;Ifppip
T
Največji slovenski dnevnik ▼ Združenih driavdi
V«(i» z* ?»e leto ...	$6.00
Za pol leta.....$3.00
Z« New York celo leto -	$7.00
Za inozcmttvo celo leto	$7.00

TELEFON: C0RTLAHDT 287«
NO. 222. — ŠTEV 2T.2.""
List slovenskih delavcev ¥ Ameriki
-—— • - - _ .
Katmd ti Second Clan Matter, KspUmbw 21, 1008. it the PostOffics »t ITsw York, W. V„ rod« Act of Oengrt« of MamhTTgT*
NEW YORK, FRIDAY, SEITEMBEB 2l7l928. — PETEK~21~ SEPTEMBRA 1928.
SbweniiiB Difly In the United States.
Issued every day except Sunday« and legal Holidays. 75,000 Reader«.
TELEFON?" OOBTLANDT tS7t
*
VOLUME XXXVI. — LETNIK XXXVL
Fašistični svet—najvišja oblast
KRALJ IN PRESTOLONASLEDNIK BREZ VSAKE MOČI IN VPLIVA
Te dni bc sprejeta v poslanski zbornici predloga, ki bo poverjala vso moč Mussolin?ju. — Presto-lonasledstve in kraljeve pravice bo določal fašistični svet. — Vlada za zaprtimi vrati.
Dr. Work, načelnik republikanskega narodnega komiteja, je napadel Smithov igovor v Omahi ter se nato na hitro posvetoval a Hoover jem. — Farmersko vprašanje je zopet prišlo na površje.
WASHINGTON, D. C., 20. septembra. — Na-čelnik republikanskega narodnega komiteja, Hubert Work, je napadel danes del Smithovega govora v Omahi, Nebraska, rekel, da je poln pomot ter fašističnemu svetu vse vladne in diktatorske pra4se nato takoj napotil k konferenci s Herbert Hoov-
erjem, da vidi, kaj bo storil nominiranec glede vse-gra tega.
RIM, Italija, 20. septembra. — Visoki svet fašistične stranke, ki je že dosedaj izvajal vso vlado v Itpliji, je danes odobril predlogo, ki bo prihodnje dni predložena poslanski zbornici. Predloga daje
vice.
Fašistični svet bo v deželi najvišja oblast, ki bo urejal in vodil delovanje fašističnega režima. Fašističnemu svetu bodo podrejele vse vladne zadeve.
Načeloval mu bo postavni načelnik vlade, ki je v sedanjem slučaju Mussolini.
Nadalje bodo v njem nekateri člani senata, po slanske zbornice, tajniki fašistične stranke ter predsedniki delavskih, poljedelskih in industrijalnih zvez.
Fašistični svet bo odločal o vseh ustavnih vprašanjih, o prestolonasledstvu, predpravicah kralja, o cdnošajih med cerkvijo in državo, o pogodbah s tujimi deželami ter sploh o vsem, kar je potrebovalo dosedaj kraljevega privoljenja.
Vse seje fašističnega sveta se bodo vršile za zaprtimi vrati.
Člani sveta ne bodo dobivali nobene plače iz države blagajne in tudi stroškov ne bo pokrivala država.
Mussolini je danes naročil prefektom italijanskih provinc, naj vpišejo v volilne imenike tudi imena onih Italijanov, ki so se izselli.
Takozvane "volitve" se bodo vršile meseca marca. Mussolini upa, da se bo ob oni priliki vrnilo iz inozemstva v Italijo na stotisoče Italijanov, da bodo zadostili svoji domorodni dolžnosti.
Pri volitvah bodo morali volilci seveda glasovati samo za one kandidate, katere bo izbral fašistični svet.
Opozicijonalnih kandidatov sploh ne bo v imenikih.
Tako izvoljena "zbornica" se bo sestala dne 21. aprila, ob obletnici ustanovitve Rima.
Sedanja zbornica bo razuščena meseca januarja.
REPUBLIKANCI VZN
VSLED SMHH0VE TAKTIKE
N0RTHC0TTA SO ARETIRALI
Mladi Northcott je bil a-retiran v angleški Co-lumbiji ter je rade volje priznal svojo identič-nost.
SMITH0VA KAMPANJA V 0KLAH0MI
V kukluksklanskem o-zemlju je governer pri-pravi jen na sovražno demonstracijo. — Straton namerava sklicati sestanek.
PR0KLETSTV0
NEPOŠTENOSTI
«
Tatvina j e zmožnemu blagajniku preprečila napredovanje. — Moral je ostati v malem mestu, da prikrije primanjkljaj
Edvard !». Revee. starejši bi« fTfljriiik Burlington County National B;mU v .Medford. X. .1.. ki je priznal. «la je poneveril $168.00, bi bil dam's lahko -boirat in ogle den človek.
Kmalu potem, ko je pričel krasti in prikrivati svoje tatvine s ponarejenimi notami, je pričel dobivati tu i j* ne ponudbe od mestnih bankirjev, ki ^o <ra hoteli imeti v st*oj i h orjjaii izaeijah.
<e bi sprejel le eno mičnih ponudb. l-i pričel hitro napredovati. <Mai |>a je v Afedfor«!. < "e hi kdo drujfi dobil njegove knjige, bi bile njrjrove tatvine razkrite. Reeve je ostal še nadalje v majhni deželni banki, kjer ni nikdar zaslužil več kot po $:t;>00 nn leto. Zanikal si je eelo poč i t n ice. Xeko drugri bi pa lahko Izsledil, se je bal. — če bi zapustil banko eelo za en teden.
Nato je prišla bolezen. Kap je
zadržala Reeveja iz urad pred d verni leti. On ni mogel dohiteti svoje verige ponarejenih nor in pred par dnevi je prišla resnica na dan.
Reeve je 'prost proti jamsčini ^5000 ter čaka na proces radi ponarejanja.
Mr. Hoover je bil raz vesel jen od obiska šestih Jrexanskih demokratov. "ki so rajše vršili svojo pa triotično dolžnost", ter podpirali njega. Pripovedovali so mu, kako -so Tammany Hall in žganjarski in-tresi napravili z njih, texanskih demokratov, hooverite, a nomini-ranee in .njegovi'obiskovalci so bili bolj vznemirjeni radi vrjetnosti, da bodo republikanci glasovali za governerja Smitlia.
Čeprav je kandidat pred nedavnim časom objavil, da ne bo imel več kot štiri normalne nagovore. — in ostali so mu le še trije, — je načelnik Work razpravljal ž njim o primernosti, da ima še več na-daljnrh nagovorov.
Xujna zadeva je spravila skupaj dr. Worka in Mr. Hooverja. Ona dva delata separatno, ukoro neodvisno drug od drugega. Včerajšnji sestanek se je vršil na iiiici-jativo dr. Worka. Zrl je vznemirjen na ugodno reakcijo napram invaziji governerja Smitha na zapad. Mr. Hoover je pred nedavnim časom izjavil, da ni poljedelstvo še nadalje vprašanje, v prepričanju, da je njegovo lastno potovanje na osrednji zapad odpravilo vsa sporna vprašanja v tem delu dežele.
Dodatna preiskava je pokazala, da ni
Toral blazen.
MEXICO CITY. Mehika. 20. sep. Najnovejša zdravniška in psiholo ška preizkušnja, katero je dovoli lo sodišče, je jw>kazala. da je Jos« de Leon Toral. za vrat ni morilec izvoljenega predsednika Obregona, duševno zdrav.
Zdravniški pregledniki so rekli, da ne. kaže Toral nikakeira znaka blaznosti in že prešli je krvne po--kušnje so pokazale, da nima Toral dedne blaznosti.
Obramba je tudi naprosila za dusev.no preiskanje Carlos Castro Ralda. obtoženega. da je vrgel bombo v poslansko zbornico.
Datum obravnave bo kmalu do-ločen.
Jardine bo govoril na
sejmu.
RIVER.IIEAD, L. T.. 20. sep. — Poljedelski tajnik Jardine bo go-Jvoril danes na sejmu v Soffolk o-' kraju.	|
DRZEN ROP PRI BELEM DNEVU
Materinsko izgleda joča ženska je držala mesarja, dočim mu je njen tovariš potegnil iz žepa $340. — Nato sta ga zaprla v ledenico.
VANCOUVER. B. C., 20. sep. -Gordon Stuart Northcott. katerega so iskale oblasti v Riverside, Cal. radi razkritij na tamošnji "morilni farmi", je bil aretiran pri Okanagan Landing, sedem milj od Vernon. B. C. v Okanagan dolini, kot je objavil inšpektor Forbes, ki je član provincijalne polieije.
Glasi se. da je Northcott priznal svojo identičnost.
Neka ženska, ki je bila identificirana kot Mrs. Sara Lujiza Northcott. je bila prijeta od mestne policije v Calgary. Alta.
Mks; Jesse Clark, ki je dala prvo informacijo, ki je dovedla do razkritja takozvane morilne farme, se še vedno skriva tukaj ter je pod nodzorstvom provincijalne poli
cije.
CALGARY. Alta.. 20. septembra. — Policija je objavila danes, da je bila ženska, aretirana tn-kaj, pizitivno identificirana kot Mrs. Northcott. Provincial na po-licija je pozneje objavila, da je dobila sporočilo iz Okanogan Landing. da je Northcott rekel, da je ženska, ki je bila aretirana v Calgary. njegova mati.
LOS ANGELE, Cal.. 20. sep.— Danes so sporočili pomožni šerifi, da so našli nepobitne dokaze, da sta se nahajala dva dečka ki sta pretekli spomladi zginila iz Pomona. Cal.. na "morilni farmi* N'orthcotta.
Pomona dečka. Nelson Wiuslo, star dvanajst let in njegov brat Louis, star deset let. sta bila preje navedena od Sheldon Clarka. starega petnajst let. kot dva štirih leč ko v. katere je privedel na farmo Gordon Stewart Northcott. jih pretepal ter umoril.
V kurnici na farmi so našli u-radniki danes knjigo iz knjižnice, iz katere je bila iztrgana stran, slična oni. katero je napisal Win-slow lismo svoji materi kmalu potem. ko je izginil. Pismo je reklo, da sta oba dečka pobegnila z doma in da sta odšla v Mehiko.
Uradniki so dali izraza svojemu mnenju, da je Nortlieott prisilil dečka, da je napisal pismo, predno ga je usmrtil.
660 UBITIH NA GUADELOUPE
Tri četrtine prebivalstva je sedaj brez strehe. — Francija je bila hitra s pomočjo. — Pomožno delo na Portorico je sedaj v polnem teku. — Governerji zapadno-indijskega otočja prosijo ameriški Rdeči križ za pomoč.
PARIZ, Francija, 20. septembra. — Tropični vihar je vzel življenje 660 ljudi v Guadeloupe, francoska zapadna Indija, — kot je objavilo danes ko-lonijalno ministrstvo, po sprejemu brzojavke iz kolonije.
Atentati na življenje Trockega.
OKLAHOMA CITY. Okla.. 20. septembra. — Al Smith, katolik in m »krač. je navalil danes na državo Klana in snhačev. S tem se je izpostavil najbolj kritični dobi v svoji kampanji. Pripravljen je celo na sovražno demonstracijo, kajti do-.e<rle <ra novice o aktivnosti Klana in pristašev prism tik-, njenega John Koach Stratona.
Zvečer bo govoril o uetoleranci ter se pričakuje, da bo ožigosal tudi "šepetajočo" kampanjo, katero -e je vodilo proti njemu in o drugih. zvezanih ž njim. Pričakuje se, da bo poslušalo najmanj 80.CKX oseb.
Ce bo zadel na sovražnosti v Oklahomi. katero državo smatrajo demokratično in koje volilstvo smatrajo bistveno za njegov uspeli, če hoče postati predsednik, bo to značilen kontrast proti zmagoslavnemu potovanju skozi republikansko Xebrasko in Kansas. Nastop v zadnji državi, ki je imela 300.000 republikanske večine, je na|>otii marsikaterega, da se vprašuje, kaj {»omenja to.
Smith je odšel skozi Kansas le raditega. ker je to najlažja pot priti iz (»mahe v Oklahoma Citv. Kjerkoli pa se je ustavil vlak le za par minut, se je zbralo skoro celo prebivalstvo. Zborovanje v Topeki je bilo baje večje kot ono ob priliki Curtisovih notifikacij-skrh eerimonij.
Priprave so bde storjene tukaj za sprejem, ki naj bi celo prekašal onega, katerega so vprizorili Al Sni it h u v Omahi. Charlie Hand, tajnik župana Walkerja. je pazil na to. Spravil je skupaj nasprotujoče .-.i demokratične fakeije za predsedniško kampanjo, ki bo vsaj navidezno miroljubna.
Oklahomskl demokrat je so razcepljeni. To je bilo razvidno iz tega. ko je rekel prejšnji senator Owen, da ni Smith sposoben biti predsednik. Kadi teh okoliščin se smatra danes Oklahomo za dvomljivo državo ter jo zahtevajo zase republikanci.
Kakšen učinek bo imela njegova navzočnost na versko nestrpnost, je še zelo problematično. Rekli so mu. da ne bo imel nobene prilike zmagati v državi, ee ga ne bo blizu.
Neka postarna ženska, okrogla, sivkastih las in mirnega obnašanja, je stopila v mesnico Simona Fan-ditza, na Watson Ave., Jersey City. Ž njo je bil mož. tudi čokat in srednje starosti. Izgledala sta kot mož in žena.
— Dva funta najboljšega porterhouse steaka. — je naročila ženska ter se prijazno nasmehnila.
Simon je stopii v ozadje prodajalne. da 'odpre ledenico. Ženska je odšla počasi za njim ter ga prijela s svojima močnima rokama.
Xjen tovariš je potegnil medtem iz mesarjevega žepa denarnico, vsebujoč $340. Fand it za sta nato oba potisnila v ledenico ter zaklenila vrata.
Pol ure pozneje je čul neki mimoidoči obupne klice in zbijauje po vratih. Obvestil je policijo.
Mesarjevi prsti so bili zmrznjeni na rokah in nogah, ko je prišel Iz ledenice.
BO JAKI, NASOCAJTX SE N* "GLAS NARODA". NAJVEČJI SLOVENSKI DMXHMK T ZDB DRŽAVAH.
-
Zdravniška pomoč in živila >o nujno potrebna na Guadeloupe jer so tri četrtine prebivalstva brez -doma in strehe. Vsled popolnega izjalovljenja komunikacij, ni nikakih definitivnih informacij iz drugih delov otoka. Horace Des-catnps, poročevalec Ass. Press, je bil med ubitimi v Poinre a Pitre.
Parnika Esperanto in Antilles sita odplula iz Guadeloupe v Fort de France, Matinique, z živili za žrtve.
Ilurikan je bil najhujši, kar se jih je kdaj poznalo ter je popolnoma opustošil Guadeloupe. Večina sladkornega trsa in tvornic je bila uničena,
Zupan iz Pointe a Pitre je naprosil za pomoč Ameriški Rdeči Križ potom Ass. Press. Rekel je. da se najbolj nujno potrebuje zdravniško pomoč in živila.
Governerja Guadeloupe in Martinčka sta dobiia od kolonijalnejsi ministrstva navodila, naj rabita takoj krajevne sklade, da nudita denarno pomoč žrtvam tropičnega viharja.
Pariška vlada bo takoj nudila vso možno pomoč onim. ki trpe. kot v vseh prejšnjih sličnih prilikah. Kakorhitro se bo izvedelo obseg nesreče, bo naprošena poslanska zbornica, naj glasuje za potrebne apropriaeije.
Uporni jetniki mirni.
BALTIMORE, Md.. 20. sep. — Ločeni od svojih voditeljev so bili jetniki v tukajšnji •državni kaznilnici danes mirni, po 36-timili izgredih.
Warden Patrick Brady je rekel, da ne bo nikakih nadaljnili nemirov. ki so se pričeli, ko niso državni uradniki ugodili njih prošnji, naj .se vrše javna zaslišanja glede njih obdoižitev okrutosti.
Nosil je preveč nogavic.
BOSTON', Mas., 20. septembra. Joseph MeDonough, star osemnajst let. je bil danes aretiran tukaj, ker je nosit preveč parov ženskih svilenih nogavic. Imel je eno in. trideset parov zavitih krog telesa. Obtožen je bil tatvine.
Velik požar v Strass
bourgu.
STRASBOURG, Francija, 20. septembra. — Požar je uničil tukaj skladišča kave. sladkorja in žita. v .vrednosti $£o0,000. Požar je sedaj pod kontrolo, a se ceni, da bo znašala povzročena škoda 600 tisoč dolarjev. -"
PARIZ, Francija, 20. septembra. Aimee MacPherson. californijska evangelisfcinja. je prepričana, da ni Pariz tako grešen kot ga slikajo.
Priznala pa je, da je videla nie-
.......-	j st o le z vrha Eiffelovega stolpa, ne
IIOXG-KOXG, Kitajska. 20. sep. pa z Montmartra. Xacijonalistični viri so sporočili j Mrs, MacPherson je kazala pre-danes, da so bile poražene Santung senečenje. da ni videla nikakih pi-ln Čil i sile, ki predstavljajo zad- janih ljudi.
Pariz in evangelistinja.
PARIZ. Francija. 20. septembra. Aimee MacPherson. californijska evangelistinja. je prepričana, da ni Pariz tako grešen kot ga slikajo.
Priznala pa je, da je videla mesto le z vrha Eiffelovega stolpa, ne pa z Montmartra.
Mrs. MacPherson je kazala presenečenje, da ni videla nikakih pijanih ljudi.
— Prvikrat v svojem življenju sem videla odprte bare, — je t-e-kla. — a ne mo?ete razlikovati grešnika od kristijaa. Pijejo iste
pijače in kade iste .smodile, --' -
LOXDOX. Anglija. 20. stptem-bra. — Daily Mail poroča danes, da so prišla v London poročila, ki kažejo, da je sovjetska vlada vpri-zorila več poskusov, da za vratno umori Leona Trockega.
Poročila pravijo, da je pisal Leon Trocki pisma Kristijanu Rakov-skemu, prejšnjemu sovjetskemu poslaniku v Angliji, v katerih opi suje. kako se je njegovo kočo oblegalo in kako so napadali ostrostrelci z dreves v treh zapodednih nočeh.
Trocki in njegov junaški sin sta nato branila liišo z dvema lovski-' ma puškama.
Po izjalovljen ju teb napadov so baje krajevne oblasti zanikale Trockijevi družini hrano. Le s pomočjo prijateljev se je baje obvaroval pred stradanjem.
Ribarenja na grški meji.
