realiziralo na področju cestne infrastrukture. Za večino cest je v teku postopek izbora izvajalcev, za določene ceste pa so že podpisane pogodbe in gradbena dela potekajo. Tako bodo v letošnjem letu modernizirane naslednje ceste: Sodinci (Pleh), Vičanci (Dole), Lunovec (Kovačec), Hajndl (Pleh), Drakšl (Kajnč), Senešci (Ules) ter preplastitev del ceste Drakšl - Senik. V teku je izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo dela hodnika za pešce v Mihovcih ob državni cesti G1-2, ki bo zgrajen po izdelavi projektne dokumentacije. Na področju kulture se planirajo vlaganja v kulturni dom pri Veliki Nedelji. V letošnjem letu pa je že bil plačan drugi del obveznosti za nakup mobilnih tribun za potrebe kulturnega društva. Na področju varstva okolja je planirana izgradnja dela kanalizacije v Mihovcih ter začetek del izgradnje kanalizacije, čistilne naprave, hodnika za pešce in javne razsvetljave od Velike Nedelje do Sodincev, ki se nadaljuje v Krajevni skupnosti Podgorci. Prav tako poteka za širše območje, skupaj s Krajevno skupnostjo Podgorci, izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo kanalizacije in čistilne naprave na vodovarstvenem območju, in sicer v vaseh Trgovišče in delu Mihovcev. Del sredstev je planiranih tudi za vlaganja v gasilski dom pri Veliki Nedelji in zamenjavo oken na starem delu šolske zgradbe. Če bo pridobljeno gradbeno dovoljenje, se bo v letošnjem letu začelo izgradnja II. in III. faze namakalnega sistema. Skupni projekti V občini se izvajajo oz. pripravljajo tudi projekti skupnega pomena za širšo lokalno skupnost. Največji tak projekt je izgradnja širokopasovnega omrežja - GOŠO, ki se gradi na območju Krajevnih skupnosti Ivanjkovci, Ormož, Podgorci in Velika Nedelja ter delu naselij v Občinah Sveti Tomaž in Središče ob Dravi. Skupaj bo do konca letošnjega leta zgrajeno približno 350 km omrežja s približno 3.000 priključki. Skupaj z obema občinama iz Upravne enote Ormož se bo nadaljevalo vlaganje na področju zdravstva. Tako bo v letošnjem letu obnovljen vhod v zdravstveni dom, urejeno bo parkirišče, preseljen rentgen ter kupljeno novo reševalno vozilo. Precejšnja sredstva so planirana za vlaganja na področju ravnanja s komunalnimi odpadki. Nadaljevali se bodo sanacija deponije komunalnih odpadkov na Dobravi, odkup zemljišč in izdelava projektne dokumentacije za izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki v glinokopu - projekt CEROP. Skupaj s koncesionarjem se v okviru planiranih sredstev pripravljajo programi letnega investicijskega vzdrževanja vodovodnega omrežja, kanalizacij in čistilnih naprav. Del sredstev je planiranih tudi za vlaganja v opremo in objekte javnih zavodov (vrtci, knjižnica, muzej, ljudska univerza, javni zavod za informiranje in mladinski center), sanacijo plazov, vlaganja v letni in notranji bazen, izdelavo okoljskega prostorskega načrta, odkupe zemljišč, izdelavo projektnih dokumentacije za projekte, ki se načrtujejo za prihodnja leta, in za druge namene. Občina Ormož - sonce Prlekije Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 ï_Ormoške novice ZGODILO SE JE V Centru za starejše občane smo praznovali Mateja Sok, delovna terapevtka v Centru starejših občanov Ormož_ »So trenutki, ko rečemo, nekaj je v zraku. Nekaj lepega. Nekaj nežnega. Morda le vonj po potici in maku. So trenutki, ki jih skrijemo pod blazino, da bi vsako noč zdrsnili v svoje sanje. Mogoče neopazni, a iskreni. Kratki, a bogati. Taki, ki rišejo pravljice in se dotaknejo srca.« S temi besedami smo začeli našo slovesnost in verjamem, da smo vsi, ki smo se zbrali na praznovanju, v teh osmih letih imeli priložnost v naši hiši začutiti veliko kratkih, neopaznih a iskrenih in bogatih trenutkov. Verjamem, da so se velikokrat dotaknili naših src in verjamem, da so se jih tudi na dan praznovanja. Kako se jih ne bi, ko pa znamo v našem domu vedno znova in znova pripraviti nepozaben program in poskrbeti za številna presenečenja. Častni gostje naše prireditve so bili člani Miklavškega okteta, ki so s svojim izredno dobrim nastopom potrdili, da v naravi ne najdemo nič lepšega in popolnejšega od petja, da nas petje usmerja v globino duše in vodi k notranji ubranosti., da je petje misel srca in ljubezni, pogovor v skrivnostni obliki. Ponovno smo se predstavile članice vokalne skupine Objem, ki jo sestavljamo zaposlene v Centru starejših občanov, in poskrbele, da se je pesem dvignila do src poslušalcev in da je petje dobilo vrednost, srca pa čisto ljubezen. Premierno smo se predstavile tudi skupaj s člani Miklavškega okteta članice Objema. Petje nas je popeljalo na skupno pot, saj nas le-to razveseljuje, združuje in navdušuje za dobro. Zapeli smo pesmi Pesem sužnjev in Tam v štajerski deželi. Iz zapetih pesmi je prihajal čar, ob katerem so se upokojile skrbi marsikoga od prisotnih. Nastop je bil za nas nastopajoče, in verjamem, da tudi za poslušalce, prav poseben. Za to se moramo zahvaliti g. Leonu Lahu, ki nas je s svojim prisrčnim humorjem, z dobro voljo in seveda skozi intenzivne vaje, ki so bile za nas nekaj novega in pravi izziv, pripravil na ta nastop. G. Leonu smo iz srca hvaležni za ves vloženi trud. Njegovo vizijo smo tisti dan dobro udejanjili. Praznovanje pa je imelo še en poseben namen. Počastitev 10-letnice izvajanja pomoči na domu pod okriljem Centra za starejše občane Ormož in deseto leto prvih zaposlitev v njem. Direktorica mag. Mihaela Vor-šič, nam je nekoliko opisala kakšna je bila videti pomoč na domu takrat in kakšna je danes. Pomoč na domu se je namreč iz leta v leto spreminjala, razvijala in prešla v bolj formalno obliko dela, izogniti pa se ni mogla niti posledicam današnjega materialno naravnanega sveta. Pomoč na domu je ob domskem varstvu zelo pomembna dejavnost, saj omogoča starostnikom, da lahko z manjšo pomočjo na jesen svojega življenja čim dlje kvalitetno bivajo doma. Ga. direktorica, mag. Mihaela Voršič, je posebej pozdravila dve stanovalki, ki sta bili pred desetimi leti naši uporabnici pomoči na domu, sedaj naši stanovalki, in ena izmed njiju je bila pred osmimi leti tudi naša prva stanovalka v domu - ga. Terezija Frangež. V ta namen in kot simbolično zahvalo vsem uporabnikom sta skupaj z go. Mileno Vrbnjak izročili majhno pozornost gospe Treziki, saj sta ravno Milena in Trezika bili tisti, ki sta se pred desetimi leti »služili«. Prav tako sta ga. direktorica in njen zdajšnji namestnik, prokurist mag. Marko Rozman, podelila simbolična darilca zaposlenim za deset let služenja naši ustanovi. Kar osem je bilo častnih gostij, ki so si s požrtvovalnim delom zaslužile slovesno priznanje. In tudi mi jih nismo zabrisali. S prebrano mislijo smo povabili upokojeni delavki Centra za starejše občane Ormož, da sta ča- »Vsaka sled, ki ostane za nami, je odmev koraka. Vsaka pot, ki jo prehodimo, je seštevek naših sledi, zapisanih v naše življenje in življenja vseh, ki prečkajo naše poti. Vsako dejanje in vdih, vsaka beseda in sleherni gib so odgovornost, ki jo nalagamo svojim najbližjim in vsej družbi z zavestno gotovostjo in s prepričljivo samozavestjo. Sledi namreč niso za to, da bi se zabrisale v praznino.« stno upihnili svečke na torti. Veliko ganljivih trenutkov je bilo. in marsikatera solza je spolzela po obrazu. Naše želje so, da se seštevek vseh sledi tistega dne razlije v naše življenjske poti. Ob koncu programa se je seveda lepota tistega dne nadaljevala ob pogostitvi in prijetnem druženju. Skupaj nam je uspelo rumeni madež spremeniti v veliko sonce. Poslovili smo se z mislijo, da zvečer trenutke tistega dne položimo pod svoje blazine in skrijemo v svoje sanje, da bomo vonjali vonj potice in maka. Naša stanovalka Marija Serec-Babica je bila gostja oddaje Jutranji gost na Radiu Prlek Po pripovedovanju Marije Serec zapisala Eva Prelog, socialna delavka v CSO Ormož Na povabilo uredništva iz Radia Prlek sem v petek, 19.02.2010, sodelovala, kot gostja na Radiu Prlek v oddaji Jutranji gost. Povabili so me z namenom, da predstavim svojo pesniško zbirko »Pesmi iz življenja«. Skozi pogovor z novinarjem Petrom sem opisala svojo življenjsko zgodbo, predstavila svojo pesniško zbirko in življenje v našem domu. Iz pesniške zbirke sem poslušalcem Radia Prlek prebrala pesem. Nato so sledila nagradna vprašanja, v katera so se vključevali poslušalci jutranjega programa. Vprašanja so se nanašala na pesniško zbirko in na lastnosti, po katerih sem poznana v domačem okolju. Pravilne odgovore smo nagradili z izvodi moje pesniške zbirke. Sodelovanja na Radiu se vsak dan znova spominjam z lepimi občutki. V življenju sem doživela veliko stvari, nikoli pa si nisem predstavljala, da bom kdaj v vlogi »radijske zvezde«. Slušalke na ušesih, mikrofon in radijski studio so me naravnost očarali. Trema in negotovost sta v trenutku izginili. Imela sem občutek, da imam veliko povedati in da to, kar počnem, ni zame nič novega. Počutila sem se pogumno in »zvezdniško«. Zvezdniško počutje se je nadaljevalo tudi po prihodu v Center za starej -še občane Ormož, kjer so me zaposleni in stanovalci doma pričakali s šopkom rožic in s številnimi čestitkami za dober radijski nastop. Takšnega sprejema po vrnitvi iz Radia si nikoli ne bi mogla predstavljati. Še sedaj se dogaja, da v domu srečam svojce stanovalcev, ki so poslušali jutranji program in me spomnijo nanj z lepimi spomini. Ob tej priložnosti bi se rada zahvalila delovni terapevtki Mateji Sok, ki mi je bila ves čas moralna podpora, in Marku, da sta me ta dan skupaj spremljala na Radio in poskrbela, da naporna hoja po strmih stopnicah ni bila tako težka, kot je bilo najprej videti. Punčke iz cunj za afriške otroke Jelka Krajnc, delovna inštruktorica v Centru starejših občanov Ormož_ V okviru skupnega projekta »Drug drugemu smo potrebni«, medgeneracijskega druženja in sodelovanja uporabnikov Varstveno delovnega centra Dornava, DE Ormož in stanovalcev CSO Ormož smo se letos na povabilo voditeljice projekta Polone Ber-lak pridružili vseslovenski akciji Unicefa pod imenom Posvoji punčko in reši otroka, za pomoč afriškim otrokom. Že ob povabilu, naj se pridružimo akciji, smo začutili, da nas čaka nekaj velikega, nekaj lepega. Priprave so stekle že v našem domu, sešili smo telesa punčk, jih napolnili s polnilom in ga. Cirila Krajnc je pridno pletla copatke. Zelo smo se veselili prvega srečanja, saj si nismo znali prav predstavljati, kako bo potekalo delo in naše druženje. V sredo, 3.3.2010, smo se tako z go. Antonijo Vučko in go. Rozali-jo Jerenec odpeljale v Dornavo, na žalost pa je ga. Marijica Kaučič zbolela in se nam ni mogla pridružiti. Uporabniki in mentorji VDC-ja so nas toplo sprejeli. Prvi dan smo dobili polno nasvetov za izdelavo punčk, saj je prišla v goste ga. Alenka Podgornik s Solkana pri Novi Gorici, ki je sama izdelala v devetih letih preko 2400 punčk iz cunj. Izdelovalke punčk je obiskala, in se nam tudi sama pridružila pri delu, nacionalna koordinatorka Unicefovega projekta Polona Grajf. Letos je akcija Unicefa namenjena zbiranju denarja za cepivo proti šestim boleznim, ki v Afriki še vedno terjajo otroška življenja. Gre za davico, ošpice, oslovski kašelj, otroško paralizo, tuberkulozo in tetanus. Otroci v Afriki do petega leta množično umirajo zaradi omenjenih bolezni, nimajo vzpostavljenega imunskega sistema, ker niso cepljeni proti nalezljivim boleznim. Z nakupom oz. s posvojitvijo ene punčke se plača cepivo za vse bolezni in se tako reši življenje enega otroka. V letih, odkar poteka akcija, je uspelo zagotoviti cepivo za kar 106 milijonov otrok. Trije dnevi dela so hitro minili, sami smo izdelali pet punčk, skupaj pa čez dvajset punčk. Našo utrujenost je zameglila vedrina, topel občutek, da smo še vedno koristni, da naše roke zmorejo narediti tudi tako veliko delo, kot je rešiti življenje. Z nasmehom na obrazu, s toplino v srcu smo na poti do našega doma že kovale načrte, kako se bomo prihodnje leto spet pridružile tej humanitarni akciji, s tem pomagale otrokom in se ponovno družile z uporabniki VDC Dornava, ki so nas razveseljevali in nam dali energije še za domov . ... In ni zaman, da smo naše skupno druženje poimenovali »Drug drugemu smo potrebni« . Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 ZGODILO SE JE Ormoške novice_7 Trendi varnostnih pojavov v letu 2009 Edvard CVETKO, komandir Policijske postaje Ormož 1. Kriminaliteta V letu 2009 so policisti na območju Občine Ormož ugotovili 315 (251) kaznivih dejanj, kar je 25,50 % več kot v letu 2008. Kazniva dejanja, storjena na območju Občine Ormož, predstavljajo 0,30 % kaznivih dejanj, obravnavanih v celotnem slovenskem prostoru ter 1,80 % kaznivih dejanj, obravnavanih na območju PU Maribor. V R Sloveniji je viden 5,24 % porast kriminalitete, na območju PU Maribor pa 1,93 % porast kriminalitete. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja je bilo državnemu tožilstvu ovadenih 233 (149) osumljencev, kar je 56,38 % več kot v letu 2008. Med ovadenimi je 98 (52) ali 42,06 % (34,90 %) povratnikov. Preiskanost kaznivih dejanj je v primerjavi z letom 2008 nekoliko višja. V letu 2009 ugotavljamo 70,45 % preiskanost, v letu 2008 pa je le-ta znašala 69,8 %. Na območju Občine Ormož je bilo obravnavanih 51 (36) kaznivih dejanj gospodarske kriminalitete. V strukturi celotne kriminalitete se je delež gospodarske kriminalitete glede na primerjalno obdobje nekoliko zvišal in znaša 16,19 %, medtem pa je v letu 2008 ta delež znašal 14,34 %. Na našem območju je bilo obravnavanih 264 (215) zaznanih dejanj splošne kriminalitete, kar je 18,56 % več kot v letu 2008. Znotraj kaznivih dejanja zoper premoženje so najštevilnejše tatvine 68 (57), sledi poškodovanje tuje stvari 33 (24), velike tatvine 25 (16), goljufije 13 (18), zatajitev 7 (6), prikrivanje 3 (0) in odvzem motornega vozila 1 (0). Na območju Občine Ormož je bilo med osumljenci kaznivih dejanj obravnavanih 9 (4) mladoletnikov, med ovadenimi so bili 3 (1) povratniki. Osumljeni so bili storitve 5 (4) kaznivih dejanj. 2. Javni red in mir Na območju Občine Ormož je bilo v letu 2009 obravnavanih 286 (251) kršitev predpisov, ki urejajo javni red in miru ter splošno varnost ljudi in premoženja. Zaradi kršitev predpisov, ki urejajo področje javnega reda in miru ter splošno varnost ljudi in premoženja, je bilo obravnavanih 254 (224) oseb. Pri dogodkih smo obravnavali 8 (7) požarov, 7 (6) nenadnih smrti, 5 (1) samomorov in 3 (7) delovne nesreče. 3. Prometna varnost V letu 2009 se je na cestah na območju Občine Ormož zgodilo 90 (104) prometnih nesreč, v katerih je bilo udeleženih 176 (182) oseb. V primerjavi z letom 2008 se je število prometnih nesreč zmanjšalo za 13,46 %, število udeležencev pa za 3,30 %. Prometna nesreča s smrtnim izidom je bila I (2), 49 (53) prometnih nesreč se je končalo s telesno poškodbo, 40 (49) pa je bilo prometnih nesreč I. kategorije. V prometnih nesrečah je 1 (2) oseba umrla, 8 (8) oseb je bilo hudo in 70 (60) lažje telesno poškodovanih, 97 (112) udeležencev pa ni bilo telesno poškodovanih. V naseljih se je zgodilo 53 (68) prometnih nesreč, v katerih je bilo 5 (7) oseb hudo telesno poškodovanih in 41 (31) oseb lažje telesno poškodovanih. Zunaj naselij se je zgodilo 37 (36) prometnih nesreč, v katerih je 1 (2) oseba umrla, 3 (1) osebe so bile huje telesno poškodovane in 29 (29) oseb lažje telesno poškodovanih. Prisotnost alkohola je bila ugotovljena pri II (24) povzročiteljih prometnih nesreč. Povprečna stopnja alkoholiziranosti je bila 1,59 (1,30) g alkohola na kg krvi. V prometnih nesrečah je bilo udeleženih 7 (0) otrok in 7 (5) mladoletnikov. Posledice prometnih nesreč otrok in mladoletnikov: 6 (0) otrok lahko telesno poškodovanih, 2 (1) mladoletnika huje telesno poškodovana in 3 (3) lažje telesno poškodovani 1 (0) otrok in (3) mladoletnika sta bila povzročitelja. Na območju Občine Ormož je bilo obravnavanih 11 (10) prometnih nesreč s pobegom, od katerih je bila 1 (2) prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami, 10 (8) pa je bilo prometnih nesreč I. kategorije. Raziskali smo 6 (8) prometnih nesreč, neraziskana je ostala 1 prometna nesreča z lahkimi telesnimi poškodbami in 4 prometne nesreče I. kategorije. 3.1 Ukrepi policistov: Policisti PP Ormož (celotno območje delovanja PP Ormož) so v 2.579 (1.357) primerih odredili preizkus alkoholiziranosti z alkotestom. Alkotest je bil pozitiven v 215 (183) primerih. Pridržanih do izstreznitve je bilo 105 (58) oseb, zasegli so 10 (4) vozil in začasno so odvzeli 153 (126) vozniških dovoljenj. V zvezi z ugotovljenimi kršitvami cestno-prometnih predpisov so policisti na območju Občine Ormož v letu 2009 izvedli naslednje ukrepe: 446 (471) opozoril, 2.204 (1.998) glob, 71 (19) posebnih plačilnih nalogov, 16 (23) odločb v hitrem postopku in 204 (148) obdolžilnih predlogov. 4. Nadzor državne meje Ilegalno je na območju Občine Ormož v tem obdobju prestopilo državno mejo 16 (23) oseb oziroma 30,34 % manj kot leta 2008. Med osebami, ki so ilegalno prestopile državno mejo, so državljani Hrvaške 15 (15) in Srbije 1 (0). 5. Ostalo Policisti PP Ormož si tudi v letu 2010 želimo dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, s člani občinskega sveta in z ostalimi iz zainteresirane javnosti. S tem namenom pričakujemo pobude in predloge občanov za še boljšo varnost na območju Občine Ormož. Starejši za višjo kakovost življenja doma Danica Majč_ Ker postajamo starajoča se družba, življenjska doba se podaljšuje, s tem pa naraščajo tudi tegobe in nadloge, ki jih prinaša starost, se je tudi Društvo upokojencev Ormož vključilo v projekt STAREJŠI ZA VIŠJO KAKOVOST ŽIVLJENJA DOMA ali krajše STAREJŠI ZA STAREJŠE. Cilj projekta je izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem, starejšim od 69 let, ki živijo doma, ter spoznati njihove potrebe, poiskati tiste, ki si ne znajo ali ne zmorejo sami poiskati pomoči, vzpostaviti stike z javnimi službami in z drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah ter poskušati organizirati pomoč tistim, ki jo potrebujejo in želijo. Kot prostovoljci dela v projektu 10 članov Društva upokojencev Ormož, in sicer : - Silva Štampar — za Hardek - Marija Kirič — za Pavlovce - Marija Tušek — za Pušence - Valentina Kuharič — za Frankovce in Loperšice - Marta Kelemina — za Hum - Marija Antolič — za Litmerk - Julijana Melnik — za Dobravo Feliks Geč — za Lešnico, Sp. Ključa-rovce in Lešniški Vrh - Hilda Gaberc — za Ormož - Danica Majč — za Ormož - Kot koordinatorica dela na projektu Marija Hasaj. Društvo upokojencev Ormož izvaja projekt STAREJŠI ZA STAREJŠE že 5 let. V tem času smo anketirali in v register razvrstili 478 oseb, starejših od 69 let, ne glede na članstvo v društvu. 60 oseb te starosti pa je sodelovanje pri anketiranju odklonilo. Prebivalce, ki bodo starost 69 let dopolnili letos, bomo anketirali in jih obiskali v teku leta, prav tako pa se lahko za anketiranje odločijo tudi tisti, ki so anketo že odklonili. Obiskanih je bilo 160 že prej anketiranih. V letu 2009 smo starejšim, vključenim v ta program, v sodelovanju z Rdečim križem Ormož, dvakrat dostavili prehrambene pakete. V dogovoru je bila tudi tretja dostava, vendar jo je takrat prevzel Karitas. Na osnovi obiskov in stanja starejših na terenu je bil za 30 oseb dan predlog za obisk patronažne službe, 5 oseb pa naj obišče Center za socialno delo Ormož. Povratne informacije na ti dve pobudi še nismo dobili. Na dvanajstih sestankih smo obdelali problematiko ob delu na projektu. Zelo dobro sodelujemo s koordinatorico Pokrajinske zveze društev upokojencev Silvo Gorjup, česar pa ni mogoče reči za sodelovanje z vodstvom našega društva, kajti tu ne dobimo niti moralne podpore za delo. Po mnenju nekaterih je namreč to delo nepomembno in nepotrebno, še več, če si dovoliš glasno spregovoriti, te vržejo iz pisarne, istočasno pa se prav ti upajo hvaliti v poročilih z delom prostovoljcev. Osebam z zelo nizko pokojnino je treba pomagati pri pridobitvi enkratne denarne pomoči pri Centru za socialno delo. Ob tej priložnosti pozivam vse, ki bi bili te pomoči potrebni, da se obrnejo na svojega prostovoljca, skupaj bosta poskušala rešiti vse potrebno. V decembru 2009 je bilo na Ptuju srečanje prostovoljcev Podravja, ki se ga je udeležilo tudi sedem prostovoljcev iz Ormoža. Za konec bi uporabila besede gospe Silve Gorjup: » Značilnost prostovoljstva je človečnost, ustvarjalnost in pripravljenost dajanja v dobrobit sočloveku in skupnosti. Prostovoljec ne more biti vsak, kajti zanj so značilne socialne veščine, ki omogočajo vzpostavljanje prijateljskih stikov, biti mora zmožen poslušati, razumeti in sprejemati, ne da bi sam podoživljal psihične travme, pripravljen mora biti storiti kaj za sočloveka, mora biti čustveno stabilen, prijazen, zaupen, odgovoren, spoštovati mora osnovne človeške vrednote in še bi lahko naštevali. Prostovoljno delo je torej delo za druge, kjer ne pričakujemo plačila, pač pa nas zadovoljuje dober občutek , ko za druge opravljamo prijetno stvar «. Iz tega izhaja, da je za vsa dela, ki se izvajajo prostovoljno, nemoralno pričakovati ali sprejemati plačilo. Plačilo za opravljeno delo smo dobivali v času opravljanja dela na svojih delovnih mestih pred upokojitvijo. Za delo sedaj pa se odločamo prostovoljno, za razdajanje in pomoč drugim, ne pa iskanje osebnih koristi. Skrajni čas je, da bi se tega vsi zavedeli. Regijsko tekmovanje Rdečega križa prve pomoči. Tekmovalci so morali tudi na terenu prepoznati poškodbe, jih oskrbeti in se odločati o nujnosti uporabe temeljnih postopkov oživljanja. Učenci OŠ Velika Nedelja so tako pokazali veliko teoretičnega kot tudi praktičnega znanja. Na koncu so dosegli odlično 6. mesto, kar je za ekipo, ki se je prvič udeležila takšnega tekmovanja, zelo velik uspeh. Barve OŠ Velika Nedelja so na tekmovanju zastopali: Sergeja Plohl, Ana Ambrož, Vendi Balas, Špela Petek, Julija Henkel, Tomaž Cvetko in Rok Cvetko. Učence so na tekmovanje pripravljali: učitelja Darja Kovačec in Stanko Bezjak iz OŠ Velika Nedelja, Maja Botolin Vaupotič iz RKS OZ Ormož ter Marija Imerovič in Mira Frangež, predavateljici z licenco Rdečega križa Slovenije. i f*' im rrZ JvWl i Stanko Bezjak V sredo, 7. 