ATEXE, Grška, 20. septembra. ,Grški stražni kvartirji ob meji so bili bombardirani od macedonskih komitašev, ki so prekoračili mejo pri Cernovu. Daljši boj je sledil obstreljevanju. En bataljon vojaštva je'bil odposlan iz Drame, za pomoč mejnim četam.
DENARNA NAKAZILA
Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: ▼ Jugoslavijo	v Italijo
Din. 1,000 ....... $ 18.40 Lir 100 .......... $ 5.90
2,500 ....... $ 45.75	200 .......... $11.50
5,000 ....... $ 91,00 " 300 .......... $19.95
" 10,000 ....... $181,00 " 500 .......... $27.75
" 11,110 ....... $200,00 " 1000 .......... $54.50
Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%.
Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; xa $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6.
Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo se boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumele glede načina
nakazila.
pO POŠTI SO REDNO IZVRŠENA V DVEH OO TREH TEDNIH
"NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO $1.—."
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET,	NEW YOBK, N. Y,
TELEPHONIC: CORTLANDT MC7
—i________________
_
«

i i ■


GLAS NARODA
f_ ,	1
The largest 9ov«nui Duly In	|
the United States.	|
■ ftmeri every day except Sundays 8
I and legal Holidays.	g
S 75,000 Readers.	I
GLAS NARODA, 21. SEP. 1928

'MISS AMERICA VII'
Za Now York ta celo leto 7.00
Za pol leta.............................„.$3.50 t,e imenuje motorni čoln. ki je Last George Wooda v Detroitu. Ooln
HOOVER IN FARME RJI
vozi z naglico dvaiodevetdeset milj na uro.
Zanb nivosti iz Jugoslavije.
Republikanski predsedniški kandidat Herbert Hoover je tipični ameriški politik. Kot je običajno pri marsikaterem njegovem sovrstniku, prav rad zamolči neljuba dejstva, sompatam kako dejstvo potvori in tudi neresnico govori, ee ni drugače.
V njegovih izjavah je precej deniagoštva.
Kot je bil pred vsakimi volitvami običaj, je tudi pred sedanjimi, namreč, da se podajajo kandidati v ono ozemlje, ki jim je najmanj prijazno in naklonjeno.
Smith se je podal proti Zapadu in Jugu, kjer hoče u-veriti farmerje, da je njihova edina rešitev, Če izvolijo demokratskega kandidata.
Hoover šari po vzhodnih industrijalnih državah.
Država New Jersey se je naprimer že ponovno neofi-eijelno izrekla za Smitha, in baš v državo New Jersey je zanesla Hooverja pot.
Tako je naprimer govoril v Newarku ter skušal osvojiti ameriško delavstvo zase in za svojo republikansko stranko.
To je storil k tem, da je ponovil že zdavnaj ovrženo trditev, namreč, da vlada vsepovsod po Ameriki velika prosperiteta in da bi o tej prosperiteti ne bilo niti senco, če bi ne bili republikanci na krmilili.
Pri tem je navajal tako napačne podatke in tako na-jjačne številke, da je postajalo največjim republikancem lesno pri srcu.
Govoril je o enakih prilikah, ki se nudijo ameriškemu delavcu.
Rekel je, da se tukaj, v deželi prostosti, slehrni lahko pridruži uniji, če se hoče, če pa zamore biti brez unije, je lahko brez nje.
To je pa velika laž.
Vse velike korporacije, ki tudi v tej kampanji dobavljajo kolomaz republikanskemu strojdosledno prepovedujejo svojim delavcem vstop v unijo ter organizirane odpuščajo.
To se dogaja v Ilooverjevili korporacijah, v jeklarskem trirstu, v Rockefellerjevih, Edisonovih in Fordovih kompanijali.
Vsa ta gospoda neizprosno sovraži vse, kar je linijskega, kar je organiziranega.
Nadalje je Hoover neresnično govoril, ko je pripovedoval o brezposelnosti v tej deželi.
i4Ko smo leta 1921 prevzeli administracijo v Wash-ingtonu," — je rekel, — "je bilo po cestah naših mest od pet do šest milijonov brezposelnih. Tekom enega leta smo vso to veliko armado brezposelnih spravili na delo. Večkrat se sliši, da je tudi sedaj precej ljudi brez dela. Posebno zadnjo zimo so govorili o tem.
Natančna preiskava zveznega delavskega departmen-ta je pa dognala, da je vseh brezposelnih komaj poldrugi milijon. Le pomislite razliko — poldrugi milijon in pet milijonov!"
Ko je Hoover to izustil, je vedoma neresnico govoriL
Urad za delavsko statistiko je namreč dognal, da se je od leta 1925 do 1928 število brezposelnih za 1,800,000
povišalo.
Z drugimi besedami rečeno: tekom toliko opevane republikanske prosperitet je bilo skoro dva milijona ljudi več brez dela kot pa eačaea malo uianj opevane demokratske administracije.
Številke pa itak niso bile točne in zanesljive, kajti sestavljal jih je republikanski delavski tejnik Davis.
S takimi lažmi in zavijanji ne bo Hoover dosti opravil, že vsaj pri delavcih ne.
Delavec namreč sam najboljše ve, kako se mu godi, ker čuti na svoji lastni koži republikansko prosperiteto.
Katastrofalen požar pri Vinkov-cih.
Iz Vinkovcev poročajo, da je nastal požar v .selu Cerič pri Vin-kovcih. Plameni so švigali visoko v zrak in razsvetljevali vso vas. Požar je neusmiljeno uničeval i-metje marljivega pletarskega obrtnika Sebastjana Huberta. Hubert ni bil navaden obrtnik. Znan je da lee naokoli s svojimi prvovrstnimi pletilnimi delavnicami, ki jih je sedaj uničil požar. Imel je delavnico z električnim pogonom in modernimi pletilnimi .stroji. V delavnicah je bilo zaposlenih nad 30 delavcev in delavk. Izdeloval je nogavice in moške ter ženske jopice. Požar je nastal su sušilnici blaga. V kratkem je bila alarmirana vsa vas in prebivalci so pohiteli na pomoč. Huberta ni bilo doma, mudil se je s sinom na velesejmn v Bečeju. Ostala dva sinova sta pa prodajala blago in izdelke z avtom po deželi. Doma je bila sama žena, ki je obupno gledala, kako požar uničuje veliko imetje. Prebivalci so rešili, kar se je še rešiti dalo. Skušali so požar omejiti, toda brez usp- ha. Drugi so se odpeljali v Vinkovec in Nuštar po pomoč. Gasilci iz Vinokvcev so prihiteli, toda prekasno. Med tem je požar že skoraj vpepelil vsa štiri poslopja plačilne tovarne. Gasilcem je uspelo požar lokalizirati na slednjo jutro. Rešili so samo majhno skladišče in tovarnarjevo stanovanje. Vse drugo je pogorelo do tal. Ostalo je golo zidovje in uničeni stroji. Škodo cenijo na dva milijona dinarjev. Tovarnar je le deloma zavarovan. Tako je Hubert postal prek noči siromak, njegovi delavci pa brezposelni.
Rodbinska tragedija.
Iz Rame poročajo, da se jP odigrala v hiši uglednega tamošnjoga trgovca Jove Gjuričiča krvava rodbinska tregedija. Trgovec je imel dva sina. eden je obiskoval realko in je bil 17 let .star, drugelti pa je bilo 14 let in je hodil v osnovno šolo. Oba dijaka sta bila pridna in sta v šoli dobro napredovala. Trgovčeva žena je bila rodom iz Vinkovcev iz ugledne rodbine. Po značaju je bila dobra in zvesta žena in nihče ni slutil, da vlada v tej rodbini nesloga. 3. sept. popoldne je bila žena s sinoma v hiši. trgovec je bil pa zaposlen z trgovini. Oba sina sta sedela v sprejemni sobi in čitala. Mati jima je prinesla časo limonade, in ko sto jo izpila, sta se zgrudila na tla. Nato je čašo limonade, ki je bila zastrupljena, izpila še mati in se takisto zgrudila mrtva na tla. Mati je dala sinovoma pijače, v katero je natrosila veliko količino morfija. Mati in oba sina so kmalu nato v največjih mukah izdihnili. Zdravni-
ška pomoč je bila prekasna. Kaj je bil pravi vzrok obupnega čina matere, se ne ve. Trgovec G j uri -čič je živel zadnje čase sprt z ženo.
Velik vlom v Zagrebu.
Iz Zagreba poročajo o veliki tatvini in vlomu, ki ga je izvršil nenavadno spreten in drzen vlomilec. Vlomljeno je bilo v trgovino Žige Feina na Zrinjevcu. Trgovec je kakor običajno zaprl opoldne svojo trgovino in se napotil domov. Ko se je po obedu vrnil, je našel vrata trgovine odklenjena. Ko je stopil v trgovino, je našel blago premetano in takoj je vedel da je nekdo vlomil pri belem dne'-vu. Fein je pregledal trgovino in ugotovil, da je drzni vlomilec odnesel zaboj, v kateremu je bilo svile za 15 tisoč dinarjev. O velikem vlomu je trgovec takoj obvestil policijo, ki je uvedla preiskavo. Policija je ugotovila, da je vlomilec odprl vrata trgovine s ponarejenim ključem. Ko je opravil svoj posel, je zopet zaprl vrata, za-klpnil jih pa ni. Trgovec je osumil nekega trgovskega pomočnika, ki ga je odslovil iz svoje trgovine baš zaradi nepoštenosti.
Španska inkvizicija v Zagrebu.
V Zagrebu .se je dogodilo, da so na takozvani Koledoščini napadli nekega prasjaka in ga mučili po zgledu španskih velikih inkvizitor-jev. To se je pripetil prasjaku Franu Kuntariču, ki jo že 60 let star. Siromak je brez stanovanja, zato je šel spat v koruzo na Kole-doščino in je odtrgal tudi nekaj koruznih storžev in jih vtaknil v •svojo malho. To je opazil lastnik njive Josip Paleščak. Vzel je ko-lee in začel udrihati po siromaku. Prišli so še nekateri ponočnjaki in pomagali pretepati berača, da je slednjič obležal nezavesten na njivi in so ga morali odpeljati z rešilnim vozom v bolnico. Zdravnik je ugotovil, da ima berač težke poškodbe. Mož je izjavil, da je zasačil berača, ko je polnil malho z njegovo koruzo. Ker je imel berač v roki nož, ga je Paleščak pozval, naj nož odloži. Berač je tedaj baje Paleščaku zagrozil, da ga bo z nožem, če ga ne pusti pri miru. Paleščak jo nato udari! berača s kolom po glavi. Xa klice so prihiteli delavci, ki so v bližini kopali pesek. Berač se je med tem dvignil in se skril na sosedni njivi. Kasneje so prišli še logarji, našli skritega in ga pretepli s puškinimi kopiti. Logarji so nato berača odnfsli v mestno čuvajnico in ga tam pretepali. Paleščak mu je zažga! vžigalico pod desno nogo, da bi mu berač povedal, kako se piše. Berač je bil pa že tako slab. da ni mogel povedati svojega imena, temveč je
samo stokal od bolečin. Berač je* nakradel koruze za 20 Din. Paleščak pa je izjavil, da mu je napravil škode za 300 D'n. Siromak Kun tarie leži sedaj v zagrebški bolnici in premišljuje o svoji bedi in m°-todah španske inkvizieije, ki jih je moral doživeti v 20. stoletju v Zagrebu.
Umor zavoljo zavarovalnine.
Iz Subotice poročaja, da so bili 1. sept. aretirani po nalogu preiskovalnega sodnika šofer Kari Neu-man, .soproga nekega Beliča Hla-' deka, udova Andrij«' Ratajiea in neka Tereza Sigcr. Aretiranei so osumljeni, tla so zavarovali Marijo Pinger pri neki .subotiški zavarovalni družbi in jo potem zastrupili. da bi na ta način dobili visoko zavarovalnino. Že meseca fe- ' bruarja so jo skušali zavarovati pri nekaterih zavarovalnih zavodih. To se jim pa ni posrečilo. Neki subotiški zavarovalni zavod pa je slednjič privolil v zavarovanje, ker je zdravnik ugotovil, da je Pingerjeva zdrava. Zavarovalna vsota je znašala 100 tisoč dinarjev. Začetkom preteklega iaeseea je pa nekega dne Pingerevi postalo nenadoma slabo. Morala je v posteljo in teden dni pozneje je u-mrla. Preiskovalnemu sodniku se je zdelo sumljivo, da je bila Pingerjeva zavarovana za visoko vsoto 100 tisoč Din in da je nenadoma umrla. Uvedel je strogo preiskavo in odredil izkop trupla. Zdravni-ško-sodna komisija ni mogla dognati, kaj je povzročilo nenadno smrt Pingerjeve. Želodec in čre-va pokojnice so zato poslali v preiskavo kemičnemu zavodu v Beograd.
I Banatsk: portarejalci denarja.
V Kikindi so odkrili tolpo pona-rejalcev, ki so imeli veliko delavnico s stroji za ponarejanje denarja. Policija je aretirala tri člane te tolpe in jih izročila novosadske-mu držav, pravdniku. Voditelj po-narejalcev. dr. Reiser je izjav:! preiskovalnemu sodniku, da se čuti krivega. L. 1920 je prišel iz Budimpešte v Veliki Bečkerek. Nato je odšel na Madžarsko in študiral v Kološvaru pravo. Kmalu se je zopet vrnil v Bečkerek in postal novinar. Seznanil se je z nekim Leichingerjem ter ga pregovoril, naj začne ponarejati 100-dinarske bankovce. Obema je predla slaba in začela sta nepošten po-el v veliko vnemo. Napravila sta klišeje in natiskala 600 poskusnih bankovcev. Začela sta jih razpečavati. S prvim sta imela sreča. Oddala sta ga v kinu "Orijent" v Bečkereku. U.-p~h ju je ojunačil in sklenila jsta razpečavati ponarejene bankov ce samo v Vojvodini. Odpot »vala sta v Kikindo in v neki trgovini oddala pet ponarejenih bankovcev. Trgovec je pa spoznal, da so ponarejeni in dal razpečevalea aretirati. Tudi Leiehinger je priznal krivdo. Bil je dober risar in je sam napravil risbe in klišeje po-
GROZDJE SAMO V KARAH
IMAM V POGODBI VINOGRADE ZA VEČ LET
Letošnje grozdje je dadkejie in boljše.
Imam vsake
vrste najboljše belo grozdje.
črno in
Nikar ne pišite ampak brzojavite.
WALTER PREDOV1CH
ttt caur. MUH H ML	HACKAMENTO. CAL.
POZDRAV!
Vsem prijateljem in znancem, po Ameriki naznanjam, da odpotujem z družino v stari kraj n.i parniku Saturnia. kateri odpluje iz New Yorka v Trst dne 21. sep. ter ob tej priliki pozdravljam družino Frank Troha v Shepbeard, Tex. in družino Rudolph Zohar v Fostoria. Tex., kakor tudi vse n-stale znance iz države Texas in Pennsylvania. Vsem prijateljem, ki so bili z menoj in me spremili na postajo izrekam tem potom zahvalo. Ostati nameravam v starem kraju če bo možno za stalno, ker sem se mučil celih 15 let v Ameriki, kateri moram biti turi i hvaležen za moj napredek, katerega naj brže ne bi mogel doseči v moji stari domovini. Ce pa mi ne bo možno ustanoviti se, se zopet vrnem na delo nazaj, kar bom poročal. Pozdrav sem rojakom,
Valentin Stcfmberger na potu v Kuteževo, pošta Ilirska Bistrica V. G. I.
KJE JE PET AR MALXAR, doma iz Gorski Kotar, Cabar, občina 'Plesce. Cul sem. da je v La. ali Ark. Dalje kje je FRANK MAiLNAR. TOM INC. Prosim, da se mi javita ali če kdo drugi kaj ve, naj mi poroča. — Frank Malnar, 1213 East 167. Street, Cleveland, Ohio.
(2x 21&22)
ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE?
KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJO NAJBOLJE VPELJANE
Udobnosti, kf izvirajo iz poslovanja v velikem obratu, pride j« nmHm ateaafcm v korist.
Nasi strottd za pwiitim nakazila so manjši, voted tear so eeae pri nas niije kot pri agentu ali zarodu, ki mora poslati Vafio nakaznico v iz vršenje v New York.
Hitrost asftna poslovanja Je nedosegljiva, radi naSega velikega premeta lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča našim nalogom najveijo pozornost.
Naie denarno nakaznico sJpsglJims z vsakim brzopand-kom. Id odpluje iz New Yorka — torej brez zasande in aa-daUmga posredovanja.
Naie cene so objavljena dnevno v listu "Glas Naroda*.
Za zneske nad (JU.- nimam primemo nHJo ceno. katar* Tam radevelje spsrsthno predse nam patljeto nalog.
kar dslminjc, da so mhkTolioristi z nafiim poslovanjem vsaki pa anjsfto Se tako dalei piot od psslovnega sreditta Amerike.
Poiljite tona %aio prihodnjo denarno poUIjatev nam v lzvrHtev.
SAKSER STATE BANK
82 COBTLAHDT STREET,	HEW YORK
_
Peter Zgaga S
Ce hočeš imeti dobre prijatelje,
moraš biti sam dober prijatelj.
* »
Italiji vlada Mussolini. Toda do-sedaj ji je vladal samovoljno kar na svojo pest.
Ker je mož poštenjak, je zahteval, naj bo njegovo vladanje postavno potrjeno.
Predlog je bil sprejet in uveljavljen.
Za na prej bo vse, kar bo nkrenii. temeljilo na postavi. Na Mussolim-jevi postavi seveda.
Težko je našim ljudem v Pri morju. pa tudi talijanski kralj in prestolonaslednik nimata preveč dobrih časov.
*
Republikanski kandidat Hoover pravi, da j^ prehibieija jako plemenit poskus.
Le to je vrag, ker človeka po tem poskusu tako neznansko glava boli.
*
V	New York sta se vrnila dva rojaka, ki sta živela dalj ea-a med farmerji v gorenjem delu države New York. Povedala sta mi več zanimivih Stvari, katere bom ob priliki objavil. Pri tej priliki sem tu di izvedel, kdo mi je poslal v dar krasen saksofon, ki jp najlepši o-
kras našega uredništva.
*
Ce si prepričan o svoji pravičnosti in če veš, da je pot, po kateri stopaš prava, ne smeš biti razočaran, če bo le malo ljudi hodilo za teboj.
*
Sedaj je ustanovljena omnibus-na vožnja med Los Angelosom in New Yorkom.
(Xd Xew Yorka do Los Ancelesa je dolga pot. Posebno v omnibusu.
Kdor se je enkrat peljal iz New Yorka na Coney Island, mu popolnoma zadostuje.
*
O, ženske niso tako poceni ne, kot bi si kdo mislil.