4. 2010, je na Ptuju potekalo regjisko tekmovanje iz znanja in veščin prve pomoči. Tekmovanja so se z ormoškega konca udeležili učenci OŠ Velika Nedelja. Preverjanje znanja je potekalo s področja poznavanja organizacije in delovanja Rdečega križa, iz poznavanja cestno-prometnih predpisov in praktičnega znanja Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 _8 •J JiiMHxJirA'JMt! ZGODILO SE JE Pesem, ples in beseda Barbara Podgorelec, koordinatorka JSKD OI Ormož Ormoško območje je v preteklih mesecih zaznamovalo veliko zanimivih in pestrih kulturnih dogodkov. Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Ormož je s pomočjo kulturnih društev ter osnovnih šol, ki delujejo na področju Občin Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi pripravila kar nekaj srečanj s področja ljubiteljske kulture. 31. januarja so se na srečanju Bogastvo ljudske zakladnice predstavili ljudski pevci in godci. Sodelovalo je kar dvanajst pevskih in godčevskih skupin, katerih osnovno poslanstvo je ohranjanje, poustvarjanje ter širjenje ljudskega izročila. Na območnem srečanju so se predstavili ljudski pevci s Koga, podgorski vaški pevci iz Društva upokojencev Podgorci, ljudske pevke iz Svetega Tomaža, obreški pevci ljudskih pesmi, podgorski ljudski godci, pevke ljudskih pesmi Sestre Nedeljko, skupina pevcev ljudskih pesmi Kvartet slavček, miklavževski pevci ljudskih pesmi, osluše-vske pevke ljudskih pesmi, pevsko društvo Zrelo klasje, skupina Porini pa počini ter Veseli godci Društva upokojencev Velika Nedelja. Veseli godci društva upokojencev Velika Nedelja (foto: Foto Host) • ■ ,,-.]»,:: ' rTiatlT^EJ A it * 1 I 3. februarja so deske ormoškega Doma kulture zavzeli mladi folkloristi. Na območnem srečanju otroških folklornih skupin Ringa raja so se predstavile folklorne skupine Nagajivčki vrtca iz Ormoža, folklorna skupina vrtca Ježek pri Osnovni šoli Sveti Tomaž, folklorna skupina Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, folklorna skupina Osnovne šole Ivanjkovci, folklorna skupina Kolca Osnovne šole Sveti Tomaž, folklorna skupina Korajža Osnovne šole Ormož, folklorna skupina Klasek Osnovne šole Miklavž pri Ormožu ter folklorna skupina Drobtinice Osnovne šole Miklavž pri Ormožu. Folklorna skupina Klasek Osnovne šole Miklavž pri Ormožu (foto: Foto Host) t« J ' \ /j - >5 * m m Sobota, 13. marca, pa je potekala v znamenju plesa. Na območnem srečanju plesnih skupin Plesne migarije so se predstavili mladi plesalci in plesalke iz Osnovne šole Ormož, ki je na srečanju nastopila s kar štirimi skupinami, in sicer z mlajšo, srednjo in starejšo plesno skupino, ter s skupino plesne pripravnice. Mentorici ormoških plesalcev sta Sanja Miškovič in Dušanka Feguš. Pridružili sta se jim še Osnovna šola Stanka Vraza, kjer mlade plesalce uči plesnih vrlin Urška Rižnar, ter plesalci Osnovne šola Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, z mentorico Nevenko Jambriško. .v1 1 ' V marcu smo doživeli tudi lutkarski praznik, kjer se je na območnem srečanju ki smo ga poimenovali Ostržkov dan, predstavilo sedem lutkovnih skupin. Zarja, starejša lutkovna skupina iz Osnovne šole Ormož, se je predstavila s senčnimi lutkami s predstavo Med planjavami zvezd, lutkovna skupina Osnovne šole Stanka Vraza z Zvezdico zaspanko, lutkovna skupina Zvezdice iz Osnovne šole Sveti Tomaž s Sapramiško, mlajša lutkovna skupina Osnovne šole Središče ob Dravi z ljudsko pravljico Mačka in miši, mlajša lutkovna skupina Osnovne šole Ormož z Živalskim klepetom, otroška lutkovna skupina iz Osnovne šole Središče ob Dravi s predstavo Maxa Velthuijsa Žabec je žalosten ter srednja lutkovna skupina iz Osnovne šole Ormož s hudomušno predstavo Mario & Daria. Na prvi aprilski dan so nas razveselili mladi gledališčniki. Na območnem srečanju Igrajmo se gledališče se nam je predstavilo osem otroških gledaliških skupin. Gledališki krožek Osnovne šole Ormož je zaigral predstavo z naslovom Do tiste stezice, gledališki klub Osnovne šole Miklavž pri Ormožu s predstavo Bedak Pavlek, gledališka skupina Copatki Osnovne šole Sveti Tomaž z Muco copatarico, I. gledališka skupina Osnovne šole Ormož s Čudežno vrečo, mali gledališčniki iz Osnovne šole Stanka Vraza s slovensko ljudsko pravljico Kralj in njegovi trije sinovi, II. gledališka skupina osnovne šole Ormož s predstavo Smradek, dramska skupina Osnovne šole Velika Nedelja z musicalom Boogi Voogi babica ter dramska skupina Osnovne šole Ormož s predstavo Muc gospe Vriskove. V petek, 16. aprila, je večer minil v znamenju folklore. Na območnem srečanju odraslih folklornih skupin Diradi Čindara so se nam predstavili folkloristi Varstveno-delovnega centra Ormož, folklorna skupina Untrca kulturnega društva Fran Ksaver Meško iz Svetega Tomaža, folklorna skupina Metla Kulturno-turistič-nega društva Miklavž pri Ormožu, folklorna skupina kulturnega društva Obrež, folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci ter folklorna skupina Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci. Folklorna skupina Kulturnega društva Podgorci (foto: Foto Host) 22. aprila so nam popoldan popestrili mladi pevci otroških pevskih zborov. Na območnem srečanju Cicido se nam je predstavilo kar trinajst otroških pevskih zborov. Prvi so na oder stopili pevci otroškega pevskega zbora iz vrtca Ježek pri Osnovni šoli Sveti Tomaž, sledili so otroški pevski zbor vrtca Ormož, otroški pevski zbor Tilen (1. in 2. razred) Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, otroški pevski zbor Osnovne šole Velika Nedelja, otroški pevski zbor Tilen (3., 4. in 5 razred) Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, otroški pevski zbor Smeško Osnovne šole Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, otroški pevski zbor Osnovne šole Središče ob Dravi, otroški pevski zbor Sonce Osnovne šole Ivanjkovci, otroški pevski zbor Osnovne šole Velika Nedelja, podružnica Podgorci, otroški pevski zbor Papagaj Osnovne šole Ormož, otroški pevski zbor Mini Osnovne šole Ivanjkovci ter otroški pevski zbor Mavrica Osnovne šole Ormož. 18. aprila pa je v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekalo območno Linhartovo srečanje. Na žalost se nam je predstavila samo ena skupina. Nedeljski večer so nam polepšali gledališčniki Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja, ki so odigrali predstavo Marca Camolettija z naslovom Pridi gola na večerjo. Predstavo sta priredila Anton Lah in Jožica Lah, režiral pa Anton Žumbar. Igrajo: Mihaela Hebar, Aleksandra Dominko, Mateja Gašparič, Anton Žumbar, Andrej Vaupotič in Andrej Primužič. Razstava fotografij Luke Ploja Nevenka KORPIČ V sredo, 21. aprila, smo v ormoški občinski avli postavili na ogled fotografsko razstavo ormoškega gimnazijca Luke Ploja. LUKA PLOJ, dijak 4. letnika Gimnazije Ormož, je zelo zanimiv in fotografsko usmerjen umetnik. Je mlad ustvarjalec, ki Foto: Host Ormož ima rad šport in še posebej naravo. Svoj prosti čas najpogosteje posveča fotografskemu izražanju, s katerim se ukvarja že dve leti in pol. Za fotografiranje ga je navdušil prijatelj. Luka je tako predstavnik najmlajše, prihajajoče generacije fotografov. Fotografsko ustvarjanje je eden izmed njegovih življenj -skih smislov, ki ga vleče in ga bo verjetno spremljalo tudi v prihodnje. Razstava v občinski avli je njegova prva tovrstna samostojna razstava. Avtor nam ponuja na ogled svet, naravo, ki jo sam doživlja. Najraje išče trenutke in utrinke, skrite mnogim očem. V naravi se skrivajo zakladi, ki so mnogim nevidni. S svojim fotoaparatom odkriva prav te. Luka nam predstavlja svoj opus fotografij iz narave, kjer izstopajo trenutki, detajli iz živalskega sveta, naravni pojavi, predmeti ... V fotografski objektiv je tako ujel mnogo zanimivih trenutkov iz življenja v naravi, kar mu omogoča, da lahko s pomočjo fotografije raziskuje in predstavlja drobne posameznosti, posebnosti, skrivnosti. Kljub mladosti in razmeroma kratkemu fotografskemu stažu odlično obvlada različne tehnike fotografije, mešanje različnih virov svetlobe, barvno skladnost in kompozicijo s pravilnim postavljanjem elementov v fotografijo. Njegove fotografije so jasne in čiste. Pomemben del razstave so njegove črno-bele fotografije. Poskušal pa se je tudi v portretni fotografiji. Luka Ploj je tako dokazal, da je sicer mlad umetnik, ki pa fotografsko deluje že na različnih področjih. Na številnih njegovih delih je fotografija dokumentacija nekega trenutka, kar daje njegovim fotografijam dodatno moč in čar. Fotografije Luke Ploja so polne energije, hkrati pa nežnosti in topline in prav zato so vredne občudovanja ter ogleda. Občina Ormož - sonce Prlekije Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 REPORTAŽA Majsko drevo na Svetinjah foto: vse Mojca Gorjak Prvomajsko popotovanje od Svetinj do Jeruzalema Mojca Gorjak Že napovednik prireditev je napovedal, da bo letošnji praznik dela na vinski cesti bogat s prireditvami in pohodi. Vendar je bil objavljen le delček vseh organiziranih pohodov. Na ta dan se je organiziralo veliko skupin in cilj pohodnikov sta bila Svetinje ali Jeruzalem. Priprave na praznovanje praznika dela na Svetinjah so se začele že navsezgodaj zjutraj. Člani Ljudske godbe Turistično-kulturnega društva Ivanjkovci, ki deluje komaj dve leti, so se letos prvič zbrali in zaigrali budnico po vaseh Krajevne skupnosti Ivanjkovci in po nekaterih vaseh sosednje občine. Ko so obiskali vse kraje in prebudili krajane, so fantje in dekleta prišli še na Svetinje. Praznik dela na Svetinjah je letos organiziralo Turistično-kulturno društvo Ivanjkovci. Kratek kulturni program, ki se je odvijal v šotoru na Svetinjah, je povezoval Branko Fifnja, v njem pa so nastopili člani že prej omenjene Ljudske godbe TKD Ivanjkovci, za njimi pa je nastopila Folklorna skupina TKD Ivanjkovci, ki je zbranim pokazala štajerske plese. Oder so nato prepustili slavnostnemu govorniku, predsedniku Krajevne skupnosti Ivanjkovci Dragu Slavincu, ki je poudaril pomembnost praznika dela. Druženje se je nato nadaljevalo z zabavo, za katero je poskrbel ansambel Prepih. Ponudba in zabava pa se nista odvijali le na Svetinjah, ampak je bila celotna vinska cesta polna pohodnikov, ponudniki na vinski cesti pa so organizirali možnosti za okušanje žlahtne kapljice in tipičnih prleških kulinaričnih dobrot. Senco ob poti so popotniki izkoristili za malico iz nahrbtnika in z domačo kapljico, nekateri pa so jo uporabili samo za oddih. Na poti, kot so napovedali že v prireditvenem koledarju, smo srečali kar nekaj zanimivih obiskovalcev, kot so konjeniki, oldtimerji in Klub Stayer. Pozno popoldne se je sonce počasi skrilo za oblaki, noge so postale utrujene, veter pa se je okrepil. Tako se je popotovanje za večino končalo, čeprav utrujeni, so se udeleženci vrnili polni vtisov in novega elana za naslednje delovne dni. a pohodnikov Govornik g. Drago Slavinec, predsednik KS Ivanjkovci Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 flrmfi&lw „„„j,-«,_ZGODILO SE JE Šesta številka Zgodovinskih zapisov Manica Hartman Zgodovinsko društvo Ormož je 16. aprila predstavilo novo, šesto številko strokovne publikacije Zgodovinski zapisi, in delovanje društva v preteklem letu. Na predstavitvi sva zbranim spregovorila predsednik društva g. Anton Luskovič in avtorica članka kot urednica Zgodovinskih zapisov. Člani društva smo enotnega mnenja, da je bilo minulo leto za člane društva uspešno, saj so bili zastavljeni cilji (simpozij ob 140. obletnici ormoškega tabora, zbornik referatov Živela Slovenija, odkritje spominske plošče Božidarju Raiču na Žvabu, odkritje doprsnega kipa Božidarju Raiču pred ormoškim gradom, odkritje spominske plošče Vinku Brumnu v Šalovcih) v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož in z drugimi institucijami tudi doseženi. Zgodili so se žal tudi žalostni dogodki, saj sta nas zapustila dva pomembna člana Zgodovinskega društva Ormož g. Zvonko Be-švir in g. Stanko Medik. V letošnjem letu načrtuje društvo, skupaj s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož, z raznimi institucijami in posamezniki, v mesecu juniju simpozij in zbornik ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza, pesnika slovenske romantike in vnetega pripadnika ilirskega gibanja. Kratka predstavitev 6. številke Zgodovinskih zapisov: V novi številki je zbranih dvanajst prispevkov, k i so obogateni tudi s slikovnim gradivom. Avtorji prispevkov so v glavnem člani Zgodovinskega društva Ormož in tudi mladi ustvarjalci, katerih dela so nastala v okviru šolskega oz. študijskega projekta. Članki z navedbo avtorja, naslovom članka in s kratkim povzetkom: - Anton Luskovič: Imeli smo ljudi Predsednik Zgodovinskega društva je v imenu članov društva zapisal nekrolog v spomin v lanskem letu umrlima članoma društva g. Zvonku Bešvirju in g. Stanku Mediku. - Ivan Fras: Transkripcija listine 20. januar, 1579, Središče ob Dravi Avtor je podrobneje predstavil rokopis, pisan v nemški gotici, in ga prevedel v slovenski jezik. Listina se nanaša na Jerneja Coclja, ki je bil tudi ormoški grajski upravitelj. Vrednost listine potrjuje tudi lepo ohranjen viseči pečat trga Središče ob Dravi. Libell des Bartlmeen Zotzls Burggrauen zu Fridau Seiner Heiiser vnnd Grundt Zue vnd Polsteraw geleget. No: 21 Libel Jerneja Coclja grajskega upravitelja v Ormožu, njegovih hiš ter posesti, ki ležijo v Središču ob Dravi. No: 21 - Nevenka Korpič: 100 let kulturnega društva Podgorci Prispevek podaja pregled delovanja Kulturnega društva Podgorci, ki je bilo ustanovljeno v letu 1909 in je nosilec kulturnega delovanja na tem območju. - Franc Krnjak: Središče v Dečkovem času V članku so prikazane družbene kot tudi politične razmere v Središču ob Dravi v času življenja dr. Ivana Dečka. - Saša Radovanovič: Ormož in okolica v 17. in 18. stoletju, Cerkev in duhovniki Predstavljen je oris cerkvenih razmer v župnijah na ormoškem območju v 17. in 18. stoletju. - Peter Luknjar: Rod Brumen, Ob stoletnici rojstva dr. Vinka Brumna Prispevek obravnava rodbino Brumen z različnih vidikov; podanih je nekaj dejstev o priimku Brumen, sledi osrednji del s pregledom družinskega debla in v nadaljevanju razvoj socialno-ekonomskega statusa družine. - Brane Lamut: Ob razstavi: Shrambne posode prazgodovinskega Ormoža Arheolog Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož je predstavil nastanek razstave s kratkim povzetkom razstavne zloženke. - Rajko Topolovec: Sušilnica sadja in sadjarsko-vrtnarsko društvo Sv. Bol-fenk pri Središču Avtor je v članku poudaril predvojno družabnost, zanos ter ponos na krajevno sušilnico sadja. Ključna oseba sadjarsko-vrtnarskega društva je bil namreč tudi avtorjev oče. - Zdenka Kresnik : V 19. stoletju rojene znane osebnosti tomaževske občine Prispevek obravnava trinajst zgodovinskih osebnosti, ki so s svojim delom zaznamovali obdobje, v katerem so živeli, in z njim pustili pečat v širšem slovenskem kulturnem, gospodarskem ali političnem prostoru. - Franc Krnjak: Paromlin v Rakitju Paromlin v Rakitju je imel v prvi polovici prejšnjega stoletja pomembno vlogo pri razvoju središke občine pa tudi pri preskrbi prebivalstva. - Aljaž Kovačič: Moje mesto Ormož V članku so na kratko predstavljene sledi ormoške preteklosti in sedanjosti. Opisane so geografske značilnosti, podan pa je tudi kratek zgodovinski pregled. - Maruška Korpič Lesjak: Od vasi do vasi o živalih na Ormoškem med ljudmi Učenka OŠ Ormož si je za temo zadala raziskati živalsko simboliko v ljudskih pregovorih, rekih in šegah. - Monika Ivanuša, Tjaša Malec: Pletar-stvo - obrt ali umetnost? Avtorici sta učenki OŠ Ormož, ki sta v svojem prispevku poskušali pokazati oz. raziskati, kam spada področje dela pletarjev kot rokodelcev. Občina Ormož - sonce Prlekije JAZ + TI ^ MIDVA Tamara Jurkovič, Nataša Zorec, Anja Kelemina V sredo, 24.3.2010, je v Sloveniji prvič potekala vseslovenska prostovoljna akcija DAN ZA SPREMEMBE, ki jo je organizirala Slovenska filantropija. Tudi v Ormožu smo se pridružili tej akciji, imenovanim JAZ+TI^MIDVA, ki jo je organiziral Mladinski center Ormož v sodelovanju z Varstveno-delovnim centrom Ormož in JSKD Ormož. Osnovni namen akcije je bil ljudi opomniti na pomembno vrednoto solidarnost, ki zaradi hitrega načina življenja vedno bolj izginja iz našega vsakdanjika. V Trgovskem centru Holermuos so bile predstavljene možnosti sodelovanja prostovoljcev v različnih organizacijah v obliki tržnice s pomočjo brošur, letakov, izdelkov... Sočasno s predstavitvijo organizacij je potekal podpis listine o združevanju in sodelovanju lokalnih akterjev s področja prostovoljstva v Občinah Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž, promovirali smo indeks neformalnega izobraževanja NEFISK, izvedli smo delavnico izdelave rož iz krep papirja in slikarsko delavnico na temo prostovoljstva, odvijala se je prireditev »Pokaži kaj znaš«, kjer so imeli navzoči priložnost pokazati svoje sposobnosti in spretnosti v petju, plesu in igranju, anketirali smo obiskovalce - kaj jim pomeni prostovoljstvo, ali so že kdaj bili prostovoljci - kaj so počeli, kje in zakaj, kakšne občutke so imeli ob tem, ali bi (še) želeli početi kaj kot prostovoljci in, na katerih področjih. Ob koncu druženja pa smo zapeli pesem Ko si srečen. S tem dnem smo želeli javnost opomniti na pomembnost prostovoljstva in jih nagovoriti, da na ta dan naredijo pozitivno spremembo v svojem življenju, predvsem v vključenosti v prostovoljske aktivnosti. Prireditev je povezovala Maja Seršen, kot poseben gost pa je nastopil Dejan Miljevic, ki je zaigral na djembo. Gre za poseben afriški boben, ki ni le običajen instrument, temveč s svojim zvokom spodbuja človekovo notranje zaznavanje. Tudi v Ormožu smo se učili nastopati i I foto: Tamara Jurkovič Tamara Jurkovič in Nataša Zorec_ Ljudje se dnevno srečujemo s težavo, ko moramo stopiti pred ljudi in jim nekaj povedati na čim bolj zanimiv in prijeten način. Zastavljamo si vprašanja, kot so: kako si izboriti priložnost, kako se predstaviti, kako narediti dober vtis, kako odpraviti tremo, kako se znebiti mašil, kako govoriti jasno in razločno, kam gledati med govorjenjem in kaj početi z rokami med govorom. In na vsa ta vprašanja nam je na zelo zanimiv način podala odgovore Polona Pož-gan Štorman. Poloni vsekakor predstavlja prioriteto radijsko moderiranje, že sedem let pa uspešno predava na temo retorike in javnega nastopanja po vsej Sloveniji. Udeleženke, ki smo bile iz zelo različnih poklicev, smo našle vsaka svoje napotke za govorništvo, med nami pa je bil tudi udeleženec, ki je še dodatno popestril dogajanje v dvorani ormoškega gradu. Predavanje je organiziral Mladinski center Ormož. Glede na odziv lahko pričakujemo, da se bo tovrstno predavanje še kdaj ponovilo. Res bi bilo škoda, da tam ne bi bilo tudi vas. Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Trideset let planinskih taborov Ciril Ambrož Trideset let je skoraj delovna doba. Lahko je najbolj ustvarjalno obdobje. V življenju našega društva je nadaljevanje dejavnosti po vstopu v polnoletnost. V začetku osemdesetih se je zgodil prvi planinski tabor. Brez zgledovanja po ve- Mladi planinci na Kriških podih iz tabora 2009 foto Ciril Ambr likih. Že veliko prej je bil ormoški tabor, tokrat smo ormoški planinci šli drugam. V Zadnjico. In potem so se vrstili vsako leto, vsako leto na drugem mestu, in tako trideset krat zaporedoma. Le nekajkrat smo se vrnili na isto mesto. Vedno smo bili v osrčju Alp, v dolini ali višje. Naj naštejem od vzhoda proti zahodu travnike in loge, polne cvetja, kjer smo uživali in učili v gorskem svetu generacijo planincev: Koprivna, Smrekovec, Podolševa, Pavličevo sedlo, Logarska dolina, Robanov kot, Matkov kot, Okrešelj, Jezersko, Kamniška Bistrica, Jelendol, Završnica, Krma, Vrata, Krnica, Pokljuka, Bohinj, Krnica, Tamar, Lepena, Trenta. Izjemno bogastvo lokacij in doživetij. Začetek ni bil skromen. Bogat je bil z voljo, veseljem in izkušnjami vodstva. Zvonko je bil oče in duša prvih taborov. V tridesetem letu tabora se je poslovil, toda pot, ki jo je začenjal, smo drugi vzdrževali in jo podaljševali iz leta v leto. Neizmerno smo mu hvaležni za vsa vodstva na turah, večere ob ognju, nasvete, izkušnje in množico prevoženih kilometrov. Tabori so ekipno delo. Trdno ogrodje se je oblikovalo in skozi leta so se izmenjevali posamezni nosilni elementi, vendar nobeno leto toliko, da bi bila nosilnost ogrožena. Babica Štefka smo vsi klicali našo kuharico. V triindvajsetih taborih je bila kuhinja njena. Železna plošča na kamnih, samo drva, velikokrat mokra, oči polne dima, blato v kuhinji in okoli šotora, voda povsod, še v šotoru s kruhom, toda potem oči polne sonca in duša polna rož. Izjemna volja in požrtvovalnost ter skrb za druge jo je gnala, da je kot upokojenka v vseh teh letih v šotorih prespala več kot sto petdeset noči. Toplih, mrzlih, vlažnih. Dobro smo jedli vsa ta leta. Tudi Babica se je tiho poslovila v tem letu in tudi ona nam je dala bogato popotnico. Muri, Štefka, Lojz, Marjan in še kdo, vsak s svojimi zadolžitvami in tudi odlikami. Za vsakega smo vedeli, kje je najmočnejši, skupaj pa vsi najboljši. Za vse tehnične stvari je dolga leta skrbel Lojz. Na njegovi prikolici je bilo vse, kar je bilo potrebno pri postavitvi in vzdrževanju tabora in kar bi kdo potreboval, če bi se zgodilo kaj nepredvidenega, in tega je bilo veliko. Lojz je odšel pred nekaj leti. Hitro, brez poslavljanja, kot pobira kap. Še vedno nam manjka on in njegova delavnica. Veliko let smo vse za kuhinjo, jedilnico in stranišče našli v naravi. Mize in klopi so bile iz okroglic, ognjišče iz kamnov, ki jihje bilo vedno v obilju, stranišče