Dva, ki sta se naveličala drug drugega, sta se ločila. Brez str Skov seveda ni bilo. Mo-ž je povedal sodniku, da ji rad plača petsto dolarjev, samo če se mu nikdar več ne prikaže pred oči.
—	Kaj? — se je razsrdila ona.
—	Kaj pa misli, da sem. Ali misli, da me bo s pets-to dolarji odpravil? Presneto se moti. Najmanj petsto l>etdeset mi jih bo moral dati. Ni-ti centa manj kot petsto petdese*.
T-
Znani skopuh je razkazoval svojemu prijatelju razkošno urejen) stanovanje.
V	obedniei je visela njegova 1 -ka. delo znanega sliktrja.
—	Čudovita podobnost! — jo vzkliknil prijatelj. — Pooolnom.. sta si podobna.
—	Vem, vem, vsafk pravi to. Toda slike še nisem plačal.
—	No, to je pa tad i * .»bi podobno.
*
V	nekem malem trgu je vprašal tujec domačina, kje je Rožna ulica.
—	Hm, — je rekel tujec. — ne vem.
—	Saj ste vendar od tukaj doma
—	Seveda sem. Toda mi dom.t čini so ne brigamo dosti za imena ulic. Če imam jaz na p\ti»er kaj iskati v Rožni ulici, že pridem tja,
ne da bi vedel za ime.
*
—	Od svoje žene se bom ločil. — je rekel rojak. — Že šest mescev ni izpregovorila z menoj nobene besede.
—	Če si pameten, — jo obdrži,
—	mu je svetoval prijatelj. — Take ženske so redke. Ta'ke kot j«»
tvoja, ne boš na celem svetu dobi!.
*
Na Trockega je bilo iivršenih več atentatov.
Njegovi prijatelji pravijo, da mu sttreže sedanja ruska vlada po ž v-Ijenju.
To pa menda ne bo res.
Če je imel Stalin dovolj poguma. da je dai izgnati Troekega v Sibirijo, bi ga dal lahko tudi ustreliti ee bi mu bil tako zelo nn p »H.
Nlhee ne ve boljše kot boljše viki, kako se je treba iznebiti so vraž-
GLAS NARODA |
(SLOVENE DAILY)
Owned and Published by 8LOVENIC PUBLISHING COMPANY. (A Corporation)
Frank S«fcser, Preside**	Loaia Benedik, Treasurer
of bu&iness of the corporation and addresses of above officers: 82 Cortland t St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y.
" GLAS NARODA" (Voice of the People)
_Issued Every Day Except Sundays and Holidays.__
Za celo leto velja list ta Ameriko Za Now York ta celo leto___$7.00
m Kanado ............................$£.00 Za pol leta.............................„.$3.50
Za pol leta ...............................$3.00 Za inozemstvo za celo leto »..$7.00
Za četrt leta ............................$2.50 Za poi leta ..............................$5.50
Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. 44 Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSi nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčnjejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje
najdemo naslovnika.
"GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287€
narejenih stotakov. Dr. Reuerja, ki ga je pregovoril k ponarejanju, pozna že od mladosti. Leta 1921 je bil uradnik pri velikem županu.
Dopisi.
Brooklyn, S. 1'.
Pri znanem rojaka Mr. Valentin Orehku se je oglas la go>T>a Štorklja ter pustila lepega in čvrstepra dečka. Mati in fant se do-
|
bro počutita. Ce-stitamo.
Poročevalec.
Clevrlund, O.
Za vedno je zaspal dobro znan .in priljubljeni rojak Louis Krečič, 3452 Independence Hoa<l, kjer jfl tudi imel trgovino in mesnico. — Umrl je 11. .septembra po tri dnevni bolezni na fcastrupljenju krvi povzročenem v.sled majhn" rane na roki.
Umrl je v najlepši dobi 34. let. Bil je naprednjak in priljubljen med ljudmi kar so pričal brezštevilni venci, darovani mu v zadnji pozdrav in velika udeležba pri pogrebu. Zapušča žalujočo soprogo in sinčka Ravmonda, mater, tri brate in tri sestre. Počivaj v hladni ameriški zemlji! Blag Ti spomin!
Poročevalec.
GLAS NAHODA, 21. SEP. 1928
Katere dežele so civilizirane?
Angleški pisatelj Stacy Aurao-
nier je 13. junija	v london-
sk«.-iu *'Eveniogr Standard" objavil članek, v katerem na izviren način loči tako imenovane kulturne države v civilizirane, pol civilizirane in barbarske. Pri tem ni docela objektiven in nekatera nje-gova mnenja so najnovejši dogodki že iz pod bili; vendar pa gleda iih civilizacijo z novih vidikov, ki ><• jim ne more odrekati pravilnosti. Autnonier piše med drugim:
Prvotni jjornen besede civilizacija se je nekako kril s pomestja-njenjem družbe v tem zmislu, da je civiliziran človek, ki živi v mestu. ne pa človek, ki živi na deželi.
Za človeka, ki živi v oddaljeni vasi in sam prkloluje svoj krompir in redi svojo živino, so dani so-eijalni pogoji mnopro enostavnejši nego za človeka, ki živi skupaj s tisoči svojih sograjanov. Mestjan je vedno prisiljen misliti z množin-skimi pojmi. Z drugimi besedami: Civilizacija je umetnost. živeti v množici, In ker je človek po naravi čredna žival in se izredno hitro množi, je moral to umetnost zelo razvit i.
Civilizacije kakega naroda ne Kodimo več (ali vsaj ne bi smeli) po njegovi veličini, politični moči, materijalnem blagostanju in niti jie po individualnem geniju njegovih članov, marveč edinole po splošnem stanju javnega obnašanja njegovih pripadnikov, po njihovim ravnanju nasproti sosedo.
Martfikak deželan morda misli, da sam sebi zadostuje; mestjan pa, ki ga neprestano obdaja na tisoče ljudi, se vedno zaveda. da je odvisen od drugih, da drugi zanj delajo. Njegova obleka, hrana, pohištvo, vzgoja in razvedriio so delo drugih ljudi. Zaradi tega mora spoznali, če ima le malo uma in pameti, da more ta tako občutljivi strojni sestav medsebjne odvisnosti uspešno delpvati le tedaj, ako 1mii sam z njim sodeluje, ako tudi sam prispeva k splošni blaginji. To je pravi, polni pomen civilizacije.
Pod njenim vplivom se porajajo v civiliziranih deželah nešteta gibanja, ustanove in nravni nauki, ki imajo vsi namen pospešiti plemenito sožitje človeške družbe. Pri tem imajo manjše države marši kako prednost pred večjimi. Velesile merijo svoj napredek, kakor se zdi, z merilom svoje oborožbe. popolnosti svoje mehanične proizvodnje. z merilom stabilizacije svojega denarja; pri tem pa ne vidijo. da jih manjše države prekašajo v izpopolnjevanju svojih državljanov, v svobodnejši zakonodaji, v izboljšanju vzgojnega sistema in v državljanskih vrlinah svojih pripadnikov.
Po tem merilu bi razdelili evropske dežele v naslednje tri skupine :
Civilizirane so naslednje države (vrste se po vrednosti svoje civilizacije! : Švedska, Škotska. Dan-
ska. Holandska. Anglija, Norveška, Švica. Nemčija.
Napol civilizirane so: Franciji. Wales. Belgija, Avstrija, C'eho-slovaška.
Barbarske države: Italija, Irska. Portugalska. Španija. Grčija, balkanske države. Turčija.
Knsijo in Poljsko sem izpustil, ker »Ta to komajda evroj>ski državi. Kam naj bi Rusijo sploh uvrstil ?
Da je sploh Švedska visoko civilizirana dežela, ni nobenega dvoma ; ravno tako Škotska. Amerika bi bila sijajna dežela, ako bi bilo 15 milijonov njenih prebivalcev škotskega, namesto irskega poko-ljenja. Danska in Ilolandska imata modro zakonodajo in vzorno državljansko pravo. Norveška stoji nekoliko nižje nego ostale skandinavske dežele. Nekam robatejša je in če hočemo verjeti Ibsenu. potem življenje tudi za najboljšega Norvežana ni veliko vredno.
Nemška država je bila }»osredna tvorba napoleonskih vojn. Preje je I bila sest a vljenna iz kmetskih držav. ki so stale na zelo visoki stopnji civilizacije. Sedaj, ko je izgi nila blodnja njenega imperijaliz ma, se bo najbrže njen eivilizato-rični vpliv na Evropo zopet izredno ojačil. Njen narod je značajen in nadarjen, marljiv in razumen Njegov včasih preenostramki zmi-s< 1 za praktične dobrine, omiluje njegova strast za glasbo, legendo in pivo.
Mnogi se bodo čudili, da štejem Francijo med napol civilizirane države. Toda kl.jub velikim pred nostim inteligence in naravne nadarjenosti so Francozi vendar naj bolj materialistično misleče pleme v Evropi. Od milijonarja do kmc ta velja njihova prva misel za služku iu kopičenju vinarjev. Od Napoleonovih vojn dalje se je po nesrčil vsak poizkus za razširje nje političnega obzorja v Evropi ob "francoski logiki''. A ta logika je vera. da je vse. kar ne služi večji slavi, bogastvu in varnosti Francije, nelogično. To -stališče je morda imenitno, civilizacija pa ni. (Ta izvajanja pobijajo Kellogov pakt).
Nekaj pa imajo skupnega drža ve 'zadnje skfupine. Namreč dober spomin iz a neporavnane račune. So domovi kamore in vendete. Vse so protisocijalne. Treba je le prisostvovati bikoborbi in opazovati, kako reagirajo nanjo gledalci, da spoznamo, da tiči Španija še vedno v 14. stoletju.
Irska rasa nenadoma zablesti ?. geniji in prekrasnimi iudividuji. toda masa je maščevalna in brez i humorja. (Ali je angleški narod brez napak? Pisec, ki tako ostro gleda napake drugih narodov, bi moral priznati tudi napake lastnega naroda).
Italija se od svojega postanka nahaja na skrajnem robu nečesa. Tudi danes še. Toda od civilizacije je še zelo oddaljena.
ADVERTISE in O L A S NA RODS
KINEMATOGRAFSKA IGRALKA
p■■■aji ii.n ■	»J
Raquftl Torres tekmuje s svojim policijskim psom pri skakanju pre-I. ko vrvi.	_


.NEMŠKA KRIZARKA "ZAHRINGEN"
je čudo moderne tehnike. Vodi in upravlja se jo lahko z obrežja potom brezžičnega brzojava. Lahko se jo pošlje kamorkoli, ne da bi .se nahajal,na nji kak mornar.
LADJA, KI JO VODIJO BREZ ŽIČNI VALOVI
Koncem tega meseca se vrše pri Wilhelmshafnu veliki manevri nemške vojne mornarice. Pri tej priliki bo za tarčo vojnim ladjam služil stari linijski brok "Zahrin-gen". ki pa na njem ne bo nobene posadke, marveč ga bodo prepeljeva i i in krmarili iz daljave, s pomočjo radio valov. Na krovu broda bo prejemni aparat, potom katerega bo neka pospremna ladja sproževala na Zahringenu razne pomožne stroje. Ti stroji bodo o-b racal i krmila, regulirali gonilne st.roje in opravljali sploh vse druge posle, ki jih vrše sicer mornarji.
Na brezžične signale se bo ladja obračala, plula naprej ali nazaj in se po potrebi tudi ustavila. Ker se bo nemara pripetilo, da bo kakšna granata poškodovala prejemni aparat. je na krovu še rezervni aparat, ki se avtomatično vklopi, čim prvi preneha delovati.
Ako bo odpovedal še drugi prejemnik. se bosta iz broda avtomatično izstrelili dve rdeči raketi, češ. da ima brod za enkrat dovolj in da ga bo treba popraviti. Potopiti pa se Zahringen ne more, ker je skoro vsa notranjščina ladje obložena s plutovino.
Avstrijska plesalka
SOVRAŽNIK ŽENSK
MARCONI MILIJARDER
Največ* ameriško glasilo radioamaterjev "Popular Radio" .se je zanimalo, koliko zaslužijo izumitelji radi »potrebnini s svojim! patenti. iz odgovorov poedinih izumiteljev je razvidno, da patenti prav za prav ne nesejo mnoiro, marveč tla zaslužijo izumitelji največ z ek.sploatacijo izuma samesra.
Tako je izjavil sloviti izumit -dj Marconi, da od patentov ni im*l posebne koristi. Vse svoje izume .}>' raje izkoristil v lastnih drržoiU in dobiček porabil za ustana -jan-je novih radio-postaj in tve rn e. Mareonijevo premoženje v hl.iiru in denarju znaša zdaj ok<di li! milijonov funtov št -rlingov in to je tako rekoč njegov dobiček od izumov. ki jih je napravil v razdobju 2.", let.
Drugi sloviti izumitelj dr. Lee de Forest, ki je odkril tretjo elektrodo in avdiono. je izjavil, da s svojimi izumi mnogo za. Inžil. Izumi so mu nesli komaj 8M.OOO do 1.000.000 dolarjev. To ni mno-£r >. če upoštevamo, da so družbe, ki ta izum izkoriščajo, zaslužile :e oko 1 i 500 milijonov dolarjev. Te 'a druiri so dobili še manj. Tudi Du-bilier. izumitelj bločnih kondenzi-torjev. lii mnogo zaslužil. Izi m je b'l zelo kompliciran in izdatki za eksperimente so bili ogr tiini. \'ča.>i >e posreči izum š de po tisoč poizkusih. "V 20. letih s" i zaslužil ok< <i tri milijone dolar jev", j" odgovoril izumitelj," toda za poizkuse, patemne pristojbine u laboratorijske izdatke je p: šlo skoraj poldrugi milijon dolarjev." Glasilo navaja še imena 111 drugih i/.umiteljev. ki so zaslužili do enega milijona dolarjev za svoje patente.
Mojstrski klovn
V ZNAMENJU VEČNEGA MIRU
V času, ko so podpisovali v Parizu Kellogov pakt o večnem miru. prinaša "United Press" zanimive podrobnosti o varnostnih ukrepih na italijansko-franeoski meji. Napetost med obema državama bo imela najbrž za posledico energičen protest francoske vlade. Obmejna politika Italije proti Frači ji je namreč izzvala varnostne ukrepe. kakršnih po vojni v Evropi še ni bilo. Italija je zaprla v.so mejo proti Franciji z bodečo žico in postavila stražo kiji je naročeno ustreliti vsakega, kdor bi skušal brez dovoljenja prekoračiti itali-jansko-franeosko mejo. Poleg tela je razpostavljena ob meji v skupinah italijanska fašistični milica, dasi Francija ni dala nobenega povoda za ta ukrep italijanske vlade.
Javnost je zvedela za vojne pri-pravehalije šele ko nekateri turisti niso mogli mimo bodeče žice in barikad na drugo stran in ko so se začele množiti pritožbe na fran cosko planinsko durštvo. Baje so dobili karabinerji in miličniki iz Rima strogo povelje, naj pazi je na italijanske državljane, ki bi skušali brez dovoljenja prekorači ti francosko mejo. Na nekaterih mestih v planninah so svarilni napisi. V AIj>ah je velika svaril na deska, stoječa na francoskih tleh. Na nji je v franceščini in italijanščini napisano, da je najstrožje prepovedano prekoračiti mejo in da imajo straža pravico ustreliti vsakogar, ki bi se jim ne pokoril. Tako so Italijani za-barikadirali vseh trideset prehodov v Alpah. Vse to se dogaja v čajsu. ko diplomacija za bogato o-bloženo mizo frazari o večnem mira.
Thea van Nyjj v Ameriko.
ki namerava priti
ZA AVTOMOBIL NAVDUŠENA
Te dni je umrl v Parizu mož. Ki je bil glavni junak enega najori-ginalnejših procesov, kar jih pozna zgodovina italijanskega pravosodja. Pokojni je bil italijanski profesor M o be, ki je bil do svojega GO. leta velik sovražnik ženskega spola. Njegova strogost napram dijakinjam je bila splošno znana in je prišla celo a- pregovor.
Toda kot 60-letni mož se je bil M obe seznanil z mlado dijakinjo in se do ušes zaljubil. Kmalu se je poročil in zakonski jarem je starega samca popolnoma spremenil. Žensk ni več sovražil, nasprotno. bil je tako navdušen za nje. da .se je kmalu drugič zaljubil v neko priletno damo. Žena je zvedela, da ima mož razmerje z drugo in zato ga je zapustila. ^lobe se je z drugo ljubico poročil, toda kmalu jo je z zapustil in se preselil v Padovo. Zapuščena žena je vložila tožbo in zahtevala, da mora mož skrLvti za njo. Toda v Italiji se vlečejo take pravde leta. in leta. Zato stari Don Juan ni čakal, da sodišče uredi to zadevo. marveč se je oženil tretjič z mlado vdovo. Ta je pa kmalu zvedela, da je bil njen nadebudni mož že dvakrat oženjen in da se je tretjič oženil, ne da bi bil od prvih dveh žen ločen. Zato ga je ovadila sodišču. Prišlo je do obravnave in sodniki so se moža usmilili, ker >o vedeli, da je križ. če se star panj vname. Obsodili so ga samo na 6 mesecev j>'če. Ko je kazen odsedel, se je preselil v Pariz, kjer je bil živel do svoje smrti kot samec.
FRANCOZI SO NEMCE VEDNO DOBRO POZNALI
Iz starih časov je te dni prišla na dan sledeča dogodbica: Ko so branili v 1. 1796 mesto Altenkir-chen v zapadni Nemčiji, je v boju padel francoski general Marceau. Malo pred tem je bil namreč težko ranjen in je ob tej prilik umrl. Na podlagi ustmenega izročila, naj bi ira bil umoril neki gozdar, ker je imel z njegovo hčerko ljubavno razmerje. Pokopali so ga v trdnjavi Feste pri Koblenzu. KtT so v prejšnjem stoletju to trdnjavo prenavljali, so vprašali Pariz, če bi imeli Francozi kaj proti .temu, da se Marceauov grob prestavi. Dobili so odgovor, da naj Nemci odpošljejo načrt, kj^r naj bo zaznamovan prostor, kamor hočejo generala na .novo pokopati. Dobili so odgovor, da je,pač trdnjav->ki načrt nekaj strogo tajnega in da se radi tega ne sme izdati. Francoska vojaška oblastva so poslala nato natančno izdelan načrt koblenških trdnjav s prošnjo, da naj se vsaj sedaj zaznamuje mesto. ki naj bo pripravljeno za grob. Seveda so se koblenski meščani ustrašili, ko so sprevideli, da Francozi vedo več kot oni in so francoski želji ustregli. General pa je bil kmalu nato v obliki koščenih ostankov prepeljan v Pariz.