na drogovih. Prav postavitev tega je bila posebna naloga in nekakšna čast. Eno leto smo se razvajali z elekro- agregatom, a smo se mu hitro odpovedali. Mir. V sodobnem času pripeljemo mize in klopi. Nad glavami je namesto lahke folije težka cerada, stranišče je kahla s streho, v kuhinji drvam pomaga plin. Tudi nosilnih elementov tabora je veliko novih, toda nekaj tramov je ostalo starih, postavljeni so tako, da se, ko pride čas, na njihovo mesto postavijo novi. Ob vsej novi tehniki smo skozi vsa leta ohranili lepo navado peke klobas na palicah zvečer ob ognju. Še eno doživetje brez primere. Skupno več kot pol leta preživetega v taborih. Pod šotori se je nabralo bogastvo doživetij za celo knjigo. Spomnim se prvega tabora samih osnovnošolski otrok(danes so že babice), ki so iz doline Zadnjice opravili vzpon na Triglav. Večina prvič v gorah, skromna oprema, toda izjemna volja in za zahvalo žareče oči. To je plačilo. Menjavali so se planinski otroci. Nekateri so prišli enkrat, nekateri večkrat, iz mnogih pa so zrasli ljubitelji gora in vsega lepega. Veliko jih sedaj že pošilja svoje otroke. Planinsko društvo Maks Meško Ormož ni številno društvo, toda v taborih nas je bilo od 18 do 80, povprečje pa blizu 50. Živahno je bilo povsod. Še najmanj gneče je zjutraj, saj zaspanci in ponočnjaki težko začnejo dan. Živo je pri kosilu, zvečer ob ognju in pozneje v šotorih, ko ni konca hihitanja. Še vedno je lepo biti mlad. Veliko vrhov smo osvojili. Nekakšna želja, ne normativ, nam je bila vsako leto vsaj en dvatisočak. Uspevali smo. Z veseljem presegali, hodili po težjih poteh, plezali skrbno varovani, občudovali cvetje, živalstvo in naravne lepote. Vremensko so bile različne letine. Še v najbolj sušnem letu nas je, kje drugje kot v Bohinju, pošteno namočilo. Najbolj suh je bil tabor v Koprivni, a tudi najhladnejši, s komaj kakšno stopinjo plusa. Toda tam smo videli najlepše zvezdnato nebo. Poslastica za zaljubljene in zvezdoglede. Štiri dni zapored je deževalo v Trenti. Povsod slapovi in potoki, še tam, kjer so v suhem poti. Lepih dni in noči je bilo seveda več kot mokrih. Opravili smo množico najlepših vzponov na vrhove od Pece do Krna. Doživeli smo Triglav v novem snegu, Košuto po prehodu hladne fronte, nevihtno noč v kotlu Tamarja in Vrat, izjemno jutro na Kamniškem sedlu in večer na Kredarici.. Ne hvalimo se. Smo pa izjemno ponosni na opravljeno delo. Trideset poletnih planinskih taborov, šest taborov malih planincev pod Tomaževim vodstvom in z dobro ekipo. Veliko delo so naredili za podmladek, ki se je priključeval večjim planincem. Ob vsem naštetem sta Štefka in Muri kot navdušena smučarja organizirala še dvajset zi-movanj v planinskih kočah, kjer se je prav tako zvrstilo ogromno otrok. Kako naprej, seveda ni vprašanje, ampak kdo vse bo hodil po tej začrtani poti. Iz leta v leto se tej družini kdo pridruži in vztraja, daje del sebe in svojega časa za druge in tudi zase. Vsi so pripravljeni poprijeti za vsako delo in tega je veliko, da tabor nastane, da je izvedba odlična in da za nami ostane narava spet takšna, kot smo jo našli. Tudi za naprej je prihodnost planinskih taborov PD Maks Meško Ormož svetla. Prenovljen vaški dom na Lešnici Franci Rajh, vaščan Lešnice in predsednik Kulturno-rekreacijskega društva Leska Lešnica. 10.4.2010 je datum, ki je v skromno vasico Lešnica ( a prelepo lešniško dolino) prinesel nov zagon vaščanom kot tudi prebivalcem okoliških vasi, po desetletju in pol, dokončanje vaškega doma Lešnica in odprtje le-tega. Seveda smo s prelepim vaškim domom naredili korak naprej in v letošnjem letu registrirali društvo - Kulturno-rekreacijsko društvo Leska Lešnica. Ime smo povzeli po leski, katere plodovi lešniki so dali naši vasi tudi ime. Zakaj Leska?! Njene veje simbolizirajo odprtost in širjenje, plodovi lešniki pa trdnost članov v društvu. Želimo si vsekakor cvetenja in novih poganjkov, mladih, ki bodo naš zanos gojili naprej, in ti so že med nami. Stavimo vse upe nanje. Namen društva je zbliževanje, druženje članov kot tudi ostalih v naši vasi in iz sosednjih vasi na kulturnih prireditvah z družabnim nadaljevanjem( silvestrovanje, pustovanje, materinski dan, kresovanje,dvig klopotca, martinovanje, z baklami k polnočnici,...), rekreiranje mladih po srcu kot mladih po letih z rekviziti( namizni tenis, pikado, viseče kegljanje,..). Pa še dejavnosti (pohodi, izleti, vaške igre,...), postavljanje temeljev za nove sekcije, organiziranje izobraževanj na splošnem in strokovnem področju, sodelovanje s sosednjimi društvi in še,.. Vaški dom je tisti, ki nam bo v prihodnje omogočal vse te dejavnosti. Dom je namenjen vsem in se že uporablja za vesele in manj vesele dogodke naših in okoliških vaščanov. Da ne bom predolg, moj namen je bil predvsem zahvala, da je do tega dogodka prišlo, zahvala vsem, ki so kakor koli podprli naš projekt Vaški dom, ki je nastajal s prostovoljnim delom, z donacijami, idejami, s soglasjem, potrditvijo. Vsak prispevek šteje in je neprecenljiv. Hvala vsem, ki ste nas s svojo prisotnostjo razveselili na dan odprtja: gospodu županu Alojzu Soku, predsedniku KS Ivanu Bru-mnu, gospodu župniku Dragu Avsenaku, podžupanu Branku Šumenjaku, predstav- nikom KS Ormož, Pihalnemu orkestru Ormož, mažoretkam, dobravskim pevcem, predstavnicam medijev Viki, Urški in Ka-rolini, sosednjim društvom (PGD Ključa-rovci), posebej pa vsem vaščanom in gostom iz sosednjih vasi, ki ste nas tako lepo presenetili s svojim številnim obiskom. Naj postane vaškim dom hram dobre volje, prijaznih ljudi in odprtih vrat vsem dobro mislečim. Naj nas spremljajo čustva veselja, občutek pripadnosti, dobro razpoloženje vse dni v letu, tako v dežju vsakodnevnih skrbi kot tudi v soncu veselih trenutkov. Natalija Fajfar Občni zbor gasilske mladine v Ivanjkovcih tekmovanje, ki bo junija letos. Zraven tekmovanj so se udeležili tudi praznovanja 100-letnice društva in ob dnevu gasilca GZ Ormož sodelovali v ešalonu mladine. Prav tako si zaslužijo pozornost udeleženci raziskovalne naloge Osnovne šole Ivanjkovci na temo v Nesreči niste nikoli sami. Učenci Niko, Tjaša in Teja so skupaj z mentorjem Boštjanom Rajhom ob 100-letnici društva raziskali zgodovino društva. Na državni ravni so osvojili srebrno priznanje. Nalogo so predstavili gostom v sklopu praznovanj društva. Mladino sta poleg predsednika in poveljnika društva pozdravila tudi predsednik GZ Ormož Jožef Šterman in predsednik KS Ivanjkovci Drago Slavinec. Zaželela sta jim veliko uspeha še vnaprej in se jim zahvalila za dobre rezultate do sedaj. Prav tako pa želita, da v takšnem številu vztrajajo in se nekoč pridružijo operativcem ter tako nadaljujejo svojo humano poslanstvo. Po uradnem delu zbora so jih pogostili s pica-mi, nato pa nadaljevali druženje, ki je trajalo do poznega popoldneva. Lepo vreme so »izkoristili« za kepanje svojih mentorjev. Naj se ob tej priložnosti zahvalim vsem v društvu, ki pomagajo ter spodbujajo pri delu z mladino. Našim mladim pa želim, da še naprej tako vneto sodelujejo ter osvajajo dobre rezultate in počasi prevzemejo naša mesta. Vodilni v Prostovoljnem gasilskem društvu Ivanjkovci so za društveno mladino pripravili občni zbor, ki je potekal v nedeljo, 21. februarja. Na zboru je bilo prisotnih 47 mladih. Pregledali so opravljeno delo v preteklem letu, ki je bilo več kot uspešno. Osvojili so kar 36 pokalov. Odmevnejši rezultati pa so bili: uvrstitev s pionirkami na državno tekmovanje v orientacijskem teku, ki je potekalo v Brdu pri Kranju, regijsko tekmovanje v mladinskem gasilskem kvizu v Cirkovcah, kjer so tekmovale kar tri ekipe, ter regijsko tekmovanje mladine v Moškanj-cih, kjer so prav tako nastopile tri enote. Pri tem tekmovanju za Matevža Haceta je treba posebej omeniti uspeh mladincev. Z osvojenim tretjim mestom so se uvrstili na državno Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 Ormoško novice PRIPOROČAMO V BRANJE Bralna značka za odrasle Z namenom vzpodbujanja bralne kulture pri odraslih bralcih se Knjižnica Franca Ksavra Meška Ormož tudi v letu 2010 vključuje v projekt »Bralne značke za odrasle«. Skupaj s Knjižnico Ivana Potrča Ptuj in s štirimi drugimi slovenskimi splošnimi knjižnicami že četrto leto zapored vabi k sodelovanju bralce, ki se radi družijo z dobrimi knjigami. Sodelujoči morajo tudi letos prebrati 5 knjig iz priporočilnega seznama. Ta letos obsega 15 knjig. Značkarji pa lahko prebirajo tudi vsa druga dela avtorjev, ki so vključeni v tokratni seznam, objavljen v bralni mapici. To zainteresirani dvignejo v knjižnici, lahko pa jim jo pošljemo tudi po elektronski pošti. Naslove knjig, ki jih preberejo, vpišejo nato v bralno mapico. Knjige ocenijo z zvezdicami, in to glede na to, kako jim je bilo posamezno prebrano delo všeč. Tisti, ki želijo, lahko izpišejo iz knjige tudi kakšno misel, ki se jim je utrnila ob branju. Bralno značko osvojijo vsi, ki pravočasno, to je do 20. novembra 2010, vrnejo izpolnjene mapice. Svečana končna prireditev s podelitvijo knjižnih nagrad sledi v začetku decembra. Med značkarje vas med drugim vabimo tudi zaradi naslednjih razlogov: - ker odrasli izražajo željo po bralnih priporočilih, - kerje branje odlična prostočasna dejavnost, - ker branje nič ne stane, - ker se je doslej »poskusna bralna značka za odrasle« dobro obnesla, - ker naj bi odrasli več brali, - ker oživljamo spomine na branje v šolskih letih, - zaradi želje po knjižnih novostih, - zaradi dviga bralne kulture, - zaradi pomenkovanja o prebranem, - zaradi kritičnega bralnega odnosa, - zaradi umikanja potrošniškemu drvenju, - zaradi spoznavanja bralnih okusov in navad, - zaradi spoznavanja kvalitetnih literarnih del domačih in tujih avtorjev, - predvsem pa iz bralnega užitka ... V ormoški knjižnici, v hiši dobrih zgodb in dobre družbe, kjer domujejo številne stare modrosti in nova spoznanja, kjer je shranjeno mnogo učenosti in kjer vas čakajo tudi raznovrstna razvedrila, tokrat še posebej dobrodošli vsi odrasli knjigoljubi, člani, kot tudi bodoči člani knjižnice! Seznam bralne značke za odrasle 2010 Letošnji bralni seznam je jubilejno naravnan in časti visoke življenjske praznike slovenskih avtoric in avtorjev, tudi dobitnikov različnih literarnih nagrad. Izbrani vodilni naslovi opominjajo k iskanju lepote vsakdanjega življenja, ki je lahko polno skrivnosti, še svežih, po rojstvu dišečih, in tistih zamolčanosti, NEZA MAURER 80 let Podvin pri Polzeli, 1930 Od mene k tebi : materine pesmi. Ilustriral in opremil Matej Metlikovič. Celje: Mohorjeva družba, 1995. 95 strani. Dobitnica Tomšičeve nagrade leta 1967, zlatega reda za zasluge RS leta 2006 in Slovenka leta 2008. □ SASA VUGA 80 let Most na Soči, 1930 Opomin k čuječnosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1997. (Zbirka Nova slovenska knjiga). 319 strani. obitnik nagrade vstaje slovenskega naroda leta 1975, Prešernovega sklada 1975, Prešernove nagrade 1998, Bevkove nagrade 2001, od leta 2007 član SAZU. CIRIL KOSMAČ 100-letnica rojstva Slap ob Idrijci, 1910-1980 Sreča in lepota. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1973. 219 strani. Leta 1961 postal član SAZU, prejemnik Prešernove nagrade v letih 1949 in 1980. PHILIPPE GRIMBERT 1948, Pariz Skrivnost. Prevedla Jožica Grum. Radovljica: Didakta, 2008. 120 strani. Nagrada Gincourt des Lyceens leta 2004, Prix des Lectries de Elle 2005, nagrada Wizo (za leposlovje z judovsko tematiko). NIKO GRAFENAUER 70 let Ljubljana, 1940 Skrivnosti. Ljubljana: Nova revija, 2006. 65 strani. Nagrada Prešernovega sklada leta 1980, Levstikova nagrada 1980, 1987 in leta 2007 za življenjsko delo, Jenkova nagrada 1986 in 1999, Sovretova nagrada 1992, Prešernova nagrada 1997, častna lista IBBY 2002, član SAZU (izr. 2003). ki prehajajo iz roda v rod, vse dokler se ne znajdejo v rokah varuhov, ki so zmožni videti in razumeti drugačen svet. Naj vam bodo kraji, ljudje in zgodbe, premišljevanja in medosebna potovanja izbranih avtorjev v veselje in bralni užitek! ERVIN FRITZ 70 let Prebold, 1940 Drugačen svet. Ljubljana: Knjižna zadruga, 2008. 89 strani. Nagrada Prešernovega sklada leta 1979, Ježkova nagrada 1995, Veronikina nagrada 2006. KAROLINA KOLMANIČ 80 let Lomanoše pri Gornji Radgoni 1930 Sonce ne išče samotnih poti. Ljubljana: Mihelač. 1992. (Zbirka: Slovenska povest ; 13). 150 strani. TONE PARTLJIČ 70 let Maribor, 1940 Pri Mariji Snežni zvoni. Maribor: Obzorja, 1994. 260 strani. Nagrada Prešernovega sklada leta 1980, Levstikova nagrada 1982, Grumova nagrada 1984, zlati red za zasluge RS 2006. MARIANNE FREDRIKSSON 1927-2007 Göteborg Anna, Hanna in Johanna. Prevedla Darinka Soban. Ljubljana: Prešernova družba, 2002. (Zbirka Za lahko noč). 361 strani. Dobitnica švedskih literarnih nagrad, prevedena v 38 jezikov. V slovenščino preveden tudi Evangelij po Mariji Magdaleni. IFIGENIJA SIMONOVIC 1954, Ljubljana Konci in kraji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2009. (Spomini, Izpovedi). 276 strani. Rožančeva nagrada leta 2009. PENELOPE FITZGERALD 1916-2000 Knjigarna. Prevedla Miriam Drev. Ljubljana: Sanje, 2009. 157 str. Brezhibna mojstrovina Bookerjeve nagrajenke. JENNY VALENTINE Kako sem spoznal Violet Park. Prevedla Jana Ambrožič. Dob pri Domžalah, 2009. 155 strani. Izredno izvirna, duhovita in odlično napisana knjiga je prejela prestižno Guardianovo literarno nagrado in nominacijo za Carnegie Medal. PATRICK MCDONNELL 1956 Kot v nebesih. Prevedla Irena Androjna. Ljubljana: Družba Piano, 2009. Mojster stripa in ilustrator z mnogimi nagradami (npr. Harvey Avar for Best Comic Strip v letih 1997, 1999, 2001, 2002 in 2003). KOSTJA GATNIK 1945, Ljubljana Kaj sem videl. Ljubljana: Narodna galerija, 2009. Nagrajevan na področjih slikarstva, stripa, ilustracije in grafičnega oblikovanja: 1. nagrada na Ex-temporu v Piranu leta 1968, študentska Prešernova nagrada 1969, nagrada kritike Zlata ptica 1975 v Ljubljani, prva nagrada Sedem sekretarjev SKOJ-a v Zagrebu, posebno priznanje Salona v Zagrebu, Levstikova nagrada leta 1983, zlati MM za Iskrin koledar Zodiac 1991, plaketa Hinka Smrekarja za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino leta 1997, zlata diploma na 3. bienalu slovenske knjižne ilustracije, plaketa Hinka Smrekarja za ilustracije 2008 in Prešernova nagrada za leto 2010 za življenjsko delo na področju likovne umetnosti. JAVNA RAZVOJNA AGENCIJA OBČINE ORMOZ TIC ORMOZ Kolodvorska 9, 2270 Ormož Tel.: 02 741 53 56, E-mail: tic.ormoz.grad@siol.net Turističnoinformativni center Ormož v ormoškem gradu • Nudimo vam: • spominke in darilni program, • domači med, čaje, bučno olje..., • pestro izbiro vin domačih vinogradnikov in • knjige o Ormožu. Brezplačno vam posredujemo informacije o dogodkih v Ormožu in turistični ponudbi v Ormožu in Sloveniji. Vabljeni v TIC v ormoškem gradu! □ Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 KOLEDAR PRIREDITEV - maj, junij in julij 2010 KOLEDAR PRIREDITEV ■j a 11 l«K1 A- MAJ 2010_ 7. 5. 2010, OŠ Ivanjkovci Pomladni dan Tema: revščina, klimatske spremembe,ekologija in obisk čarovnika Grega INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 46, o-ivanjkovci. mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 8. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu 8. pohod po Ormoški planinski poti (zahtevnost izleta - lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 8. 5. 2010, kulturni dom in šotor Podgorci 34. Praznik vina in domačih jedi Pokušnja ocenjenega vina Zabava z ansamblom MODRIJANI INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 8. 5. 2010, Ormož Kdor poje... - območno srečanje odraslih pevskih zborov INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 8. 5. 2010, Hotel Ormož Odprtje hotelske terase z gosti MePZ dr. Bogdan Derč, Pediatrična klinika Ljubljana INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 9. 5. 2010 ob 17.00 , športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : GIC Rogaška INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60 12. 5. 2010, OŠ Ivanjkovci Sklepna prireditev Bralne značke - srečanje z Lucijo Stupico INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 46, o-ivanjkovci. mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 13. 5. 2010 ob 18. uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 15. 5. 2010 , kulturni dom Podgorci, 34. Praznik vina in domačih jedi Svečana podelitev priznanj za ocenjena vina s kulturnim programom INFO: TD Podgorci, 041 457 024, 041 960 794 16. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Raduha in Snežna jama (zahtevnost izleta -zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 17. - 25. 5. 2010, Ormož Teden vseživljenjskega učenja INFO: Ljudska univerza Ormož, 02/ 741 55 00 18. 5. 2010 ob 10. uri, grad v Ormožu Brezplačno javno vodstvo po zbirkah ormoškega gradu INFO: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 02/741 72 80, 02/741 72 90 18. 5. 2010 ob 12. uri, grad pri Veliki Nedelji Brezplačno javno vodstvo po zbirkah velikonedelj-skega gradu INFO: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 02/741 72 80, 02/741 72 90 20.5. 2010 ob 14. uri, Kerenčičev trg Predaja ključa INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 20. 5. 2010 ob 18. uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 21. 5. 2010, Ormož 2. festival »Pesmi o vinu« INFO: Radio Prlek, 040 322 661, radio.ormoz@ siol.net, http://www.radioprlek.com ž 23. 5. 2010 ob 17. uri, športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : Boč Poljčane INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60 28. 5. 2010 ob 9.30 uri, jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni z OŠ Velika Nedelja INFO: CSO Ormož, d.o.o. 29. 5. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Kalška gora - Kalški greben (zahtevnost izleta - zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 29. 5. 2010 20. uri, Ormož Koncert Pevskega društva Kapljica INFO: Pevsko društvo Kapljica, http://www.ka- pljica.si. info@kapljica.si 30. 5. 2010 ob 17.00 , športni park Mestna graba Ormož NK Carrera Optyl Ormož : KIV Vransko INFO: NK Carrera Optyl Ormož, 02 741 53 60 Maj 2010, vinoteka Svetinjska klet Glasbeno-vinski dogodek INFO: Vinoteka Svetinjska klet, 031 391 221 Maj 2010, kapela Centra za starejše občane Ormož Maše šmarnice INFO: CSO Ormož, d.o.o. Vsak dan v maju od 12.-18. ure, zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Maj 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Maj 2010, Hotel Ormož Druženje na hotelski terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Maj 2010, Hotel Ormož Kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Maj 2010, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek — petek: od 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Maj 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta JUNIJ 2010_ 1. 6. 2010, športni park Mestna grab a Ormož z okolico S športom je življenje lepše INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 3. 6. 2010 ob 18. uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Koncert učencev Glasbene šole Ormož INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 4. 6. 2010, OŠ Ivanjkovci JUMICAR — preventiva in vzgoja v prometnem režimu INFO: OŠ Ivanjkovci, 02 713 80 46, o-ivanjkovci. mb@guest.arnes.si, www.os-ivanjkovci.si 4. 6. 2010, dvorišče Centra za starejše občane Ormož Piknik, tekmovanje stanovalcev v športnih igrah, nastopa DU Ljutomer INFO: CSO Ormož, d.o.o. 9. 6. 2010 ob 18. uri, zelena dvorana Glasbene šole Ormož Nastop glasbene pripravnice INFO: Glasbena šola Ormož, 041 677 440 5. 6. 2010, Ormož Regijsko srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 6. 6. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Stol (zahtevnost izleta - zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 10. 6. 2010, jedilnica Centra za starejše občane Ormož Delavnica z VDC- jem- » JAZ KOT ČUTEČE BITJE« , Polona Berlak INFO: CSO Ormož, d.o.o. 11. 6. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Marmolada, Civetta ,Pelmo (zahtevnost izleta -zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 12.6.2010, Ivanjkovci Ob 13.00 srečanje članic podravske regije Ob 20.00 zabava z ansamblom Modrijani INFO: PGD Ivanjkovci 17. 6. 2010 ob 18. uri, v jedilnici Gimnazije Predstavitev raziskovalnih in projektnih nalog INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 19. 6. 2010, Ormož 15. Tekmovanje godb Slovenije v zabavnem programu za pokal Vinka Štrucla 2010 INFO: JSKD OI Ormož, 02 741 13 70 22. 6. 2010, Hajndl Cicibanov tabor pod Hajndlom (zahtevnost izleta - lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 22. 6. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Jungfrau,Monch in Eiger (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 24. 6. 2010 ob 9.00, Dom kulture Ormož Zaključna prireditev Gimnazije Ormož INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 24. 6. 2010, jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. 24. 6. 2010, Ormož Odprtje razstave o dr. Otmarju Majeriču. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/741 72 80, 02/741 72 90 24. 6. 2010 ob 20.uri, Kerenčičev trg v Ormožu 7. ormoški nočni ulični tek Kategorije: moški : 4800m, ženske :4000m, otroški tek v dveh starostnih kategorijah, družinski tek INFO: Atletski klub Ormož, www.ak-ormoz.si 26. 6. 2010, pred gasilskim domom pri Veliki Nedelji Skupna proslava z Območnim združenjem vojnih veteranov Slovenije - Ormož z odkritjem spominske plošče INFO: Miran Fišer, GSM 041 732 282 26. 6. 2010, pred gasilskim domom pri Veliki Nedelji Tradicionalna Velikonedeljska noč s tekmovanjem za pokal Velike Nedelje INFO: Ivan Vajda, GSM 051 227 403 26. ali 27. 6. 2010, grajsko dvorišče Letni koncert pevskega zbora in orkestra Gimnazije Ormož INFO: Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 28. 6. - 2. 7. 