ROJAKI. NA&OCAJTK SS HA "GLAS NASODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNETOK V SDS.. DRŽAVAH. ;	I
Amerikanec Ferry Corw -v. ki sedaj nastopa po nemških mestih.
PEGGY HOPKINS JOYCE
- ... -

ŽEli^iC:^' &.
Dvajsetletna Ethel Hertle iz Bronxa New York, je preplava-! la v petih urah in pol razdaljo! desetih milj. Dtibila je Wrig-j leyevo nagrado v zneska deset
tisoč dolsrinv	1
Iz Brucka ob Muri poročajo o starki, ki je bila tako navdušena za avtomobil, da .si je izmislila originalen trik.' da bi se mogla voziri s tem udobnim prometnim sredstvom. Gre za 70 letno občinsko revo Evo Oberton. Starki je postalo pred tedni na cesti nenadoma slabo. Vso onemoglo je pobral neki avtomobilist in jo odpeljal domov. Od tega <lne je bila starka kar nora na vožnjo z avtomobilom. Ker pa ni imela denarja, da bi plačala voznino. si je izmislila originalen trik.
Starka je hodila peš po več ur daleč in čakala, da se je uribližal kak avtomobilist. Cim je avto pri-vozil mimo. je legla na cesto. Seveda se je vsakdo usmilil betežue stark« in jo sprejel v avto. Starka je znala prav spretno fingirati o-nemoglost in nezavest. Tako je speljala na led nebroj avtomobi-llstov. ki so jo vozili iz okolice nazaj v mesto. V mestu se j? navihana starka' lepo zahvalila avtomo-billstom in s tem je bila stvar v redu. Ker se jo to le prevečkrat ponavljalo, je policija obvestila avtomobil Iste. da starka onemoglost samo fingira.
Zmagalka
UMOR ČLOVEKOLJUBNEGA ZDRAVNIKA
A bolgarskem mestu Eeli je bil te dni zavratno umorjen zdravnik dr. Momčilov, velik bogataš, pa tudi velik dobrotnik in prijatelj bednih. Mož je živel vedno skro-no in je zaslužil toliko, da je sčasoma obogatel. Prejšnji teden so se oglasili pri njem nekega jutro trije moški, ki ,v0 ga prosili. naj jih pregleda. Zdravnik ni bil oženjen. Služkinja je odvedla dozdevne pacijente v čakalnico. Kmalu je prišel zdravnik, da jih pregleda. Ko je pregledal prvega je vzel mož iz žepa 40 levov, da plača zdravniku honorar. V tistem hipu sta pa potesrnila druga dva revolverje in jih namerila na zdravs nika. Bandit: so zahtevali od dr. Momčilova 50.000 levov. Zdravnik je pa izjavil, da je njegovo Življenje vredno več in da mora denar, ki ga zahtevajo, prešteti Ta čas je prišla v ordinacijsko sobo služkinja in je začela na v><> grlo kričati na pomoč Tolovaji so planili na njo hoteč jo zgrabiti. Tisti hip pa se je prevrnila petrolejka in v sobi j - zavladala popolna tema. Dr. Momčilov je izrabil to priliko in skočil .skozi okno. Toda zunaj je stal četrti razbojnik, ki je dvakrat ustrelil za bežečim zdravnikom in ga obakrat zadel. Ena krogla je zadela zdravnika v nogo, druga pa v prsa. Ne-rečnež se je zgrudil na tla in onemel.
Streli so privabili sosede, ki pa razbojnikov niso mogli prijeti, ker so v splošni zmešnjavi pravočasno odnesli pete. Težko ranjenega zdravnika >o prenesli v hišo in poklicali zdravnika iz najbližjega kraja. Dr. Momčilova so hoteli o. perirati. toda kot dober zdravnik je vedel, da je smrt neizogibna i:i zato j*1 izjavil, da operacija nima pomena. Pozneje je pristal na o-j peracijo in prepeljali so ga v bolnico. kjer je pa kmalu umrl. Zadnje njegove besede so bile: Zdravniki se žrtvujejo za ljudstvo, pa jih ubijajo kakor pse za borih f)0.000 levov. Oblasii morilcev še niso izsledile. Vse kaže. da gre za navadne roparje, ki so .vedeli, da ima zdravnik denar in so jra hoteli oropati. Čudno je. da Bolgarija J n« more i zrebiti razbojnikov iti da so roparski umori med Bolgari na dnevnem redu.
TEORETIKI IN PRAKTIKI
Norveška je naravno dežela smučarjev. Na neki njeni visoki šoli poučujeta dva matematika, Run-ge za praktično in Werner za teoretično matematiko, ki se pa ne razumeta dobro. Oba sta napravila izlet. Pri tem se je teoretiku Wernerju pripetila nesreča, da je zlomil eno smučko. S težavo se je vlekel po liribu navzdol. Ko so ga dijaki zagledali, so se mu začeli smejati in ga vprašali, zakaj ne zažene še drug" smučke proč. Je-
^zen jim je odvrnil: "Zakaj pa ni praktični Runge mislil na to?"
I znana ameriška .plesalka se je že v petič poročila. Njen peti mož je angleški lord Northesk.	- 'iffjlBll
POUČNE KNJIGE I KNJIGARNA GLAS NARODA	ll , , ,cltE, , I
MOUTKENIKI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY	^ToRfANl" ^ I
----------— -J 82 CortlanHt Street, Ne« Yort N.	L i
___________________________________________________^ S
GLAS NARODA, 21. SEP. 1928
MOLITVENIMI:
i>w*a wlm ..........
Marija Varhtaja:
▼	platno Tesano .......... .. ..86
v fino platno ..............LM
r eelolujd vezano............UB8
▼	nanje rezano..............l£t
r fino nanjo veaano ........1.79
Kajaki glaoovl:
v platno Tesano ............1.66
r fino platno veaano ........1.16
▼	unnje rezano ............1.56
r fino nanjo resano ........l.?t
Skrbi za duAo:
r platno rezano ............ JI
r nmje vezano..............1.65
r fino usnje rezano ........1.86
Svet« I r» (K debelimi Črkami) :
r platno vezano ............JM
r fino platno veaano ........1.56
r fino nsriJe vea. ............1.66
Nebesa NaS Dom:
r platno rezano •.......... L—
r iinnj« vezano ..............lil
r fino uanje rezano..........1.86
Kvišku area mala:
r usnje vez............... 1.26
r fino usnje vez. .......... 1.56
PRI Jezusa: v ctlolojd vea.......1.36
poslafeno ...................1.50
Angleški molitvenUd:
(Za mladino) Child's Prayerboofc:
v barvaste platnice reaano.....86
Child's Prayerbook:
r belo koHt rezano..........Lil
Kej of Hrsvro:
r nanje vezano.................76
Key of Heaven:
r najfinejše nsnje vezano L26 <Za odrasle.) Key of Heaven:
r fino uanje veaano .........1.66
Catholic Porket Mantisi:
r fino nanje reaano.....r.,.. 1.36
Are Marta:
v fino nanje resano ...r ..>.1.46
POUČNE KNJIGE:
Abecednik slovenski .............25
Angleško slovenska berilo ......S.N
(Dr. Kern) Amerika In Amerikanel (Trunk) B.— Angel j ska služba ali nauk kako >e
naj streže k sv. mail .........16
Angleško-sior. In slor. angl. slovar .66
Boj nalezljivim boleznim.........75
Dva sestavljena plesa:
<S*tvorka in beseda spisano ln
narisano .......................S0
Cerkniško jezero ................ 1.2«
DaniMri žtiiriuzdruvnik, t r<L vez. .. 1.60
Domači živinozdravnik. broš. .... 1.25 Doma«! zdravnik po Knalpo
trdo vezano ................1.66
liroAlrano ...................1.20 ■■
Domači vrt. trdo vez.............1.—
Domače in tnje živali v barvani h
slikah ..................... 1—
Govedoreja ..................... 1M
tio»?odinjstvo ...................L—
Jugoslavija, Mellk 1. zvezek.....1.56
2. zvezek, 1—2 snopič ......1.86
Kubična računlea, — po meterski
meri ...............-........75
Kletarstvo (Sknlleky) .......... 2.66
Kratka srbska gramatika .........3«
Knjiga o lepem vedenja,
Trdo vezano ................1.66
Kratka zgodovina Slo veneer, Hrvatov in Srbov .............. .36
Kako se postane državljan Z. D. .25 Kako se postane ameriški državljan .13
Knjiga o dostojnem vedenju.....56
Ljtibavna in smibilua pisma .... .50
Mlekarstvo .................... L-
Mladeničem (Jeglič) I. sr....... .35
II. zv. ...... .85
Nemtko angle&kl tolmač ........1.40
Največji spisovnik ljubavnth pisem .86
Nauk o čebelarstvu .............75
Nauk pomagati živini ...........86
Najbolj&a slov. Knhurica. 668 str. 8.— Nasveti za hiso in dom, trd. vez. 1.— Nafte gobe, s slikami. Navodila za s|KJznavsnJe uliuilh in strupenih
gob ...........................Lit
Nem&čiua brez učitelja —*
1.	del ..................• *M
2.	del ...................... «36
Slnvensko-nemški slovar ...•,.... .80
OJačen beton .................. Jt
O zemljiški knjigi, konverzijah in
testamentih .................. .70
Praktični sadjar, trd. rez. ......3.60
Perotuiuarstvo. trd. vez.........1.8«
PeroliiinarMlvo. ltru*. . •........IJiO
Prra čitanka, vea. ................78
Prva pontor, I »r. M. Iius........1.—
Pravila za oliko ................j88
PrikroJevsnja perila p« ilvotnl meri s vzorci m.............* lr—;
Psihične motnje na alkoholakl
podlagi ..................... .71
Praktični račnnar ............... .78
Parni kotel, pouk za rabo pare ____1.66
Radio, osnovni pojmi Ii Radio tehnike, vezano .............. 2.—
broAirano ..................L9S
Ročni spisovnik trgovskih, vodilnih In ljubavnib pisem ......... .66
Račun ju- v kronski in dinarski
veljavi .......................75
Sadje v gospodinjstvu .........1.06
Solnčenje...................... .50
Spolna nevarnost ... ........... .251
Slike it živalstva, trdo veaana .... M Slovenska narodna mladina,
obsega 452 strani ..........1H
Hot. italijanski In Italian*« slov.
llWW aoaoooooooooooaaaoo m iM
Spreta* koharka; trdo veaana . .1.45 Seeto Piamo stare Is nave um, lepo trdo veaana ........«...8.66
SadiM via® ..... ...... •. m mm .66
Slovenska slovniea (Branik)
Udo rea.	tmtijHaai UR
Soštilofi knjižica ..,,•.»»«•••«■ J|
Zdravilna zellAča................46
Zel in plevel, slovar naravnega
idrilV ilstvft ••oeoooooooosooooa 1«M
Zbirka domačih zdravil........... j66
i Zgodovina slovenskega naroda
t Gruden) (j zvezkov .... 3.00 ! Zgodovina 1'mefnosti pri Slovenrih.
J Hrvatih in Srbih ............l.!Hl
Zdtavje mladine ............... 1.25
RAZNE POVESTI Of ROMANI:
Ana Karenina (Tolstoj) roman
2 lepo vezani knjigi ........ 7.00
i Amerika, povsod dofera, isms
najbolje ....................JI
Agitator (Kersnik) broft. ...... .88
| Andrej Hofer ...................56
! Arsene Lupin ........-..........C«
| Iteneška vedeievalka .............38
! Bel grajski biser •••••*s*ss*c«s4« »8f
Beli meeesen ..................s .46
Bele noči (Dostojevski) trdo vea. .75
Bele noči, mali junak .......... .86
Balkansko-Tur£ka vojska .........86
Balkanska vojska, s slikami .... JE5 Berač s stopnjic pri sv. Roku .... J>6
Boy, roman .................... .85
Barska vojaka .................. .46!
Bilke (Marija Kmetova) ........ JM
Heat in dnevnik........ .........86
Božični darovi ................. .35
Boija pot na Šmarno goro ....... JS6
Boija pot na Bleda ............JI
Boija kazen ....................JS|
Boj in zmaga, novost............ .36 j
j Cankar: Bela Krizantema.......75 j
(•rešnik Letrard, trd. vez. .9« " Grešnik Lenard, l>rus. .70:
[Cvetke ...........................25!
j Ciganov a os veta .................35
i Cesar Jožef II...................30
Cretin* Borograjska .............56
Čarovnica ..................... J5 ■
Črni panler, trd. vez............8«:
broš..............
četrtek, t. r......................M
Čebelica .........................25
Črtice iz iirljenja na kmetih____.35
Drobiž, slabi car ln raane povesti —
spisal Mllčinskl ..............86
Darovana, zgodovinska povest .... JO
Dalmatinske povesti .............35
Dekle Eliza .......................40
Drama v zraku, roman .........40
Dolga roka ................... Jt
Dobra hči Evstahija.............30
Deteljica ...................... JI
Doli z orožjem ..................Jt
Don Kišftt iz Ia Manhe .........40
Dve sliki — Njiva, Starka —
(MeSko) .......................86
Devica Orleanska ...............56
Duhovni boj .....................56
Dedek je pravil; Marinka in ftkra-
i teljčki .......................48
Elizabeta.........................35
Fabijola ali cerkev v Katakombah .45
Farovska kuharica .............80
Fran Baron Treuk ..............J5
Filozofska zgodba ................80
Fra Diavolo.....................56
Gosdovnik (2 zvezka) ............1.86
Godčevski katekizem ............ .25
(lospodariea sveta ..............40
Gostilne v stari Ljubljani.......00
Gruda umira, trda res...........1JJ0
Grška Mytologija................1.66
Gusarji ........................75
Hadži Murat (Tolstoj) ..........00
Hektorjev meč .................75
Hči papeža......................80
Hudi časi, Blage duše, veseloigra .. ..75
Hedvika ........................ Ji
Helena (Kmetova) ........ 48
Hudo Brezdno (II. zv.) .........35
Humoreske, Groteske In Satire,
vezano .......................86
broSIrano ..................................86
Izlet gospoda Broučka ..........1.28
Iz tajnosti prirode ............ .86
Iz modernega sveta, trdo vez. .... 1.46
Igračke, trdo vez...............1.88
broSIrano ....................86
If** aIW • v • •	»75
Jagnje .......................... J6
Janko in Metka (za otroke) .... JO Jernač Zmagovač. Med plazovi.... J6
Jutri (Strug) trd. v............. .75
broft. ....................v.. Jt
Jurčičevi spisi: Popolna Izdaja vseh 10 zveakoT,
lepo vezanih .............«...18.—
Sosedov sin, broS................it
6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer
broSIrano .................. .78
Joan Miser J a, povesti iz španskega
iirljenja ...................Jt
Kako sem ae Jaz likal.
(AleSoveo) I. zvezek ....... Jt
Kako sem se Jaz likal«
(AleSovec) II. zvesek ....... JM
Kako sem se Jaz likal.
(AleSorec) IL sv........... Jt
Korejska brata, povest la mlsijo-
fiov v Koreji ............. Jt
Karaten, trdo vez. ..............Jt
broSIrano .................. J§
Kmečki punt, trd. vez...........1.20
Kmečki punt, broS,............. .00
Knjiga o Diungli ...............80
Krvna osveta .................. JS
Kuhinja pri kraljici gosji ootid Jt
Kaj se Je Maricaru sanjalo...... J5
Kralj zlate reke, Črna brata .. J6 Kratke povesti o Antekrista .... .25
ooovesoooooooooaoovooooa «80
Kmetske povest, trda vea.......L—
Kri&tof Kolumb .................it
Kraljevi« bera«................. JI
Križev pot, roman (Bar) trd. vez. 1.16 Kriiev pot patra Knpljenika.....70
Kaj se Je izmislil dr. Oks...... .45
Kako so se vragi ženili ........ .90
Kapetanova hči ................ .75
Levstikovi shrani spM ..........Jt
1. «v. Pesmi - Odeli stofljo
ftamtja — Bamaaoe, balado tn I
- ItSiBdt = Tototfi XL6T6ttt)J
> 2. sv. Otročje Igro v jfiinah m
Različne poezije — Zabavljlea 1 ln puSlce — Jesa na Parnas —? I Ljudski Glas ~ Kraljedvorskl
rokopis i— Tolmač (Levstik).. .91 i	trdo vez ..1.80
5. sv. Slika Levstika ln njegove
kritike ln polemike.............7«
i Ljubljanske slike. —Hlčnl lastnik.
Trgovec, Kupčijskl stratnik, U' radnik. Jezični doktor. Gostilni. Car, Klepetulje, Natakarca, Duhovnik, itd. ...................J§
Ijicifer. roman ................1.00
Lov na ženo, r<mmu ............1.00
I Marjetica ...................... JO
Mladi gozdar, broS. ............ JM
i Moje življenje ................. .75
j Mali Lord ..................... j#
Miljormr brez denarja ..........75
1 Mik lova Zala ...................50
Mrtvo mesto ...................75
Martin Krpan z Vrha .......... Jt
Mali ljudje. Vsebuje 9. povesti —i
Trdo vezane ...............1.86
Malo življenje ...................85
Maron .krgčanskl deček le Libanona, . .........................., .28
Mimo življenja, broSirano.......J6
Mladih zanikeraeiov lastni žiro-
tO^lj •••••sssssasttss mr%i • a mm mm »Tal
! Materina žrter ................. .88
j Mlinarjev Janez ................ J8
; Musolino .........................46
| Mrtvi t*ostač .................. .38 I
!MaH Klatež ........r........78
Mesija .....................................J6
Malenkost* (Ivan Albrecht) ......J5
Mladim srcem. Zbirka povesti sa
t slovensko mladino ........... J5
; Morski razbojnik ...............09
j .Morski vrag.....................80
Na valovih južnega morja ...... J6
Na različnih potih .............46
Notarjev nos, humoreska ........ JS
Narod ki izmira..................46
| Naša vas, 1. del. 14 povesti......J6
' Naša vas, II. del 9 povesti...... J6
j Nova Erotika, trd. vea. ...........76
' Na&a leta, trd. ves. .............. .86 |
broSIrano ...............................64
Na Indijskih otokih.............. J6
Nekaj iz ruske zgodovine ........ .35
Nihilist ..........................46
Narodno pripovedke za mladina.. .48 Na krvavih poljanah. Trpljenje ln strahote z bojnih pohodov bivSe-
ga slovenskega polka ........1J6
Ob 58 letnici Dr. Janeza K. Kreka JS
rasti in zanki ................ .25
Pater Kajetan ..................1.00
Pingviuski otok .......... ..... .00
Povest o sedmih obešenih ...... .50
Prva Ijnbezen	.65
Pravica kladiva ................ J8
Pablitd iz Roža (Albrecht) ......J5
PariSki zlatar ..................JS
Petelinov Janez ................ ,75
Prihajač, povest .................88
Pod krivo Jelko. Povest lz časov ro-kovnjačev na Kranjskem......J6
Poslednji Mehikanec .............36
Pravljice H. Majar ..............Jt
Povesti, Berač s stopnji« pri sv.
Roku ........................ Jt
Požigalee ........................28
Poljub ........................ J6
r*!"! Strldl ••aoo«*aa»aOaaa*o«oooo
Prst božji ..................... J6
Praprečanove zgodbe ............JS
Patrla, povest lz ir.ske junaSke dobe J6
Po gorah in dolinah.............SO
Predtržani, PreSern in dragi svetniki v gramofonu .............JS
Prigodbe čebelice Maje, trda ves ..U6
Ptice selivke, trda ves ...........78
Pikova dama (PuSkin) ..........J6
Pred nevihto....................JS
Pravljice (Mllčinskl) ..........L—
Pravljice in pripovedke (KoSutnlk)
1.	zvezek ....................it
2.	are»»k	......-.-r.... «it
Popotniki ...................... J6C
Poznava Boga...................Jt
K Irhl	M
PovodenJ........................Jt
Prački judek....................JS
Prisega Huronskega glavarja .... J6
Prvič med Indijanci ..........— J6
Preganjanje Indijanskih misjonar-
Rinaldo Rinaldinl .............. J8
Robinzon........................ .88
Rabljl, trda vea .................75
Rdeča megla .................. .75
Revolucija na Portugalskem.....J6
Romantične duše (Cankar) ......
Razkrinkani Habsbnržanl....... Jt
Roman treh sre ................1.30
Roman zadnjega cesarja Habebur-iana .........................2Jt
Rdeča h) bela vrtnica, povest .... Jt
Slovenski šaljivec .............. .it
Slovenski Robinzon, trd. ves. .... .75
Suneikl invalid ................JS
Skozi žimo Indijo ..............Jt
Sanjska knjiga, mala ............Jt
Sanjska knjiga, nova velika......Jt
Sanjska knjiga Arabska.........LBt
Spake, humoreske, trda res....... Jt
Strahote vojne ..................Jt
Štiri smrti , 4. zv.	...35
Skrivnost najdenke ..............J6
Stanley v Afriki .......•...... Jt
Strup iz Judeje.................. .75
Spomin znanega potoralca........L5t
Stritarjeva Anthologija, trda vas Jt Stritarjeva Anthologija, broi. .. Jt Sisto Šesto, povest is Abrueev .... Jt Sin medvedjega lovca. Potopisni ro> man *»p * • • • • •	•
Stric Tomova koča ............. J6
Študent naj bo. V. zv........... J5
Sveta Genovefa ............... JS
Sveta Noti/urfa ••••*•••••-»-*•••••-« JS Sredezimd, trd. rea. ....,,,, jpS
broi. ......... ............. Jt
Sptaje, malo povsod. ••«•••••»••• JS Svitanje (Govekar) ............1,00
Sopdi SanMtarke ... •«•. .j.JS
Spomini Jngaalovanskega dobra-
volca, 1814—1818 ............ us
Slike, Moi s raztrgano dnio .... L— Sveto ooč «99 Svetlobe in sence ..............U6
SHAKESPEARKTA DELA: Srdo vos«
broširano.....................78
Othelo ...•....••••••............ .76
Sen Kresne noči .............jq. Jt
SPLOŠNA KN4IŽNCA: St. L (Ivan Albrecht) Ranjena rroda, izvirna povest, 104 str.,
broSIrano .....................J|
Št. 2. (Rado Murnik) Na Bledu,
Izvirna povest, 181 str., brog____J8
Št. 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi,
105 strani ....................JS
Št. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, Izbrane pesmi, 184 str.,
broSIrano .....................J8
Št. 5. (Fran Milčinskl) Gospod Fridolin Žolna In njegova družina, veselomodre črtic 3 L, 72
strani, broširano ..............JS
Št. 6. (Ladislav Novak) Ljubo* sumnost, veseloigra v enem de. Janju, poslovenil Dr. Fr. Bradač,
45 strani, brofi. ..............J5
Št. 7. Andersonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila
Utva, 111 str., broS. ..........J5
Štev. 8, Akt. štev. 113 ......... .75
ŠL 9. (Univ. prot. dr. Franc Weber.) Problemi sodobne filsso-
flje, 347 strani, broS.............7«
Št. 10. (Ivan Albreht). Andrej Ternouc, relljefna karikatura Is
minulosti, 55 str., broi.........JS
S t 11. (Pavel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest
v 4. slikah. 84 str« broS.......JS
Št. 12. (Fran Mllčinskl) Mogočni prstan, narodna pravljica v 4
dejanjih. 91 str., broS..........J8
Št 13. (V M. GarSln) Nadežda Nikolajevna, roman, poslovenil
U. Žun. 112 str., broS...........J8
Št. 14. (Dr. Kari EngliS) Denar, narodno-gospodarskl spis, poslovenil dr. Albin Ogrls, 236 str.,
broš. ..........................
Št 15. Edmond in Jules de Gon-court, Renee Mauperin, prevel
.......... ... . ......... .40
Št 16. (Janka Samec) 2ivljenje,
pesmi, 112 str., broS. ...........iS
Št 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah, povest, prevel Mirko Pretnar, 80 str.............Jt
Št 18. (Jarosl. Vrchllcky) Oporoka lukovškega grajščaka, veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Bradač, 47 str., broš. .. JS Št 19. (Gerhart Hauptman) Potopljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton
Funtek. 124 str., brofi. ........JO
Št 20. (JuL Zeyer) Gompačl ln Komorasakl, japonski roman, is čeSlne prevel dr. Fran Bradač, 154 str.. broS. .............iS 1
Št. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnih zgodbic, 11., 73 str.
broS...........................
Štev. 22 (Tolstoj) Kreutzcrjeva
sonata ...................G0
Št 23. (Sophokles) Antigone, žalna Igra, poslov C. Golar, 60 str,
broSIrano......................JS
Št 24. (E. L. Bulwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 355 str.,
št. 25. Poslednji dnevi Pompcja,....
IL del......................J|
Št 26. (L. Andrejev) Črne ma t ske, poslov. Josip Vidmar, 82 s t, firoS.
Št 27. (Fran Erjavec) Breiyo» slenost in problemi skrbstva za
brezposelne, 80 str., broš. .....JS
Št 29. Tarzan sin opice........JO
št 31. Roka roka .............JS
Št 32. Živeti .................. M
Št 36. (Gsj Salustlj Krlsp) Vaj. na a Jugurto, poslov. Ant Dokler, 123 stranL broS. ..........Jt
t. IX. (Ksaver Mefiko) listki, 144 strani .................. .88
Št 37. DomaČe živali ..........J6
Št 38- Tarzan in svet ..........L—
Štev. 39. La Boheme .......... .90
Št 46. Magda............... .40
Št 47. Histerij duše............L—
Št 48. Tarzanove živali ........Jt
Štev. 49. Tarzanov sin ........ JO
Št 50. Slika De Graye ........L20
Št 6L Slov. balade ln rsmsnra Jt
Št 52. Sanip ..................u§
Št. 54. V metetn ..........r... .L-~
Št 55. Namišljeni bolnik........Jt
Št 56. To ln onkraj Sotle......Jt
Št 07. Tarzanova mladost .... J6
Št B8L Glad (Hamsun) ........ Jt
Št 69. (Dostojevski) ,Zapiski Iz
mrtvega doma, I. del ......... L—
Štev. 60. (Dostojevski) ^fMrf iz
Kriveča doma, II. del .......L—
št 6L (Golar) Bratje In sestre.. .78 Št 62. Hljat. L del. (Dostojevski) Jt
Št 63. Ifijot, II. del .......... Jt
Št «4. Idljot, m. del..........J8
Štev. 65. Idijot. IV. del .......Jt
Vsi i deli skopaj-------------SJS
Štev, 66. Kamela, ik&o oho
iivanke, veseloigra.......
Slovenski pisatelji H- zv. Tavčar: Grajski pisar; V Zali; Izgubljeni
bog. Pomlad ...............ZM
Slovenski pisatelji IV. zv. Podlim-barski: Potresna povest, Moravske slike. Vojvoda Pero i Perica, Črtice ................2.50
Tisoč in ena noč, mala ........ JO
Tisoč in ena not, velika izdaja,
2 knjigi ....................3.06
Tik sa fmafeo ...................Jt
Tatii. Bevk, tri. vea. ........
»va .M* |
Tri Indijanske PorsaH	Jt
TeneL ooe. T«uk ............... U6
Tremitld - tAfiiut .••••>. «•.... Jt
Turki pred Dunajem ................JI
l'grabi jeni milj oni, roman ...... 1.50
L'ra z angeli ....................1.20
V	robstva (Matičlč) ...........L2S
Velika pratika Vodnikove dražbe
za leto 1827 ................. .ii
V	gorskem zakotju ..............J3
V	oklopnjakp okrog sveta, 1 del... Jt
2. del	iK>
Veliki hikvizitor ................L—
Vera (Waldova), broS. ..........JS
Višnjega repatira, roman, 2 knjigi O© Vojni, mir ali poganstvo I, zv. .. .35
V	pustiv je šla, ITI. zv...........35
Vrtnar, (Rablndrath Tagore),
trdo vezano..................75
broSIrano ................... .66
Vojska na Balkanu, s slikami .... J5 Volk spokornik ln druge povesti. 1.—
Trdo vezano................ 1.25
Valetin Vodnika izbrani spisi____J6
Vodnik svojemu naroda...........28
Zmisel smrti .................... .86
Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. .86
Za kruhom, povest .............. JS
Zadnja kmečka vojska ...........75
Zadnja pravda, broi. ............ 36
Zgodbe Napoleonovega Huzarja .. 1.00 Zgodovina o nevidnem človeku .. .35
Z naših gora....................L—
Zmaj iz Bosne ...................78
Zlatarjevo iteto ooooooooooooo« •'« «§f j
Za miljonl .....................JS
Življenje slov. trpina, Izbrani spisi
Alešovec, 3. zv. skupaj ........lJt
Zvesti sin, povest ......••■.■■...• JS
Zlatokopi .................... ..... Ji
Ženini naše Koprnele.......... .45
Zmote in konec gdč. Pavle...... .45
Zlata vas ...................... Jt
Zbirka narodnih pripovedk X. dd ••••••■•t***«***« #«o o o o • »40
Zbirka narodnih pripovedk
Il.del ...........................40
Znamenje štirih (Doyle) ...... JO
Zgodovinske anekdote. ..........J6
ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI: L zv. Vojnomir ali poganstva .... J8
2.	zv. Hudo brezdno ... ......JS
3.	zv. Vesele povesti .. .......... JS
4.	zv. Povesti in slike ............JS
5.	zv. Študent naj bo. Naš vsakdanji kruh .....................35
SPISI ZA MLADINO:
(GANGL)
2.	ev. trdo rveno. Pripovedke !n
pesmi ........................ Jt
3.	zv. trdo vezano. Vsebuje 12 povesti ......................... Jt
4.	zv. trdo vezano. Vseba.o S. r<>-
^	••«••••••• • • • • « » •• -».% m m o o .20
5.	*v. .rdo viano. Vinski brat .... .56 0. sv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesil ..............r.......... ft
Umetni&ke knjige s slikami za mladino: Pepelka; pravljiea s slik t ml ....1.00 KdcCa kapica; pravljica s slikami 1— Sneguljčir-a; pravljica s slikami . .L—
Mlada gieda '........ - ........1.—
Trnoljčica, pravljica s slikami c«..L— KNJIGE ZA SLIKANJE;
Mladi slikar .....................71
Slike iz pravljic ................. .*B
Knjige za »likanje dopisnic, popolna z barvami in navadil ur«;
Mladi umetnik ..................1.26
Otroški v i tec ....................1.2,6
Zaklad za otroka.................L20
IGRE :
Beneški trgovec. Igrokaa v n. dejanj.86 Dnevnik. Veseloigra v 2. dejanjih J8 Cyrano de Bergerac. Heroična komedija v petih dejanjih. Trdo vezano ..........................1.76
Mrrta, Semenj v Blchmondn, 4
dejanja ...............................Jt
Ob vojski. Igrokaz v Štirih slikah.. .38 Tončkove sanje na MIklavšev večer, Mladinska igra s petjem v
3. dejanjih .................... .86
B. U. K. drama r 3 dejanjih s predigro. (Čapek), rez..........* .45
Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 Ujetnik care vine, veseloigra v 2
dejanjih ......................JS
Veronika Deseni&ka, trda rez ....1.56 Za križ in svobodo, igrokaa v 6. dejanjih ......................JS
Ljndskl oder :
4.	zv. Tihotapec, 5. dejanj ...... .88
5.	zv. Po 12 letih. 4 dejanja.......66
Zbirka ljudskih iger:
3. snopič. Mlin pod zemljo, Sv. Noža, Sanje.......................68
13.	snopič. Vestalka, Smrt Marije device, Marijin otrok ........JO
14.	snopič. Sv. Bočtjan, Junaška deklica, Materin blagoslov .. J8
15.	snopič. Tnrkl pred Dunajem, Fabjola In Ne*a ...............J6
20. snopič. Sv. Just; Llubezca Marijinega otroka ..............Jt
PESMI IN POEZIJE:
Akropolis in PtoaoMs ..........Jt
broSIrano ....................88
Azazel, trdo rez ................1.—
Balade in romance, trda vez. L25
mehka rez. ................1.—
Bob ca mladi zob, trda vez........40
Gregorčičeve poezije ............ .68
Godec; Pored narodnih pravljiv a Vrbkem Jezero. (A. Funtek) --i
Trdo vezano .................75
Kettejeve poezije, trda res. ......Lit
Kraguljčkl (TJtva) ..............65
trdo vezano ........................Jt
Mojo obzorje, (Gangl) .......... 1.25
Narodna pesmarica ............ .46
Narcis (Gruden), brofi. ..........Jt
Primorsko pesmi, (Gruden) vea... J5
Slutne (Albreht), broš. ..........Jt
Pohorske poti (Glaser), broi, .... Jt Pesmi Ivana Zannana:
Originalno slovenske pesmi la prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...........LIS
I^Mfr- .j . — » ------	m^
allJtllSVVV pVHJVI «sssss66sfssa «iV
Oton ZamsU: —
i Ciciban, trd. vez ................ Jt j
| Sto ugank .............................J>0
i V zarje Vidove, trd. vez. ........JO
Vijolica. Pesmi za mladost ...... .60
Zvončki. Zbirka pesni J za slovensko mladino. Trdo vezano......90
Zlatorog, pravljice, trda vez...... ,60
PESMI Z NOTAMI:
MEŠANI in MOŠKI ZBORI
Priložnostne pesmi (Grum) ......1.18
Slovenski akordi (Adamič) :
1- zv. ..................... .75
II. zvezek ...................75
Pomladanski odmevi, I. In II. zv..
vsak .........................45
Ameriška slovenska lira (Holmar) 1,— Orlovske himne (Vodoplvee) ....1.20 10 moških in mešanih, zborov —
(Adamič) .................... .45
MOŠKI ZBORI* Trije moški zbori (Parčič) —
Izdala Glasbena Matija .......40
Narodna nagrobnica (Pavdič).....35
Gorski odmevi (Laharnar) 2. av.. AS SAMOSPEVI:
Nočne pesmi, (Adamič) ..........1J!5
Štirji samospev:, izdala Glasbena Matica .....»«................ ,45
MEŠANI ZBOBI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. ,45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica .....................45
BAZNE PESMI S SPBEMLJEVA, NJEM:
Domovini, (Foester) ............ .40
Izdala GGlasbena Matica. Gorske cvetlice (Laharnar) četvero in jietero raznih glasov.....45
Jaz bi rad rudečih rež, moški zbor z bariton solom in priredbo za
dvospev ...................... JZ9
V pepelničui noči (Sattner), kan-tanta za soli, zbor in orkester,
izdala Glasbena Matica ......."5
Dve pesmi (Prelovec), za možkl
zbor ln bariton solo ...........20
Kupleti (Grom). Učeni Mihec, — Kranjske šege In navade, Nezadovoljstvo, 3 zvezki skupaj ..1.00
Kupleta KuzaJVIica (Parma) .....40
Naši himni <Marold), dvoglasno s
spreniljevanjem klavirja .......15
PESMARICE GLASBENE MATICE: 1. Pesmarica, uredil Hubad ....2J0 4. Koroške slovenske narodne pesmi (SvikarfflC) 1., 2., lu 3. zv. skupaj .................. 1._
Slovenske narodne pesmi Benečije
(Orel J .......................45
MALE PESMARICE ; Št 1. Srbske narodne himne ...-. .15
St.la Sto čutiš, Srbine tužui.....15
Št. L*. Zrinjski Frankopan.........15
sr. P. Pogled v nedolžno oko.....15
Št. 10. Na plauine ...............15
Št 11. Zvečer .................. .15
Št. 12. Vasovalec ...............15
Narodne jiesmi za mladino (Ži-____
rovnik), 3 zvezki skupaj ...... .50
Slavček, zbirka šolskih pesmi —
(Medved) .....................25
Vojaške narodne pesmi (Kosi) .. .30
Narodne vojaške (Ferjančič) .....30
Lira, srednješolska, 2 zvezka skupaj ...........................2—
Troglasni mladinski zboii
( Pregelj j ..................1.00
Mešani In moški zbori. (Aljaš) — 3. zvezek: P sal m 118; Ti veselo poj ; Na dan; Divna noč.........40
5.	zvezek: Job; V mraku; Dneva nam pripelji žar: Z vencem tem ovenčam slavo; Triglav ........40
6.	zvezek: Opomin k veselju; Sveta noč; Stražniki; Hvalite Gospoda; Občutki; Geslo .........46
7.	zvezek: Slavček; Zaostali ptič; Domorodna Iskrica; Pri svp.dbl; Pri mrtvaSkem sprevodu; Geslo .46
8.	zvezek: TI osrečiti jo hoti (me. San zbor) ; Ti osrečiti Jo hotl (moški zbor) ; Prijatelji ln senca (mefian zbor) ; Stoji, solnčice stoj; Kmetskl hiSl .............48
CERKVENE PESMI:
Domači glasi, Cerkevene pesmi za
mešan zbor ...................1,-—
12. Tantum Ergo. (Premrl) ____J6
Mašne pesmi za mešan zbor. —
(Sattner) .....................56
Slovenska Sv. Maša, za mešan
zbor, s spremljavo orgelj ......JO
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitori. (Foerster) .............Jt
12 Pange Lingua Tantum Ergo Ge-
nitorL (Gerbič) ...............5t
Srce Jezusovo. 21 pesmi na čast
srcu Jezusovem. (F. Kimovec) .. XI Hvalite Gospoda v njegovih svetnikih, 20 pesmi na Čast svetnikom, (Premrl) .................48
10 obhajilnih In 2 v čast presv. Sr.
en Jezusovemu. (Grum) ......J5
Missa in bonorem St Joseph! —«
(Pogachnlk) ...................46
Utanije presv. Srca Jezusovega
(Foerster) ....................46
Oremns pro Pontifice.............40
Kjrie ..........................Jt
K svetemu ReSnjemu telesa m
(Foerster) .....................48
Sv. Nikolaj .........«............88
NOTE ZA CITBE:
Buri pridejo, koračnica	JS
Slovenald citrar, (Wilfan) ......J5
Sarafan. Ruska pesem. (Wilfan).. JS
NOTE ZA TAMBURICE:
fHarrsisko narodni pesmi za taaihn
raški zbor in petje. (Bajok)... .L3t Bom tel na planince. Podpuri slov.
nar. pesmi. (Bajuk) ____________L66
Na Gorenjskem Jo Četno........L—
NOTE ZA GOSLI S SPBEMLJEVA-VAKJBM KLAVIRJA c
NOTE ZA KLAVI&!