2010, Ormož Raziskovalni tabor (etnološki in arheološki) INFO: Pokrajinski muzej Ptuj Ormož, 02/741 72 80, 02/741 72 90 Junij 2010, Ormož Simpozij ob 200. obletnici rojstva Stanka Vraza. INFO: Zgodovinsko društvo Ormož, 041 739 190 Vsak dan v juniju od 12.—18.ure, zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Junij 2010, Hotel Ormož Kulinarični vikend INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Junij 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila na terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Junij 2010, grad Ormož, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Junij 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta JULIJ 2010_ 5. 7. 2010, Hajndl Poletni tabor v Logarski dolini (zahtevnost izleta - lahka) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 14. 7. 2010, grad v Ormožu Podelitev maturitetnih spričeval INFO : Gimnazija Ormož, 02 / 74 00 147 24. 7. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Belopeška jezera, Ponce, Viševnik, Mangart (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ 25. 7. 2010, odhod izpred gradu v Ormožu Triglav in sedmera jezera (zahtevnost izleta - zelo zahtevna) INFO: Planinsko društvo »Maks Meško« Ormož, 041 698 741, http://www.pdrustvo-mmormoz.si/ Vsak dan v juliju od 12. - 18.ure, zidanica Malek Možnost degustacije in nakupa vin INFO: Jeruzalem Ormož VVS, d.o.o., 02 719 42 80, 041 294 466 Julij 2010, Hotel Ormož Nedeljska kosila na terasi INFO: Hotel Ormož, 02/741 08 30 Julij 2010, grad v Ormožu, grad pri Veliki Nedelji Ogled etnološke zbirke in razstav Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož Odpiralni čas: ponedeljek - petek: od 8. do 15. ure, sobota: od 9. do 14. ure, nedelja in prazniki zaprto; izven odpiralnega časa ogled možen po dogovoru. INFO: Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož, 02/ 741 72 90, 02/ 741 72 80 Julij 2010, predavalnica Mostovž v podjetju Fiposor, d.o.o. Vsak dan med 7. in 15. uro je odprta javna e-točka Možnost brezplačne uporabe računalnikov in dostopa do interneta INFO: 02/741 61 50 Do 20. 6. 2010 nam lahko posredujete, za brezplačno objavo v Koledar prireditev, podatke o prireditvah, ki jih pripravljate v juniju, juliju in avgustu 2010, po elektronski pošti tic.ormoz.grad@siol. net, telefonu 02 741 53 56 ali na naslov Občina Ormož, Javna razvojna agencija Občine Ormož, Kolodvorska cesta 9, 2270 Ormož. Občina Ormož - sonce Prlekije 29. 7. 2010, jedilnica Centra za starejše občane Ormož Praznovanje rojstnih dni INFO: CSO Ormož, d.o.o. Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 :_Ormožke novice KRIŽANKA - RAZVEDRILO avtor: jože borko trezen, itvaren lovek st č grška boginja lova kit. pesnik (zhao) medena rosa > izrael. politik (jicak) sloven. košarkar lorbek beseda brez poudarka švedski smučarski center longyka eva gl. mesto gane ud muslimanske ič iitov ločine si majhna sirota hong-kongški igralec (nicholas) rastlina za indigo postavila: tamara velušček razstavni prostor prebivalke sirije letalo am. pisat. grey vulkan na havajih splet las sl. pisat. (rok) slovenski plavalec (strel) ruska vidra sloven. igralec radij krater- sko jezero cankar ivan kmetova lastnina iranska valuta ema (ljubk.) klica hrv. pevec dedič karel oštir praoče izraelcev razčlen-jevalec meso teleta ivan raos pendant, varianta češki šahist južni sadež ladjedelniška naprava za gradnjo in popravilo ladij kraj pri zadru hrv. pevec jusič tiskarska mreža umet. slog v evropi dvogovor, pogovori amer. astronavt armstrong soldat težje besede: bao, tse, imamit umetnostna stroka, dizajn izdelovalec vrvi, vrvar življenjska tekočina mesto v angliji otok v po-donavju etiopski gospod junak indij. epa prebivalec naše sosede anja zavadlav ivo židek renij pogovorni izraz za mamilo lsd vojašnica predel ob blejskem jezeru alma karlin legendarni kralj britanije 13 policajev 13 policajev piše test in vprašanje je, kateri avto je najhitrejši. Prvi napiše JAGUAR. Drugi pogleda, pa ne vidi dobro, in napiše JANUAR. Tretji pa pogleda in napiše, da ne bo imel isto, FEBRUAR. In tako do 12. policaja, ki napiše DECEMBER. Trinajsti pa ni imel druge možnosti in je napisal SREČNO NOVO LETO. Lojzek na psihiatriji Lojzek se sprehaja po hodniku psihiatrije in se nenadoma začne divje smejati. Sreča ga zdravnik in ga vpraša: »Kaj pa je tako smešno?« »Pripovedujem si vice in ravnokar sem si povedal enega, ki ga še nisem slišal.« Napačen recept »Doktor, trenutno nimam denarja, da bi vam plačal zdravljenje. Vam bom pa v oporoki zapisal del premoženja. Ste za to?« »Seveda sem! No, sedaj mi pa vrnite recept, ki sem vam ga napisal, da vam bom predpisal nekaj drugega.« Po potrebi Gorenjec pripelje ženo k zdravniku. Ta sklene, da jo je treba operirati. Mož vpraša: »Pa je operacija nujno potrebna?« »Zakaj vas pa to zanima? Vas je strah, da vas bo stalo več kot pogreb?« »To niti ne. Ne bi pa rad plačeval obojega.« Rešitev križanke št. 7, marec 2010 Vodoravno: savalas, apenini, mal, var, občina, osa, koder, smart, tamara, kirm, kuna, av, eksota, edita, pl, želod, von, sas, marela, aviza, glinka, žal, raj, jod, malina, ksi, ap, toni, kot, nasip, slivna, anica, tercet, notar, skiro. Gesla iz osenčenih polj se glase: Občina Ormož, Velika Nedelja, Miklavž, Ivanjkovci Rešitev križanke - dve gesli iz osenčenih polj prepišite na dopisnico in jo do torka, 25. 5. 2010 pošljite na naš naslov: Občina Ormož, Ptujska c. 6, 2270 Ormož. V sredo, 26. 5. 2010, bo na sedežu Občine žrebanje. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti. Sponzor nagradne križanke in prvih dveh nagrad je Kemična čistilnica in pralnica, Vera Žižek s.p., Lenart, PE Vrazova 5, 2270 Ormož. Tretjo nagrado podarja Občina Ormož. 1. nagrada: bon v vrednosti 25 EUR 2. nagrada: bon v vrednosti 20 EUR 3. nagrada: knjiga Občina Ormož; Ormož, sonce Prlekije v vrednosti 15 EUR TRGOVINA PRI RADOSEVI BABICI VPD BLED D. O. O., PTUJSKA CESTA 29, 2270 ORMOŽ 8. septembra 2009 SMO V ORMOŽU ODPRLI NOVO TRGOVINO ZMEDICINSKOTEHNIČNIMI PRIPOMOČKI. OB PROSTI PRODAJI VAM NUDIMO TUDI IZDAJO NA ZDRAVNIŠKE NAROČILNICE! Vsak petek izvajamo tudi meritve krvnega sladkorja, trigliceridov, holesterola in krvnega pritiska! NUDIMO VAM: hladilno linijo ice power kompresijske nogavice merilnike krvnega pritiska merilnike sladkorja, trigliceridov in holesterola testne lističe za merjenje sladkoja, trigli-ceridov in holesterola ODPIRALNI ČAS: PON. - SRE. : 8. - 17. h ČET. : 8. - 18. h PET. : 8. - 15. h SOB. : 8. - 12. h Nedelja in prazniki zaprto. Tel: 02/740-02-08, fax:02/740-02-09 vse za inkontinenco in nego bolnika prehrambena dopolnila ortopedska obutev, ortopedski vložki invalidske vozičke, bergle, nastavke za wc ortopedsko oblikovani vzglavniki Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 ZGODILO SE JE_Ormožk., 1 Iz šolskih klopi v zeleno pomlad Tina Zadravec V pomladnih mesecih s prebujanjem narave začne v nas ljudeh vedno bolj kljuvati črviček slabe vesti. Ko se na spomladanskih sprehodih čudimo energiji, ki začne prebujati pod snežno odejo speče življenje, se pri tem boleče zavedamo, da je življenj -ske energije v materi zemlji vse manj. Žal, predvsem po naši zaslugi. In če smo eden tistih, ki verjamemo, da so nam Zemljo posodili otroci, kot pravi slogan Agencije Republike Slovenije za okolje, potem vemo, da se vzgoja odgovornih in z naravo čutečih ljudi začenja že v mladih letih, zato imajo vrtci in šole še kako pomembno nalogo. Tega se zavedajo tudi na Osnovni šoli Ormož, ki se je že v šolskem letu 1996/97 pridružila mednarodnemu projektu »Eko šola kot način življenja«. S podpisom »Eko listine« leta 2001 se je šola zavezala k pomembnim daljnoročnim ciljem, ki jo skozi dobre medosebne odnose, skozi skrb za zdravje, za čisto in urejeno okolico šole ter razvijanje dobrega odnosa do okolja vodijo k oblikovanju mladih osebnosti, ki bodo znale kritično presojati lastna ravnanja v odnosu do drugih ljudi, živali in okolja. Mesec april je vsako leto še prav posebej zeleno obarvan, saj se šola vsako leto aktivno vključuje v vseslovenske projekte in dejavnosti ob 22. aprilu - dnevu Zemlje. Vzporedno ob največji vseslovenski okolj-ski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« se je šola letos vključila v iskanje in popisovanje divjih odlagališč v domači občini. Sobota, 10. aprila, je tako v šolo na športni dan pritegnila vse učence in učitelje ormoške šole, ki so se zjutraj iz šole odpravili na pohod po ormoški občini. Učenci so se razdelili po razredih in se odpravili proti Litmerku, na Hum, Hajndl in na Strmec. S seboj so imeli zemljevid občine, na katerega so pridno zapisovali divja odlagališča odpadkov, ki so jih našli v bližini. Ob prihodu v šolo so bili sicer utrujeni, a zadovoljni - našli so 6 divjih odlagališč, o katerih so obvestili Komunalno podjetje Ormož, 17. aprila pa so tudi ta odlagališča počistili prostovoljci v vseslovenski akciji »Očistimo Slovenijo v enem dnevu«. V naslednjih dneh se je skrb ob bližajočem se prazniku matere Zemlje stopnjevala. V sodelovanju s Surovino Ormož so učenci organizirali še drugo veliko akcijo zbiranja starega papirja v tem šolskem letu. Jesensko akcijo so organizirali v okviru oddaje Šport špas, izkupiček od zbranega papirja pa je šel v fundacijo Pismo srca, ki štipendira učence iz finančno šibkejših družin. V tej akciji so učenci zbrali 18 ton starega papirja. V dneh - od 12. do 14. aprila pa je Komunalno podjetje Ormož (ki šoli brezplačno pomaga pri tehtanju in odvozu papirja) na-tehtalo še 12 ton starega papirja. Učenci so pri zbiranju papirja izjemno motivirani. 