AHwun errrupskik is an&eriSloU pltaov (Lisjak) ..........1.00
Klavirski album sa mladino --
(Pavčič) .....................L—a
Tri skladbe za klavir, (Premrl) .. .45 Ljubavno blebetanje. Polka mazurka, (Jaki) .....................46
Primorski odmevi. Fantazijo.
(Breznik) .....................58
Mabel. Intermezzo. JAietter) .... .20 At a Penguin's Picnic. Intermezzo. (AleUer) ......................28
RAZGLEDNICE:
Zabavne. RazllCne, ducat ...... .46
Newyorske. Različne, ducat .... .46
Velikonočne, božične in novoletne duest ........................ .49
Iz raznih slovenskih krajev, ducat .40
Narodna noša, ducat .............40
posamezne po ................63
Importirane prorokovalne karte ..L—«
Zemljevidi:
Slovenija ..................25
Zemljevid Gorenjske.............25
Zemljepisni Atlas S.II-S......... J.b6
Canada....................40
Združenih držav, veliki...........40
Mali .........................15
Nova Evropa ....................5®
Alabama, Arkansas, Arizona, Colorado, Kansas, Kentucky in Tennessee, Oklahoma, Indiana, Montana, Mississippi, Washington, Wyoming, — vaakl po.....35
Zemljevidi:
Illinois. Pennsylvania, Minnesota. Mirhigai.. Wisconsin, We.V Virginia, Ohio, New Yerk— vsaki po ........................18
Velika stenska mana Evropa 2.06
Naročilom je priložiti denar, bo* t» gotovini, Money Order, ali poštne znamke po 1 al 2 centa. Č4 pošljete gotovino, rekomandtrajti pismo.
Ne naročajte ir.jig, lalerih a ceniku.
Knjige pošiljam* poštnino proito.
"GLAS NARODA"
82 Cortluidt St., N«w York
KNJIGE
1 VODNIKOVE DRUŽBE
1 v LJUBLJANI
' ca leto 1927 " < ao sledeče:
VODNIKOVA PRATIKA ta leto 1923;
HIŠA V STRUGI, povest;
VLADKA IN MITKA, opisi;
VODNIKI IN PREROKI, (zgodovinska razprava), -
Člani so jih že prejeli,
V ZALOGI IMAMO SE NEKAJ IZVOD O Y
CENA VSEM ŠTIRIM
81.50 ' I
Kdor hoče postati član te družbe za leto 1928 naj pošle naročnino že zdaj. Članaranina za člane je samo $1.00 na leto ,
*-* 7 - u
psteročlla pošljite na:
"Glas Naroda"4
82 Cortlaadt Street, Ž' New Vork
i	- - 0
ANGLEŠKO SLOVENSKO BERILO
English-Slovene Header
' " T Sestavil ; V'* -Dr. F. J. KERN 1
:	\' * *c ...i --- :
Cena s poštnino SAMO
$3.
Knjiga vsebnje nanlte o izgovat-javi angleških besed; vaje sa učence angleščine; berila in članke s slikami ter kratek angleško slovenski in slovehsko angleški besednjak (4000 besed).! . ' v • i
Naročita pošljite nas *
^&LAS NAEODA" 82 Cortlandt 81 ' H«w¥orlr $!r
8 m ■
KRATKA DNEVNA ZGODBA
OLAS NARODA, 21. SEP- 1528
Marjorte Bowen:
SAMO MALO LJUBEZNI
Tako Ne je zgodilo, da v zakonu
ni bila arečna. O tem je počasi ure rila M»b«' in druge. Izkustva in razočaranja njenega zakonskega življenja pa opravičijo marsikaj—zlasti pred samim *eboj.
Ni bas lahko ohraniti si sj>ošto-VHiije, istočasno pa delati v>e po svoji volji.
Imela je mnogo denarja, in čeprav s tem ni moči kupiti sreče v pravem pomenu bewede, vendar d«je priliko natančnejšega spoznavanja gotovih nežnih problemov in pripomore v mnogem ozi-ru do sreč'*.
V	tem * i je želela—in kje je žena, ki tega ne bi storila ?—celo vrsto romantičnih pustolovščin. Najrajše bi vedno visela med nebom in zemljo—v deželi sanj, polni čustvenega veselja, daleč od sveta. Toda težko ji je bilo najti primernega človeka.
S »tirkiewet in petim letom je prišla do spoznanja, da je za ženo ravno tako težko najti veliko ljti-l>e/en, kakor bogatega moža. Iskanje je ravno tako utrudljivo in razočaranje ravno tako bridko.
Hila je še vfdno lepa ter se je znala oblačiti z okusom.
V	tem l"tu je srečala gospoda Ttuperta Lestrangea, ki je kaj kmalu posrtal eilj njenih želja in njene obupne častihlepnaMi. Ah da, malo ljubezni....
Lest range je bil pesnik. 1'bog. ek-eeut ličen, asa ml j en. In neki dan je prišlo njegovo pismo:
"Ali sem priti? Moram Vam povedati nekaj zares važnega. Ne vem, ako bom imel dovolj poguma, toda Vi ste tako razumna go^pa.."
Vzela je pismo in sedla pod vrbo žalujko v svojem parku. V sladki j f.amoti je čitala pismo, vedno znova in ponovno.
Ker v « voj era siromašnem stanovanju ni imel telefona, mu je brzojavila : Seveda. Pridite. Hitro.
Njega pa ni bilo.
Tri dni je čakala nan j vznemirjena in nervozna.
Ko je končno vendarle prišel, je stala med krasnimi, duhtečimi hi-jaeintami. Odprl je vrtna vrata in bojazljivo vstopil. Videla je, kako se je tresel tudi on in le s težavo se je premagala.
—Ali stf> prejeli moje pismo?
Njegov glas je bil hripav, kakor fla bi bil molčal že mnogo dni.
Segla sta si v r *ke.
—Vaše pismo? Da. pred tremi dnevi. Vprašali ste. ako smete priti in jaz sem vam odgovorila, brzojavno....
—Vem. Brzojavko sem prejel. Trda pi>al sem ponovno. Včeraj. Bilo mi je lažje pisati, preden dobim odgovor.
—Tega pisma še nisem dobila. N'«jbrže bo prišlo šele popoldne. Tu smo tako oddaljeni od pošte.
On j*1 bil nemiren, ne&iguren. ] Ona vesela in mirna, polna zaupanja v bodočnost. Vendar bi ga videla rajše zmagoslavnega pred se-b »j nego tako ponižnega. Hotela j ga je opogumiti:
—Bodite u ver jen i. da ni ničesar. česar bi mi ne mogli povedati.
—Res? j" vzkliknil v radostni j nepotr|H'žljivosti
Sedla sta pod vrbo žalujko. j (Jledala je njegovo roko, ki je ležala malomarno poleg njene. Nje-go ve roke so s • ji zdele vedno lepe.! S hitrim pogledom je premerila, vso njegovo obleko. Nepričako vano porojena ini-el na njegovo u-boštvo je vzbudila v njeni duši pekočo bolest. Seveda, zato se je o-botavljal! Kako siromašen mora biti! Se bolj nego si je mislila. Toda nič za to! Z globokim sočutjem je rekla:
—Ko bi vam mogla pravilno pojasniti kako zapravljate svoj čas. Da. zares. Ali se nisva vedno dobro razumela ?
Da. bila sva dobra prijatelja.... Toda sedaj....So stvari, ki jili j< težko izraziti /. besedami....Predsodki... .Se vedno ii" morem razumeti. kako sem si vobče upa! pisati....
Njegove lepe oči so gledale v daljavo ter se izogibale njenih pričale »jočih pogh dov. Njegovi prsti s t se nervozno igrali z vrbnrnii ;n gladili xlatozeleno brstje.
—Želel bi. da ste že prejeli moje p\smo.
Kako zelo me ljubi, se j'1 mislila v duši.
Nenadno se j - pojavil pi-mono-
Angleški princ
je navdušen igralec pola. Princ je tretji sin angleškega kralja.
Ker so bili vedno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem,
ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja,
ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potrebujejo,
ker prejemajo xa vloge po 4% obresti, mesečno ©brestov an je,
si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj
GLAVNI STAN
v vseh bančnih poslih
domaČo
SAKSER STATEVRANK
tt Cortlandt Strut New Tark. N. T.
'ša Sla mu je naproti in vzela pisma. Lestrange je sedel na klopi upiral komolce na kolena in si zakrival obraz. Poiskala je njegovo ■ pisino in ga čitala.
Pismo je vsebovalo samo tri vrste.
Ko jih je prečitala, sv> je ozrla nanj, ki je sedel nepremično.
Prosil jo je, naj mu posodi sto-tak ker je zaradi neumnega Ijuba-i vnega razmerja zabr< del v dolgove.
Samo malo Ijubezai.... S čekom v roki se je vriia k njemu. Ta košček papirja je vseboval smrtno obsodbo njene lepote. Ko s»a je zagledala, si je mislila: Da je prišel vsaj obrit
In on si je mislil: Ko bi se vsaj nekoliko manj napudrala!
Težka bi bila ugotovitev, kdo se je bolj sramoval....
NA POVELJE ŠPIRITISTOV V, SMRT
V Budimpešti so izročili policiji 36-Ietno Marijo Pagocsai. ki je v samomorilnem namenu skočila y Donavo, pa so jo rešili Do obupnega dejanja so jo privedli, kot se je izkazalo, ljudje, ki so se izdajali za špiritiste. Žena je izgubila moža in mater, nazadnje pa je bila zapuščena še od drugega zaročenca. Radi tega so njeni živci mnogo trpeli. Seznanila se je s špi-ritisti in kar so ji ti narekovali, je brez lastne sodbe ubogala. Delali so z njo različne poskuse in jo na videz spravali zvevo z njenim pokojnim možem. Ta naj bi bil ob nekem poskusu izrazil prošnjo, da bi rad dobil nazaj svojo zlato uro, j verižico in prstan. Špiritisti so u-. bogi ženi naročili, naj te predmete prinese in zagotovili, da jih bodo j poslali na drugi svet. Žrtev je v ' resnici prinašala predmet za predmetom. Končno so ji še sporočili, da so zli duhovi jezni, ker se še ne nahaja med svojimi predniki na onem svetu. Radi tega so ji ukazali, naj se vrže v Donavo. Žena se je hotela res vreči v vodo, pa je bila pravočasno rešer.°
UMETNIKI, KI STRADAJO
Pariški umetniki postajajo ved-j no bolj izpostavljeni pomanjkan-i ju. Seveda imajo sebi podobne to variše tudi po drugih državah. Poi povprečni cenitvi čaka 40.000 lju-j di na kupca svojih stvari. Kako se i pa prebiti v časih suše. Nekateri so organizirali društveno prodajo svojih stvari, ki jim gredo pod ceno. Ustanovila se je n°ka posebna 4* umetniška banka," ki prodaja, kakor pač gre. V večini slučajev ni poplačan niti les, platno, še manj pa barva. Sedaj so sklenili, da naj bi se manj ribalo in ustvarjalo. pa. več kupovalo.
FARMA NAPRODAJ.
Vdova mora prodati farmo 65 akrov tri milje od Gowanda, Erie County, N. Y., tekoča voda v hiši in barnu, silo in sadni vrt. Zraven fini pridelki, 17 glav goved, par konj, 2 prešiča, 200 kokoši, 400 bušljev ovsa akra- krompirja, 10 ajde, vozovi, vsi stroji in orodje. Cena $5250. — $3000 takoj. Ellis Bros., Inc.,ftprinffvme, N. T. (3x 19,20,21) „
II PRAV. VSAKDO — J I kdor kaj išče; kdoi 1 I kaj ponuja; kdor kaj Z I kupuje; kdor kaj pro- i I dajat prav vsakdo t priznava, da imajo I čudovit uspeh — 2 1
MALI OGLASI I ▼ "G las Narod a" S !
jrrof C oudenh o ve-C alf rgi:
i	KITAJSKA IN EVROPA
pot Evrope: Testament Sunjatse-
Združitev Kitajske.	"a je bil	kot dvom *love'
stva.
Zavzetje Pekinga po kitajski armadi pomeni odločilno stopnjo v razvoju svetovne revolucije. Kitajska revolucija svobode, enotnosti in jakosti je dosegla po sedem-d°setletnem boju vsaj enega svojih ciljev. Duh Sunjatsena je bil močnejši, kakor volja slavo-hlep-nih generalov, kot gosposki pohlep sovražnih velesil. Zopet je postal duh—zgod o vi n a.
Kdor hoče napredek človeštva, i mora pozdraviti zmago mlade Kitajske. Vidimo, kako sP vdik narod, ki je preje veljal za osivelega zvapnenega in od^evenelegra, po-! mlaju ie v novih, mlajih mislih. Vidimo vejo človeštva, kako se združuje, čeprav je bi!a dosed a j razdravljena po zaslepljenosti in častihlepju. Spoznavamo, kako je stik z evropejskimi dobrinami spremenil to najstarejše ozemlje v najmlajše.
Pozdravljamo naše kitajske brate in sestre, ki so izvršili tako o-gromno delo, kot naše tovariše in boritelje v veliki revoluciji za obnovo sveta. Nikdar več ne sine Evropa .sm^rati tega velikega naroda kot objekt. Postal jf> subjekt v skupnosti narodov. Evropi enako upravičen, naro i, ki ima enako veliko pretekIo-.t in enako veliko bodočnost. Mlada Evropa navdušeno pozdravlja mlado Kitajsko. Nova Evropa navdušeno pozdravlja n^-vo Kitajsko. Evropa se bojuje za edinstvo in obnovo, pozdravlja Kitajsko, ki dokončava obnovo in e-dinstvo.
II.
Polifičen rude ž.
Kdor ne verjame v čudež v politiki. naj bere poročila iz Kitajske v zadnjih treh letih. Mala republika Kanton je zavojevala Kitajsko. Ta delček zgodovine uči, da je moč vere in navdušenja močnejša kakor denar in pa orožje, močnejš^ kot nezaupljivost celega sveta. Nov čudež se pridružuje verigi čudežev, ki jih imenujemo svetovno zgodovino: čudežu pohodov Aleksandra Velikega; čudežu Rima. ki je iz mal«1 latinske vasi postal gospodar za pada ; Čudežu krščanstva, ki iz dedičev nekaterih judovskih rib čev in obrtnikov ustvaril duševno svetovno gospostvo; čudežu islama, ki je iz vere enega ustvaril iz uboge ga naroda v puščavi svetovno državo, religijo in kulturo; čudežu uboge pastiriee Orleanska katert vera je združila in osvobodila Francijo; čudežu junaka iz Korzike, ki je na razvalinah kraljestev in republik ustvaril za nekaj let cesarstvo Evrope; čudežu Garibal-dija, ki je s pomočio 3 ladij ir 1000 mož združil Italijo; čudežu male skupine sanjaeev, ki so pred našimi očmi do tal spremenili Rusijo.
Kot drugje, je tudi tu pastah dejstvo, kar se ni zdelo prej verjetnost, ker je obstojala vera, ker je zmagala volja nad logiko, ideja nad kritiko. Tudi mi stojimo pred Čudež"m: »Judežem Evrope. Če s€ udejstvi, potem bo pokazala zgodovina. zakaj se je moral udejstviti ; če ne pride do tega. bo zopet pokazala zgodovina, zakaj se n moglo izvršiti. Oboje pa bo znala utemeljiti. Raditega ne sme nas spraviti t zmote dvom poklicnih5 politikov, narodnih gospodarjev 1 in zgodovinarjev	uresničenju
Panevrope. Kdor je rojen za dvom-' Ijivea. mora dvomiti, kakor se mora bojevati in verovati tisti, ki je rojen za boj in vero. Vsak pa, ki pozna stvar, lahko oboje logično dokaže. Da pride do Panevrope ali pa, da se to ne posreči. Za eno kot za drugo imamo nestevilne znake. V pragozdu vseh teh nasprotujočih si dokazov pa ne bo odločevalo dlakocepstvo, ampak dejanje. Če hoče mnogo Evropcev z udanostjo in požrtvovalnostjo Evropo, bo postala, eetudi so Pwnevropci sami na sebi manjšina. Kajti še vedno ao bile manjšine, ki so verovale, močnejše, kot razbite in razdeljene večine. Zgled Kitajske je kazi-
ni.
j Medtem ko je ostali svet spal, je stoletja čula Evropa. Dan's spi Evropa, ko svet okoli nje vstaja. Izvenevropski svet prihaja do spoznanja, da gre danes za obračunavanje človeštva glede bodočnosti zemeljske površine, Evropa pa se duši v svojem družinskem sporu j in zapada vdno bolj part kulari- j zmu in provincializmu. Dočim se v vzhodni Aziji bojujejo za bodočnost Mandžurije, kroži evropska j politika okoli Tangerja in Zadra.
G danska in Vilne. Evropa isrra ' i	_	I
svetovno politiko, da sama sebe va- j
' ra. da je izgubila veliko igro za 1
i ■ i
svetovno gospostvo in to po lastni krivdi. Belo pleme samo se združuje v nova kulturna okrožja. Rudija je potom bol jševizma odpadla jod Evrop°. Eurazijatsko pleme išče J na eurazijatsk h tleh novo dušo z j novimi oblikami življenja. Latin-jska Amerika goji na tropičnih tleh i euroainerikansko pleme, ki ravna-tako išče lastno kulturo in lastno dušo. Bele pleme, ki leži med tem dvema novima svetovoma severo-1 vzhoda in jugozapada, se cepi v! dva tipa: Evropo na eni, Ameriko j in na prekomorske dominione na' drugi sarani. Kultura kolonialnih I pionirjev poskuša, da se čim moč- * nejše osamosvoji od Evrope. Njeno središče je Severna Amerika, njena oblika je amerikanizem. Poleg teh štirih kulturnih območji, v katera se cepi evropsko pleme: anglo amerikanski, evropski in eurazijatsk; — vstajajo stara kulturna območja Azije: vzhodna Azija, srednja Azija in Indija. Tudi a-frikanska pomena se začenjajo gibati : črnci osrednje Afrike, obkroženi od prednoazijatske severne Afrike in angleškega doinino-na južne Afrike.
IV.
Re volne ija v A z i j i.
Vse azijsko ozemlje se dviga. Svetovna vojna sicer ni rodila tega pokreta, pa ga je pospešila. Znamenje azijske revolucije je dala Japonska s svojo zmago nad R tisi jo. Aziji je pokazala pot k svobodi s tem, da se prilagodi evropski obliki življenja, tehniki in znanosti. Ta rešitev sta v Ija Azijo pred vprašanje: ali prevzeti z evropsko civilizacijo tudi evropsko kulturo. I ali pa združiti evropsko civilizacijo z azijatsko kulturo v novo tvorbo. To vprašanje ni rešeno. Azijat-iska revolucija pa kaže, da se je j odločila z azijatsko dušo, za hrambo t? duše s pomočjo evropskih sredstev.
V.
Možje in narodi.
V Velikih zgodovinskih trenutkih je dala usoda v začetku 20. sto let j a narodom Azije velike može, v katerih imajo ti narodi svoj višek. Veliki mož Kitajske je bil Sun jatsen, mož, ki je vrgel dinastijo v Mandžuriji in čigar oporoko obnavlja danes Kitajska. Veliki vodja Indije je Gandhi, ki noče osvoboditi Indije z ognjem in mečem, ampak potom čistejše naravnosti in politične vere. ki korenini v in-^ijjski duši. Vodja Afganistana je njegov kralj Amanulah, ki hoče s sredstvi in hitrostjo Petra Velikega odpreti svojo deželo evropskemu duhu. Vodja Perzije je novi šah Riza, ki je začel kot Napoleon kot obmejni vojak, da postane general, minister in diktator, dokler ni vrgel stare dinastije, da je stopil sam na njeno mesto. Tudi ta perzijski Napoleon skuša rešiti j svobodo svoje dežele potom evro-, pizacije. Turčija je našla svojega j diktatorja in predsednika v Kemal paši, ki je s hrabrostjo, brezobzir-; nastjo in reformami spremenil de-! žele v moderno državo. Vodja a-rabsk* revolucije je Ibn Sand, ki združuje stoletja razcepljeno Arabijo, da jo s pomočjo moči vere o-svobodi. Ker pa ae arabska duša noče prilagoditi evropski, ampak hoče obnoviti fanatizem Omara,
V i V- iL	'•^ifrfo^^^wifeiB^itWt''• li.'PSffiW.l
cb svojem povratku iz Evrope. Poleg njega je njegova žena, obdajajo ga pa ča.-uikarskj poročevalci.
DR2AVNI TAJNIK KELLOGG
išče korenine svojega naro la kot |Gandhi, ki naj osvobodi veliki na-'rod v velikem boju. j Ta prednoa zija teka revolucija jima na afriških tleli svoje nadaljevanje. Toda tu sta izločena oba voditelja: naro Ini voditelj Egipta IZaglul je mrtev, boritelj Maroka Abd-el-Krim je ujet.
T I
Narodno ali celinsko gibanje.'
Zgled prednoazijatske revolucije je za Evropo zaradi tega poučen, ker je istočasno naroden in panislamski. ker je cilj istočasna osvoboditev lastnega naroda in skupnost vseh mohamedancev. banje je torej istočasno narodno in krajevno, celinsko, če hočemo vzeti prednjo Azijo za tako politično celino kot Evropo; k;ijti na vsem tem ozemlju bivajo spozna-valci iste vere in vse to ozemlje je bilo dvakrat v zgodovini že politična enota — s starimi Perzijei in Omarjem. Ta .stik celinskega ir i -ba nja z narodnostnim opominja I Evropo na njeno lastno zgodovino osvobopmja. Veliki panevrojiski boj za svobodo v lf). -roletju. ki >e je vodil v znamenju liberalizma in nacionalizma, je imel v osebi Ma zinija dalekovidnega preroka, k' je bil kot skrajni nacionalist tudi navdušen Panevropec. Njegov cilj je bila prost;; in enotna Ita-ija v okviru proste in enotne Evrope. Medtem pa, ko je liberalizem nadaljeval z narodostno tradicijo, je pozabil na panevrop^tvo. Pozabil je, da so sp nekoč smatrali nemški •n poljski, francoski i?i oerski. grški in itlijanski nacionalisti in be-rite.ji za brate med seboj, za bo-r:+e!je ene, na narodnostni svobodi in medsebojnem spoštovanju sloneče Evrope.
VII.
Čas je. da se spomnijo evropski. nacionalisti na te zveze, da spo-j
znajo nezmiselnost mtaionalifema, ki razkraja njihovo lastno deblo —» Evropo, da spoznajo, da je za evropske narode in njihov napredek I" ena bodočnost — Pan ve ropa ; da vse. kar Joči. četudi je tudi š- tako bolestno, odstopi prostor temu, kar 'lruži evropsko kulturo, evropsko zgodovino in evropsko bodočnost; Le v tem slučaju, če se mladi evropski rod povzpne do tega vidika, bo dovolj močan, da bo vzdržal tekmo z drugimi celinami v boju za obnovo sveta. Okoli nas s - suče svet v novih življenjski]) oblikah i n velikih zajednicah. 31 i ne moremo in nočem-, a>tnti \ našem stoletju pri starih vprašanjih, razprtijah in nasprotstvih, ko gre svet okoli nas zavestno v sodobne naloge. Priznati se moramo k nalogam 20. stoletja, čigar politični in gospodarski razvoj se razvija z nikdar slutečo hitrostjo. Nočemo bi«i počasnejši in bolj zaostali kot Kitajci. Ne vem. na kaj še Evropa čaka: Al i čaka napad od zunaj, na vojno od znotraj, ali na gospodarski ali soeijalni polom, da bo šele potem d vršila enotnost in edinstvo. Ali je re.s nemogoče, da se ne bi mogli nekega dne v sest i zunanji ministri Evrope. 2b po številu, da posvetuj jo o možnosti federativne zveze? Ali manjkajo predpogoji.1 Ali ni razpoloženja? Ali manjka samo dobra volja? Vse to naj premišljujejo evropski narodi. tisti, ki vladajo in ki so vladali i. Fn če prideio do kakega uspeha, naj delajo in se ne obotavljalo. Pravtako kot so spoznali Kitajci prepad, v katerega jih je gnalo tekmovanje njihovih generalov !
Pr:šel je čas za prvo panevrop-sko konferenco držav. Stvar voditeljev držav je, da jo skliČejo. — Stvar vseh Evropejcev pa je. da j jo zahtevajo!
Osebna posojila.
Človek pride včasih v položaj, tJa rabi denar za kak nepričakovan
izdatek.
Ce zahteva slufaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadno
»ogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obresiim. Znano ie, da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal leans) po 36r* in še več na leto za obresti in stroške. Zgodilo ee je, da so delna
odplačila za mala posojila komaj krila visoke obresti in je ostal človek
večni dolžnik.
Ml smo že številnim našim strankam, ki so se olirnile na nas, pomagali iz začasne denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, ker se že mnogo časa poslužujejo naše banke.
S tem naznanilom opozarjamo rojake v New lork-u na lo udobnost našega poslovanja.
Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo i>o 6% na leto.
Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Za jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali ,
kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna polica itd.
Vse prošnje za posojila rešimo tofno ter jamčimo za najstrožjo tijnost
v vsakem sJučaju.
SAKSER STATE BANK
82 CORTLANDT STREET NEW YORK. N. 1.
• .*	:	«	, -	.	r	S-
Njegova žena-
ROMAN IZ ŽIVLJENJA.	-
Za "Glas Naroda" priredil O. P.
^Nadaljevanje.)
I
Teta Laura jr parkra« /.majala z <rIavo l»-r rekla nato neodobra-*'H je :	,
'I*i ne i/^'li prav nk" ^veža iti *rei-na. Fe. kot da nisi usodi I \a'c/.na prav iz >rea /.a veliko sreeO. ki ?i je padla v najrieje.	<
Ke v,. j4. ozrla vanjo z ne|H» pisnim pogledom :
—	Ali vem. da j»* taui velika sreča zame če bom postala žena HitlerjaI	. \
Harhku in Lora >ia s<- pritajeno mnili.
Dvorna *vt mira -»e je karajoče ozrla vanjo.	.
—	Fc, ti si vendar čmlna <lekliea Ne pregreši >e vendar. I*<»nii-s'i vendar. da -.i enkrat /.a \-eh-j pro-1 a v>eli >krlii za b-dočnost. j
Zopet >c je prisilila Ke k smehljaju.	j
—	To M in \ *»e premislila, tela Laura.	|
—	Ljubiti seveda ne moreš svojega zaročenca. — rekla Ilarbka. t
Lora se je nasmehnila.
Seveda ne. Saj jra komaj pozna. Razventejfa pa vendar ni mogoče ljubiti moškega, ki je tako trezen in dolgočasen^ To pa tudi Tii treba, če. bi j osfala Ke njegova žena. Preskrbela si bo lahko toliko zabave, Uot ><i bo hotela. Oboževalcev in čestileev ji seveda ne bo manjkalo, ker bo jmvsod lahko nastopala v elegantnih oblekah.
- Lora! — je vzkliknila njena mati s karal tlim pogledom. , Lora se j»- smehljaje potuhnila.
LVlieitas ni ničesar ogovorila na govore sestra, ker jih je komaj »iiišala Njenih misli ni bilo mogoče ustaviti tukaj, kajti hitele so ven v neomejene daljave, kot nemirne, preplašeno ptice. V zadnji noči tu mogla najti nobenega spanja. V njeni duši so se borile sovražne vile Še danes ni mogla reči. kako je prišlo do tega. da je |k»->'ala nevesta Hitlerja. Vedela je le, da je v svojem obupu posegla po «■<1 nem rezilnem sidru, da se a i i potopila v ^ratnu in bolesti.
Ko je ležala na >voji postelji rer zrla z nepremičnimi očmi v telijo. je okušala urediti svoje misli. .Morala je misliti nazaj na one dni, I« o ji je govoril Harry Ko rs t z vročimi, iskrenimi besedami o svoji i.uhe/.ni. ,;o vzel v svoji roki ter jo pdljubil z ognjeni in iskrenostjo, uu je morala verovati v njegovo ljubezen.
I'r< ko vseli težav, — preko smrti očeta in pomanjkanja. — jo je ponesla zavest, da jo ljubi on. Pogumno je zrla v bodočnost, ki se . i u"'o\(i ni | rika/.ovala pn več rožnata. Njegova ljubezen pa jo bo '•.IškodovaaI /a vse. V»e bi rada prenesla ob njegovi strani. In seilaj
Sedaj je vedela, da >e je jwitezal medtem, ko je ona upala na .-rečno b< dočno^t <ib njegovi strani, on za neko drugo: za Ellen Volk-mer. k oje oče je mogel dati svoji edini hčerki za doto veliko premoženje. Sedaj je vedela, da jo je on nalagal in osleparil. Sedaj si je
I	hko pojasii .1 njegov ilojgi molk. katerega -.i je preje razlagala z njegovo teiikočut nost jo. i)o<'lm je ona domnevala, da bo on pustil i:, into preiti leto žalovanja za njenim očetom, se je že poteza! za neko drugo! (>n ni niti čakal, dokler bi mu ne vrnila ona sama prostosti. .Medt«m ko je smatrala samo sebe še za njegovo nevesto, je dal '.o ime /<■ neki drug Kako je | ovdar.ial, da nista oba v svojem bi-s;vn prav ni«'- /vezana! Odtegni ji je eelo pravico, da se je smatrala /..i njegovo ii« vesto. Kako ve-el je moral biti. da ga je obvarovala
II	s i n | n | red oj'ieijeluo zaroko /. njo! Kot nadležno ljubico jo je ono--tavno poii>n<! t:a -it;«u. Ona ni imela več nobenega očeta, ki bi ga 1, hko pozval na odgovor!	1
Kako je to bolelo in pek'o v njenem srcu! Občutek sramu jo je skuro zadušil, sramu nad tem. da je potrosila svoje najboljše občutke nad moškim, ki je občutil njeno ljubezen le kot težo.
In nato je morala misliti na Hans Kitterja, kako je stal nenadno preti njo. ju r-a njene muke in ponižanja. — in ob istem času veli-wo.hišen pomočirk v s li. ki je z mirno samozavestjo prosi! za njeno roko. kot da ne more biti drugače.	i
Ivtkšeu človek je hil pač to. o katerem sta trdili njeni sestrični, da ima v svojih prsih mesto siva računski stroj.'
Tega sicer ni pokazal njej nasproti, kajti ona ni imela nobenega t prvaka /. računskim vzgledom. On je vedel, da je revna in da mu ne prinaša ni,kake dote,	:
< ulci je tudi, da -o ga imenovali ženijalnega trgovca, človeka, ki «losež" > hladno prevdarnostjo vse. kar hoče.	j
Da. hladen in nepremičen je stal pred njo ter jo z močjo sv.oje osebnosti prisilil storiti to. kar je hotel.	j
In vendar ji je rekel tako priprosto. da je sin rokodelca! O ka-krm parvem;u ni imel ničesar na sebi. pač pa je izgledal kot zavojevalec, ki bi lahko j risi',1 celi svet pred svoji nogi. Zavest njegove imp zantne osel nosti je prodrla*celo noč njenega obupa.
I>a. ona je morala razmišljati o osebnosti Hans Kitterja in o razlogih za njegovo ravnanje napram njej.
Nad tem razmišljanjem je včasih obledela globoka bolest v nje-nih prsih. To razmišljati je jo je prisililo vedno zopet nazaj v življenje. iz kateiega bi njena duša najrajše zletela.
Do r«neira jutra s«, j,, trapila in mučila s slienimi mislimi. Tudi s^da.i, ko je sedela za zajtrkovalno mizo med drugimi, je morala misliti na Hans Kitterja.
Ona ni vedela, kaj je občutila zanj — a'i od|>or ali pa lahno, hvale nn naklonjene^. Tako tuj >e ji je zdel in vendar ob istem ča--u tako zaupen, kot da je njen najboljši prijatelj, kateremu lahko zaii| .i vs-. Misel na Harry Korsta se je umaknila pred ono na lian Kitterja,
Kadar je mislila na KorMa. je bilo v*e kot mrtvo in prazno v rie; Občutek, katereira je imela «b)sedaj ilo njega in ki je bil njena živi j« n-k a v-ehitia. je umrl. kot da ni nikdar razgreval njenega > e t. In vemlar jo je bolela cela notranjost, kot da je velika, pekoča i hm II.!o ji je pri -reii. kot da ne bo nikdar več vesela, kot da ne bi nikdar več mogla zaupati nobenemu človeku.
Tudi I fans Kitterju tie. — gotovo, tudi njemu ne. Tudi pri njem ,n morala iskat: egoistočen razlog za njegovo ravnanje. Dna ni mo-U » vrjeti, <1.1 ji je pomolil -voio rešitno roko iz gole nesebičnosti. Ali .•> b:la -ploh to rešilna roka.' Ali je ni |»ovetlel naprej po stezi, ki ->e . e motala končati > | opolnim ]»on:žaujem ^ameira sebe.* Ali ji ni vzel /o I njega -ledu samočasti in lastnetra |Wttnsa Ali bi ne bilo boljše reči. mil danes ko bi pršel, da ni včeraj vedela, kaj je storila in <la ne mara za nobeno ceno postati nji gova žena? Vzdihnila je.
Da, to bo storila. Zahvalila se mu bo. tla se je je usmilil, nakar bi ne zopet ločila od njega Mogoče bo nato vesel, da ga ne bo prijela /.i besedo ali pa mogoče tudi že obžaluje svojo prenagljenost?
Ko bo nato *o|>er pro-ta, bo odšla ven v svet ter se ]>ostavila na lastili nogi.	,
_______ (Dalje prihodnjič,)	- ; J
GLAS XJJtODA, H. SEP 1926
Sergej Munzloff:
Neverjetni pop.
S ari al je van je.
Se bolj kra.-na je p">>tala. Samo pri-rčna in prijazna je ostala prav kakor [u>prej....Živela sta tako .složno. da It" vsakemu privoščil njuno srečo. Vedno sta imela <lo>ti obiskov. Vsak dan je bil pri njih ka-. kor prazn k....Na ta način je minilo dvajset let. v dvajset prvem pa je zadela Kod'ona Andrejiča nesreča: umrl je. Satni tri dni ie bil bolan .- zastrupil .si je kri. Ka-k i in kje. tega ni nihče zvedel....
Zdaj pa so se pričele težav*. Še ine>ec dni ni minil po pogrebu, pa je že prejela Na.stasja Mihajlovna obvestilo ol policije, češ da prosijo zakon ti dediči kmetico Nastasjo degorov t. naj se takoj pobere iz I njihove grašč- ne. oziroma mestne hiše. ker ne marajo imeti pod streho tako razupite o-ebiiosti....V Ne-vr.skem so vsi seveda bili osup-njeni in prav nič nLso razumeli. Kaj pomeni *'kmetica" ^esrorova in ol kedaj ie tu "njih" graščina.' Saj je zapustil Rodion Andrej:"] petorieo otrok! Nastasja Mihajlovna je pohitela v mesto k o Ivetn -ku. Ta je takoj hotel videti poročni ILst. Gospa Jise je pr jela za glavo: .srdih ga ni nikoli im* la! Odvetnik je takoj o<lšel v ono oddaljeno posestvo, v cerkev, kier .-e je vršila poroka. A t"kom dvajc-till let je seveda o Iteklo veliko vode. Našel je novega popa in cerkovnika. Pričeli so brskati po župnišču, našli so poročne zapiske, pa glej: namesto Rodiona Andrejiča Neversk ga je bil tam vpisan kot mož Nasta.sje M hailovne— pastir Si lor Jegorov! Stari pop je torej izvrši! poroko, ne da bi bil krit pred maščevalno gospo, liosrve: .saj ga ni bilo mogoče pri-klieati iz groba, da bi go viri 1.... Odvetnik je pričel iskati pastirja Je-gorova in oba km -ta. ki sta bPa njegovi priči. Nikogar ni našel: vsi trije so že bili pokopan"! Vprašal je domačine—zopet ni nihče vedel o čudni poroki pre 1 dvajseimi leti! Odvetnik je obupal. Vrnil se je v svoj kraj in jnklieal Nastasjo Mihajlovno.—Nič se ne da uered ti.—ji je naznanil.—vse je zakonito, nobenega povoda nimamo za vzklieno tožbo! Hudo mi je za vas. gosipa. a ne morem pomagati!—Rekel ji je. da nikakor ne sme prevzeti te pravde....Nastasja Mihajlovna se je milo jokala. Kai naj stori, kdo naj pomaga ubogi vdovi Šla je k prijateljem, znanem. k samemu gubernatorju. Videla je, da se v.si obotavljajo, momljajo nerazločne besede. Marsikdo ji je sploh zaprl A*rata. češ da noče biti znan z kmečko vlačugo. neo-moženo materjo!