7. a razred je v obeh akcijah skupaj nabral 4374 kilogramov papirja in tako zmagal, sledila sta mu 4. a s 3824 kilogrami in 5. b z 2641 kilogrami papirja. V obeh akcijah pa se je najbolj izkazala učenka Veronika Mesarec, ki je pred šolo prinesla kar 1774 kg papirja, 845 kg je zbral Gašper Horvat, tretji najbolj priden zbiralec papirja pa je bil Nino Ulaga s 670 kg papirja. Poleg starega papirja pa je bila na ormoški šoli tudi dvodnevna (15. in 16. april) akcija zbiranja starih električnih aparatov, pri čemer se je šola povezala s podjetjem ZEOS, d. d. Seveda pa skrb za okolje na ormoški šoli ne živi le v aprilu in spomladanskih mesecih, temveč 2 in pol hektarska zelenica pred šolo zahteva prav posebno nego in skrb zanjo skozi vse leto. Učenci tako ob pomoči učiteljev poskrbijo za lepo urejene gredice z rožami, pisan čebelnjak, okrasni ribnik z ribicami, zadnje leto pa je zadaj za šolo še prav poseben ponos učencem in učiteljem skrbno zasajen zeliščni vrt, nastal v okviru mednarodnega projekta E-twinning, ki ponuja bogato prgišče zelišč za pripravo zdravega obroka v šolski kuhinji. Tako je šola celostno aktivna na področju skrbi za lastno zdravje in za zdravo okolje, ki je pogoj za obetavno prihodnost naših otrok. Da je na pravi poti, je šola dobila še eno potrdilo, saj je v projektu Turistične zveze Slovenije, ki je pripravila tekmovanje slovenskih mest in krajev na področju urejanja prostora, okolja in gostoljubnosti, med izborom najbolje urejene šole prišla v finale prvih 10, nato pa osvojila 4. mesto. Mladi parlamentarci o diskriminaciji Ana Vaupotič_ V ponedeljek, 22. marca 2010, je v prostorih Državnega zbora potekal že 20. nacionalni otroški parlament, na katerem je razpravljalo 100 učencev višjih razredov osnovnih šol iz celotne Slovenije. Območje Občin Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je zastopal učenec osnovne šole Velika Nedelja Luka Cvetko. Tema parlamentarne razprave je bila to leto zelo široka, tudi družbeno pereča, govorila je o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji. Mlade poslance so v uvodu nagovorili številni politiki in predstavniki različnih Foto arhiv OŠ Velika Nedelja rai l II v 1§ M ■ J^^H L. L organizacij, med njimi tudi predsednik dr- zbora dr. Pavle Gantar, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik, predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar, državna sekretarka na Ministrstvu za šolstvo in šport Alenka Ko-všca, Susan Shultz kot predstavnica ameriške ambasade v Ljubljani in drugi. Program pa je popestril tudi parlamentarni Dixie Band. Mladi so se razdelili v pet delovnih skupin in razpravljali o temah, kot so diskriminacija zaradi revščine, »nezaželeni« (subkul-ture), stereotipi, rasizem in predsodki. Na podlagi svojih izkušenj, pa tudi iz izkušenj prijateljev, so ugotovili, da se ljudje bojijo drugačnih in tudi njihovih kultur. Zaradi te nevednosti si začnejo ustvarjati predsodkov in posploševanja. Po njihovem mnenju težava izhaja iz otroštva, saj imajo v času, ko so otroci manjši, velik vpliv na njihovo miselnost njihovi starši. V skupini, ki je razpravljala o »nezaželenih« oz. subkulturah in priseljencih, je bilo f? REPUBLIKA SLOVENIJA DRŽAVNI SVET slišali veliko predlogov o reševanju te teme, med njimi tudi to, da bi morali etiko imeti še v 9. razredu osnovne šole in da bi otroke morali že mnogo prej v družinah in vrtcih vzgajati, da je drugačnost treba spoštovati. Skupina, ki je govorila o revščini kot o razlogu za diskriminacijo, je poudarila nuj -nost solidarnosti do ljudi v stiski. Sporočilo skupine, ki je razpravljala o stereotipi, pa je bilo, da bi morali negativne stereotipe, s katerimi se srečujemo vsak dan, premagovati. Podobna sporočila in ideje sta imeli tudi zadnji dve skupini. Mladi parlamentarci so podali veliko predlogov in rešitev, s katerimi bi vsaj omilili negativne posledice stereotipov, rasizma in diskriminacije: radi bi se več srečevali in spoznavali z drugačnimi, radi bi več informacij o njih, skupaj s starši in z učitelji pa bi želeli preko delavnic spoznavati drugačne ljudi okrog sebe in po svetu. Poleg tega pa so pripravljeni sami »opraviti« s svojimi predsodki in stereotipi. Ob koncu zasedanja so razglasili temo za naslednji, že 21. otroški parlament -Vpliv družbe in medijev na oblikovanje mladostnika. žave dr. Danilo Türk, predsednik državnega lastno mnenje o njih in to kmalu privede do Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010 i O,n,ožlm n..^,_ZADNJA STRAN Učenci četrtih razredov spoznavali nevarnosti v vsakdanjem življenju Franc Lesjak, vodja policijskega okoliša_ Dne 21. 4. 2010 so se učenci 4. razredov osnovnih šol Ormoža, Ivanjkovcev, Podgorcev, Miklavža pri Ormožu, podružnice Kog, Središča ob Dravi in Svetega Tomaža udeležili predtekmovanja v 5. otroški varnostni olimpijadi, ki je potekala na območju Občine Podlehnik. V otroški varnostni olimpijadi, ki jo organizira Policijska uprava Maribor, otroci skozi igro in skupinsko delo spoznavajo najpogo- olimpijadi je skupaj 50 in so sestavljena iz varnosti v cestnem prometu, vprašanj s področja naravnih nesreč, varnosti na smučišču, v gorah, na kopališčih, vprašanj tel. številk za pomembne klice v sili in iz vprašanj za simbole strupenih snovi. V projektu varnostne olimpijade sodelujejo policija, gasilci, šole, lokalna skupnost-ob-čine, Slovenska vojska in Civilna zaščita. V letošnjem letu sodelujejo v tem projektu ekipe osnovnih šol iz 38 občin Podravja, iz stejše elemente nevarnosti. V ospredju ni tekmovalnost učencev, temveč želja, da se otroci s pomočjo igre in zabave naučijo čim več o samozaščiti. Ekipo vsake šole sestavljajo deset učencev in mentor, ki tekmujejo v štirih različnih igrah. Naučijo se ravnati samozaščitno in kako ukrepati, ko so sami, ali morda nekdo med njimi, na poti v šolo ali iz nje, doma oz. kje drugje, izpostavljeni nevarnosti ter kako ukrepati v primeru nesreče sami ali kot skupina. Vprašanj na varnostni katerih se bodo na šestih predtekmovanjih po tri prvo uvrščene ekipe uvrstile v finale. To bo potekalo v začetku meseca junija v Sladkem Vrhu. Na predtekmovanju v Podlehniku je sodelovalo 14 osnovnih šol. Odlične uvrstitve so dosegli predstavniki OŠ iz ormoškega območja. Tako so bili učenci OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, drugi in učenci OŠ Ormož tretji ter se bodo tako udeležili finala v Sladkem Vrhu. Dobri rezultati Franc Kociper, tajnik KBV Ormož_ V soboto, 24.4.2010, je v Murski Soboti v organizaciji Kickboksing zveze Slovenije in kluba borilnih veščin Power kick iz Murske Sobote potekal drugi turnir za Državno prvenstvo v kikboksu, discipline - semi contact, light contact in glasbene forme. Udeležilo se ga je sedem tekmovalcev in tekmovalk iz Kluba borilnih veščin Ormož s sodnico Tončko Kaluža. Na tekmovanju je sodelovalo 266 tekmovalcev iz 22 slovenskih klubov. Pod vodstvom trenerjev Milana in Danila Korotaja so bili doseženi naslednji odlični rezultati: v disciplini semi contact je med mlajšimi kadeti do 37 kg Rok Tomažič dosegel 1. mesto. V kategoriji mlajši kadeti do 42 kg je prav tako premagal vse svoje nasprotnike Dejan Kociper in dosegel 1. mesto. Žan Tomažič se je odlično boril v kategoriji starejši kadeti do 52 kg in dosegel 3. mesto. Tudi dekleta, članice Kluba borilnih veščin, so bila uspešna in v disciplini semi contact dosegla odlične rezultate. V kategoriji starejše kadetinje do 55 kg je Maruša Zlatnik dosegla 3. mesto, med mladinkami do 50 kg je blestela Nuša Štefančič in dosegla 1. mesto. V kategoriji člani do 79 kg je Florjan Kuha-rič v hudi konkurenci dosegel 3.mesto. V disciplini light contact so člani in članice Kluba borilnih veščin Ormož dosegli naslednje uvrstitve: v kategoriji mladinci do 69 kg se je na 3. mesto uvrstil Dejan Govedič, na 3. mesto se je v kategoriji člani do 79 kg uvrstil tudi Florjan Kuharič. Med dekleti je v kategoriji mladinke do 50 kg v disciplini light contact ponovno blestela Nuša Štefančič in dosegla 1. mesto. Prof. dr. Stanko Janežič v prozi in poeziji Njegovih 90 let Vitomir Blažekovič, Gledališko-llterarno društvo Ormož Recital Njegovih 90 let v prozi in pesmi je bil 23.4.2010 v Kulturnem domu Ormož. Posvečen je bil njegovim obletnicam, 65 let mašništva in 90-letnici življenja, ki ga tudi opisuje v prozi in pesmi. Vsa njegova dela dihajo vedrino duha, veselja nad vsem, kar biva. Sredi vsega tega je človek, ki sanja čudežno lepe sanje in je deležen vse snujoče ljubezni "NJEGA", ki mu duša podrhteva ob skrivnostnem lesketu jutra, rastočega dne, ki ga osrečuje mladost, zdaj spomini nanjo in na dom, na očetove stopinje, mamikin nasmeh... Vse je v njem in z njim v srcu in duši. Vse diši po domu, po nedelji, pšeničnih posevkih, goricah. Janežičeve izpovedi so v vseh letnih časih povezane s pestrostjo njegovega življenja, sočloveka, zemlje, tako vsebinsko kot oblikovno. V ospredju pa ostaja ljubezen do vsega lepega in dobrega, čeprav ne zanika senc, mraka in teme, ki se menjavajo s sončno svetlobo. Naj še veliko opeva vse in naj mu bo dano po njegovi volji. To je želja nas, ki smo z njim sodelovali. Pridi gola na večerjo Mihaela Hebar V sezoni 2009/2010 smo člani Kulturnega društva Simon Gregorčič Velika Nedelja pripravili komedijo Marca Camolettija Pridi gola na večerjo, ki jo je zrežiral Anton Žumbar, iz knjižnega jezika v narečje pa sta jo prevedla Anton in Jožica Lah. Tako smo igralci zaigrali v prleščini, kot smo seveda že navajeni. V zelo dinamični igri se prepletajo različni dogodki, ki so na svoj način zanimivi in smešni, nastopa šest igralcev. Celotna vsebina je povezana z raznimi spletkami, ki jih je treba sproti reševati, in prav to daje igri poseben čar. Vse se dogaja na podeželju, v vikend hišici. Tona (Anton Žumbar), lastnik hiše, namerava vikend preživeti s svojo ljubico Bernardo (Mateja Gašparič), žena Ana (Mihaela Hebar) pa naj bi obiskala svojo mamo, ki živi več kilometrov vstran. Povabi tudi dobrega prijatelja Štefana (Andrej Vaupo-tič), ki pa je ljubimec njegove žene. Ko Ana to izve, si premisli in noče k svoji mami, pač pa ostane v vikend hišici. Zgodba se začne še bolj zapletati s prihodom kuharice Berte (Aleksandra Dominko), ki jim skuha večerjo. A vrhunec v komediji se zgodi, ko pride po kuharico njen mož Franček (Andrej Primužič). Komedija je za gledalce res prava poslastica, kar se je tudi pokazalo s pozitivnim odzivom in s pohvalo obiskovalcev predstave. Premiera je bila 10. 4. 2010 pri Veliki Nedelji, ponovitev pa 11. 4. 2010, obakrat pred polno dvorano. Nastopali pa smo še 15. 4. 2010 za ormoško publiko, v nedeljo, 18. 4. 2010, pa še v sklopu tekmovanj JSKD Ormož za Linhartovo priznanje. Ker se je komedija med ljudmi zelo dobro »prijela«, jo bomo pripravili poleti tudi zunaj na prostem in jo ponudili večjemu številu gledalcev, ki nas pridejo vsako leto pogledat. Načrtujemo pa tudi številne obiske na različnih odrih po Sloveniji. FESTIVAL »Ormoško poletje 2010« 1 DATUM PRIREDITEV petek, 21. maj FESTIVAL PESMI O VINU sobota, 19. junij 15. TEKMOVANJE GODB SLOVENIJE V ZABAVNEM PROGRAMU ZA POKAL VINKA ŠTRUCLA ZGODOVINSKO DRUŠTVO ORMOŽ: SIMPOZIJ - 200 let rojstva Stanka Vraza sreda, 23. junij Hum pri Ormožu: MAŠA ZA DOMOVINO, KRESOVANJE četrtek, 24. junij POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ - ORMOŽ: odprtje razstave v gradu Ormož OSREDNJA OBČINSKA PROSLAVA OB DNEVU RŽAVNOSTI: Brass band Maribor in ODPRTJE ORMOŠKEGA POLETJA: Barbara Krajnc in Grega Geč 7. ORMOŠKI NOČNI ULIČNI TEK sobota, 26. junij GLASBENI VEČER GIMNAZIJE ORMOŽ z gosti nedelja, 27. junij KOMEDIJA: Šentjakobsko gledališče Ljubljana Milan Grgic: ZBUDI SE, KATKA! Režija: Boris Kobal sreda, 30. junij OTROŠKA LUTKOVNA PREDSTAVA Teater Cizamo: SKORAJ NAJBOLJŠI CIRKUS petek, 2. julij Velika Nedelja: TAMBURAŠKI KONCERT KD Simon Gregorčič Velika Nedelja Gosti koncerta - PRIFARSKI MUZIKANTI sobota, 3. julij FOLKLORNI VEČER z gosti iz BOSNE Ansambel narodnih iger in plesa CZK Goražde nedelja, 4. julij KOMEDIJA: HNK Varaždin Nina Mitrovic: FAMILIJA U PRAHU Režija: Samo M. Strelec sreda, 7. OTROŠKA GLASBENA PREDSTAVA Andreja Zupančič: ZA.....LJUBLJENA PREDSTAVA petek, 9. julij Kantavtor: ADI SMOLAR sobota, 14. avgust Koncert glasbene skupine ZMELKOOW (organizacija: KOŠ in MC Ormož) Ormoške novice, Leto III, številka 8, maj 2010