Poprej je imela reva vedno polno hišo obiskov—zdaj pa so v^i izginili, kot da bi jih veter raz-pihal! Le pomislite, kako hudo ji je bilo. Iz ugledne, premožne gospe je postala berae'ea. ostala na cesti. Še več: vsi otroci si ji na mah. postali nezakonski in niso podedovali niti novčiča. Saj je umrl Rodion Andrejič nenadno, brez oporoke....DeJiči pa so bili orni ko vrag! PredložTi so sodniji prepis jKtročnega lista in so dokazali svoje pravice. Pobarali so vsa posestva in denar. Nastasji Mihajlovni nso pust li niti njenih lastnih stvari. Oditi je morala iz hiše x deeo v naše mestece in postala šivilja. Z otroci je imela, hvala B gu. samo veselje: bili so pridni, prijazni, pobožni, če niso sedeli doma. so bili v cerkvi. Drugače ni-o hodili nikamor.
A nekoč zvečer, ko so prišli o*I polnočnice. je k njim nekdo {»otrkal na okenc": even k! cvenk! Pogledali so skozi pelargoniie ven. rn videli, da stoji zunaj stari eerkov-llik iz njih župnijske cerkve. Fantki so stekli na dvorišče in mu odprli vrata. Ta cerkovnik je prav za n mi v starec in živi še zdaj. Pozimi in poleti -nosi vedno velikanski črni klobuk, kakir amerikan->ki.—kako že jim pravi—cowboy. Spredaj mu štrli izpod tega klobuka rdeč nos in ves je v tobaku. Zadaj hinglja trakec. ker ima lase zvezane v šop na tilniku. (V-esc i ima ozki kot^irajui. , oblečen je vedno v $ivo oguljeno
suknjo— Vst »pil je v >obo. se pre-, križal pr d svetimi podobami in ' I »ozdravil.
—Ve>te kaj. ljuba gospa....je rekel.—davi ste zopet b;la tako o- 1 hupana pri nas. v eerkv". Povejte no: ali >te že nehali kai od sotlni-kov pričakovati ali pa imate še kako upanje*—
—Ne!—je odgov »rila Nastasj i Mihajlovna :—preostalo mi zdaj le upanje v Boga....	,
—No. le zaupajte Mu! Jaz p» J bi vam rad nekaj povedal in zalo t;iit; pri.lem. Poznam nekega '"!o \eka. in samo ta v celem .svet » bi lahko ured 1 vašo zadevo....
—Kdo pa j» to.'—
—Nek pop. gospa.—
Nastasja Mihajlovna se je žalc j stno nasmehnila:—kaj bi naj o-j pravil en sam pop,—je mislili,— saj ne more z glavo skozi zid! -—Na-a, gospa !—je zopet dejal cerkovnik,—ni treba z glavo majati. To je "neverjetni pop," in \\>e lahko stori, kar zahoče....
—Kako pa naj kaj stori, če je že sodnija vse reš la enkrat " za | vedno ?—
—Kako. to bo že on v?del. V celi Rusiji ni pametnejše glav. Ce bi vam tudi ta ne utegnil pomagati, potem bi vam tu li jaz rekel. da ni nobenega upanja. A i zdaj pa vam še ni treba poslušati' odvetnikov: saj služijo samo temu,i kdor jih plača !—
—Kako pa mu je im% neverjetnemu popu.' Kje ž vi .*—	j
line mu je vojni kurat Izmajil Favoriski. Stanuje pa zdaj v pre-1 stolici. v Petrogradu: pri gardi je nastavljen. „ Toda k njemu se mo-| rate na vsak način osebno potrudi-j ti. Ce bi poslali kakega dohtarja.j za prag bi ga postavil Nehaj žf morate potuhtati. tako mu predo-čite vso stvar, da vam bo res hotel pomagati. Samo na ta način pri njem kaj dosežete. Ce bo le hotel, storil bo čudež!—
—Kje pa naj iščem v Petrogradu tega čudežnega gospoda?—
-r—Nič vam ga ni treba iskati.— je odvrnil cerkovnik.—kar v kasarno pojdite, kjer so gardni častniki nastanjeni. Saj ga tam. kakor se pravi, vsak pes pozna. Prav resno vam svetujem: odpotujte čimprej, nič ne odlašajte 1—Poki-mal je čopom pa j • šel.
Nasta-ja Mihajlovna se je hudo zam slila. Petrograd—daleč je to. vožnja bo stala veliko denarja in bogve, ali bo kaj prida iz tega Čudila se je tudi. da ni nikoli cula o tem duhovniku. Ce bi bil takt* svetniški, bi ga kdorkoli že kedaj omenil....Zam šljena je odšla spat.' in imela je sanje. Zdelo se ji je, da stoji na visoki skali sredi temne soteske kakor v obokanem svetišču. Onstran brezdna pa je videti dolgo st'brovje. nekje spredaj brlijo v temi sveče, svetlikajo menda svete podobe. Hudo ji je postalo pri srcu. Kam naj gre? Kako naj pr de na varen kraj ? A nenadno je stopili zza bližnjega st-bra siv starček, menišič drobne postave. Suhi obrazek mu je pri-: jazen in jako znan. a se ne more spomniti, kdo bi to bil. Prišel je ! bližje po oblakih, jo sočutno pogledal in zašepetal: pr di! Storil je še kakih pet korakov. ozrl in ponovil zapovedujoče: Pojdi! Pa ga ni bilo več. Nastasja Mihajlovna je pogledala, in čez prepad se je vzpel kakor mavrica lehak izrezljan mestiček. Planila j- k .njemu in se zbudtla....()zrla se je: 'sama je bila v spalnic:. Vsi so že spali, bila je globoka nočJ Pre 1 sveto 'podobo v kotu je svetlikala samotna lučka....Vzpela se je v p/o-st»lji. spustila iioge na tla. sree ji je pričelo hudo utripati.—Kaj pomenijo te sanje?—je mislila,— morebiti je to razodetje? Kdo pa je bil ta starček?—In komaj j: je to prišlo na nrsel. je vsa zadrhte-la: iz kota jo j* gledala .-veta po-jdoba. in takoj je s|»oznala te prodirajoče oči. Gledal jo je isti starček: Sergij Rad >nežski.... Zdaj ji j je bilo jasno, da ima pokrovitel ia. ki več prcnnr-' kakor ljudje. Pokleknila je. kakor je b la. na tleli i»V vjroče molila. Zjutraj pa je prodala vse, kar je še imela zlatega
nakita, ,-e poslovila od deee, pa jo] je mahnila bodrega srca naravnost' v Petr grrd....
Prijadrala je t daj Nastasja Mihajlovna v prestolico. pa >e u-| stavila v najcenejšem prenočišču! blizu cerkve "Marij'n«*ga Oznan,1-' nja. Seveda je pred vs m vprašala vešče ljudi po gospodu knratitj Favor.skem. Izazal o-e je. da res' imajo duhovnika tega imena, j Vprašala je. ali je res lako svet-1 niški, da kar ču leže dela—a na to so s° ji smejali v obraz.—To je že res. da prave čudeže počenja!— so ji odgovorili.—a ni videti, da bi bil tako Bogu dopadljiv! Kaj pa pravzaprav hočete pri njem. gospa ? Ce bi radi poročili tetko z nečakom, ali še kaj hujšega—potem vam bo takoj šel na roko! Koliko je že poročil takih parov! Še valček bo potem zaplesal z novo-poročeno ali pa se tudi sam spustil v mazurko: to pa je že od tega odvisno, koliko si ga bo privoščil!
Nastasja M hajlovna malo da se ni onesvestila!—No z laj pa im iš pokrovitelja !—je pomislila : daleč si prišla s preroškimi sanjami! Za nič si zapravila zadnje groše. ki i jih š-> imela....Tako je bila obupana. da ni povedati. A se je vendar premagala n nič pokazala, ka-kt ji je hu!"!o.—Kako pa je to vendar mogoče?—Ali se ne "pobrigajo za takega duhovnika tukakšnji škofi ?—
—Kaj mu hočejo škofi, če se sani za njih ne briga!—.-o ji odgovorili :—saj je kurat! Samo protopresviter ima nad njim o-blast. pa š1 tega lahko »koli prsta ovije, kakor mu je drago! Ima hudo zaslombo pri gospod h gard-nih častnikih: kar zaljubljeni so v njega. Dober družabnik je in jako vesel: pravi huzar je. ne pa pop.—
Seveda je postalo Nastasji Mihajlovni pri tem govoričenju prav hudo pri srcu. Dolgo je mislila, kaj počne in na posle 1 sklenila, da ne pusti svojega početja in vander obišče gospoda Izmaj la. pa naj po že tašen ali drugačen. Glavo je že imela, kakor se reče. na pravem koncu, da-.-i je bila le ženska! Poizvedela je. kje stanuje kurat Favorski. in odšla nekoč zveč- r k njemu. Pozvonila je pri vratih, kjer je bilo zapisano to ime. tOdprl ji je pravi orjak v Iilasti duhovniški spodnji obleki. Dolg svetla griva mu je bila vsa razmršena kakor ovčja volna. Ves je bil upehan, in rdeč. Zagledal je neznano osebnost, izbulil kakor ka-jec oči in vprašujoč - iztegnil debele ustnice.
—Ali bi lahko govorila z gos-po."krni Izmajilom —je vprašala Nastasja Mihajlovna.
—To pa sem baš jaz!—ji je odgovoril. Čhn je odprl usta. je zadišalo po vinu kakor z soda.— Umaknila se je in skoro obstala v neodločnosti. Tako neljubo jo je presenet lo kričanje, glasno pet j11.
*'*>T*ni* pvniko* .v Shipping
22. Mpttmbra:
Pari« H&vr« U A. II ) Olympic. Ch«rbourf Arabic. Cherbourg. Antwerpen Minnetoi.ka, Cherbour«; Oeutschlano, Cheiltourg. Htuoburf Uerlin. Charbourjr. Bremen Vulendam. BouJo»r.t »ur Uer. Rotterdam
95. septembra:
Uelinace. Cherbourg. Hamburg 20 wpttmb-a:
M;« ur« tatiia Clirrbourg 27. septembra:
Dresden. Chatbourff. Bremen
tt. septembra:
America. Ch^rboui*. Bremen
29. septembra:
lie de Frajice. Havre <1 A. M.^ Homeric. Cherbourg Bfict-niand. Cherbourg, Anl7«r-pe«
Conte ftrande, NapnJI, C .nova Veendam. Boulogne, sur Mer. Rotterdam
rožljanje s kozarci. Iz sobe zraven je zaloputnil vrata pred nosom. s" spotaknil pa peljal gospo I v tirugo sobo.
— P-prosim! S-sedite!— Tudi sani se je vsedel nasproti in uprl rok" v boke.—frs čim pa bi vam lahko postregel/—Glas je imel močan in visok. Tud:, obraz je imel prijeten, kljub temu, da je bil moral že precej pogledati v glažek. Pravi hrust je bil: še ohlapna popovska halja se je zd la za to orjaško telo pretesna.
Na-t as j a Mihajlovna se je zopet spomnila svojih sanj. Poza-b:la je na vse, kar so ji naklepe-tale petrograske obrekljive srake u je jHjkleknila preden j. Gas-pod Izmajil se je zavzel. Dvignil je takoj gospo kakor peresce na noge in zapet spustil na njen stol.— Kaj pa počenjate....Xikar me ne spravljajte v zadrego!—je dejal:—le pustite to-le vašo telovadbo! Govoriva rajše o vaši zadevi !—
Razodela mu je kakor pri spovedi vse svoj* življenje, in kaka nesreča jo je doletela. Gospod Izmajil se je zam>lil. stresel je glavo in vrgel nazaj šop las. ki mu je zlezel na čelo.
—Kdo pa je vendar vas k meni napotil.' Radoveden sem! — je vprašal.
—Xeki človek, ki v va.t veruje! —je odgovorila—ta in ta cerkovnik,—
Pop se je začudil, zasmejal:—A. še ž vi. stara grča !— | —Še, še....
—Tega starega sem imel vedno rad! Xo. vaša zadeva pa j" prav j zapletena.—S temi besedami je vstal.—Nn. ve.-te kaj. gospa, danes s m-i jra malo polom :1 i. in slabo mi delujejo možgani. Pridite rajše jutri k meni. tako okrog št rih. Nekaj že bom po tuhtal do tega časa, če Bog da !—
Nato sta se poslovila. Drugi dan j- Nastasja Mihajlovna seveda priletela natančno ob t v
določeni uri. Ta pot jo je sprejH gospod Izmajil prav čedno: lepo je bil opravljen in počesan.
(Dalje pribodnjii.)
2. oktobra:
Pre» Wilson Trst
Resolute. Cherbourg. Hamburg
^uuitania, Cherbourg
Pres. H a rdi tig. Cherbourg. Bremen
t. oktobra:
Franc?, Havre (1 A. M ) Majestic. Cherbourg. Pe tin land. Cherbourg, Antwerpen Minnewaxka. Cherbourg Hamburg, Cht-rbourg, Hamburg L.evialhan, Cherbourg^ Bremen Columbus. Cherbourg, Breme.'. Kom*. Napodi, Uellova
40. oktobra:
Berengaria. Cherbourg Pres. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
13. oktobra:
P*r!s Havre (1 A. M ) Olympic. Cherbourg Upland, Cherbourg LaiiUnd, Cherb< urg Albert BftJtin. Cherbourg Hamburg Come Granuj, Napoti, Genova Rotterdam. B^iougn^ sur Mer, Rotterdam
17. oktobra t
Mauretanls, Cherbourg Ueorge Wa^hl. gtoc. Cherbourg. Bremen
20. oktobra
He de France, Havre (1 A. M ) Homreie, Cherbourg Arabic. Cher. ourg. Antwerpen Mfnnetcnka, Cherbourg New York Cherbourg. Hamburg Republic. Cherbourg, Bremen Berlin, Cherbourg. Bremen Augustus. Napoti, Ge.iota New Amsterdam, Boulogne sur Mer Rotterdam
23. oktobra:
Reliance, Cherbourg, Ha.nbure 24 oktobra:
Aquitania. Cherbourg Levlnthnn. Cherbourg. Rremen 25. oktobra:	? 1
Dresden. Cherbourg, Bremen
> 1
27. oktobra«	^
France. Havre (I A. M.l Sa turn la. Trst Majestic, Cherb~urg r»euts<'bland, Cherbourg, Hamburg Volfcndam, Boulogne sur Mer. Rotterdam 31. oktobra:
Rerengarla, Cherbourg
Pres. Hsrdlng. Cherbourg. Rrom*"
16 DNI PREKO OCEANA
Najkrajia In najbolj ugodna pot as' potovanje na ogromnih oarnlkih: J!
lie de France 28. sept.; 19. okt. France — 5. okt. — 20. okt. Paris — 12. okt. — 2. novembra
(Ob palnofil.)
Najkrsjfia pot po ielexnicl. Vwakdo; J® ▼ posebni! kabini s reetvi cn«ipr j nimi udobnofiti. — PlJaCa in s'n»n»J francoska kabtoja. Izredno nizko
i if t« j JL.	VprsJUjls katereg^kbU |
rwvoblsmlsgsaaents all J
^I-FRENOH line
I* Htat* 8twt,
JEfll New York. M T j'
"'•■1ti* i
K*Jto potuje v
stari kraj in nasfai
i ' 1 ' '
v Ameriko.
Kdor Je namenjen potovati v start kraj. Je potrebno, da je ponCen n potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled na?Se dolgoletne !i-kuRnje Vam ini zamoremo dati najboljša |»ojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne braoparnike.
Tudi aedržnvljant zamorejo potovati v stari krat. toda preskrbeti «1 morajo dovoljenje -all permit la WastiingTona, l>o«ttsi ztr eno leto aH 6 mesecev in se mora delati profinjo vsaj en me»ec pred odpotovanjem In to narnvnost v Washington, D, C., na generalnega naselnlfikega komisarja.
Glasom odredbe, ki Je »topila v veljavo 31. julija W2« se nikomur reč ne pošlje permit po poflti. ampak ga mora iti Iskat vsak profile osebno, bodisi v najhli*jt nflstlniSkl n-rad ali pa sa dobi v Sew Yorkn pred odpotovanjem, kakor kdo ▼ proSnjl zaprosi. Kdor potuje ven brea
dovoljenja, potuje ha svojo lastno , oflgovomoat.
KAKO DOBITI SV0J0E IZ STAREGA KRAJA
Od prvega Julija Je v veljavi nora ameriška pri.HeIJenl.3ka postava. Glasom te postave ramorejp ame-rifik! državljani dobiti *vnje flen« in nf>|M»ro£ebe otroke izpod 21. leta ter ameriftke drftavtjfinke rvoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1028. leta rK>ro&ne, liven ktfrfe, .Tuirosloranska kvota znaSa Ae vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so- upravičeni sta-rifti. ameriških državliarov, možje ameriških državljank, ki so se po I: junija lft"J8. leta poročili In po-Ijedelei, oziroma tenr (o neporočeni otroci Izpod 21. leta onlb ne-državljanov, ki n> bili postavno piipufičenl v fo defeln za staloo bL
vanje tu. Vi>i ti Imajo prednost ▼ kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto bre* - vsake prednosti v Isti. pa se n« »prejema nlkakin profienj za am*. rUcnnske rlzeje,
i SAKSER
STATE BANK
^____82 Cortlandt Stre«
NEW	i H*
' ■ " " f^ - ' ' i ■
v*--- 3
STRAŠNO OROŽJE
—— _ ———
so najnovejši aeroplani ameriške mornarice. Aeroplan je opremljen s štirimi strojnimi puSkainL spodaj ima pa prostora za o«jroin-
no liombo.	f	• fK' - • ?»( '"■-=].