Thf. Oldest and Most Popular Slovene Newspaper in United States of America amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOil DELAVSTVA V AMERIKI IN UR ADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOUETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGIj ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH (Official Organ of four Sloven« Organizations) Najstargjjfr in mjbolfi priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 200 CHICAGO, ILL., TOREK, 17. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 17, 1933 LETNIK (VOL.) XLII SKRAJNO NAPETOST NAD VSO EVROPO JE PRIKLICALA NEMČIJA S SVOJIM IZSTOPOM IZ LIGE NARODOV IN S TEM, KO JE ZAPUSTILA RAZOROŽITVE NO KONFERENCO. — CELA EVROPA DRŽI ZA OROŽJE IN ČAKA. |- i Ženeva, Švica. — Ozračje, ki danes visi nad Evropo, kliče v spomin položaj tiste nedelje v juniju 1914, ko je v Sarajevu Padel usodni strel, ki je dal znamenje za krvavi vojni ples. Kakor tedaj, se tudi zdaj nikjer očitno ne govori o vojni, v diplomatskih krogih namreč; nikjer se ne izrekajo grožnje; v vseh evropskih prestolicah vlada mir, a ta mir tako zelo slipi miru pred viharjem. Vse Čaka, kaj bodo prinesli dogodki prihodnjih dni, in vse je pripravljeno; vse drži za orožje in čaka, kdaj bo treba skočiti. Nemčija je ponovno središče, na katerega s pozornim očesom pazi svet. Sedanje napeto I ozračje je povzročila Nemčija in ona bo tudi dala povod, ako bo sledila eksplozija. Niti najmanj se niso naučili Nemci tekom zadnjih dvajset let. Kakor v Jetu 1914, se tudi danes z navdušenjem v Berlinu izziva svet, naj udari in da Nemčiji priliko, da pokaže svojo moč. Grozote svetovne vojne in težki poraz je sedanja nemška generacija pozabila in pripravljena je, da prične isto igro znova. M1LJARDN0 POSOJILO ŠTIRJE RANJENI V ŽEL. NESREČI ^mm*** Celi svet je preteklo soboto vznemiril nemški diktator Hitler, ko je objavil, da Nemčija izstopi iz Lige narodov in da istočasno tudi zapusti svetovno razorožitveno konferenco. Povod za ta korak je navedel, da se z Nemčijo ne igra pravična in poštena igra in da se ji sa-nio nastavlja od drugih velesil Past, v katero se naj bi še bolj Ujela. S tem korakom pa je Hitler v resnici pokazal, da se v naprej ne bo Nemčija več zmenila za mednarodne določbe in sklepe; oprostil se je vezi. ki so ga do zdaj priklepale na te določbe, in zdaj se pričakuje le še, da bo mirovno pogodbe proglasil neveljavnim. Kai sledi iz tega, je očividno. Razorožitvena konferenca se bo brez dvoma razbila, dasi se splošno trdi, da se bo nadaljevala tu'di brez Nemčije. Neverjetno pa je to, kajti nobena dr-zava ne bo mislila na razorožitev, ako se bo Nemčija istočasno oboroževala. Posledica vse-tega ne more biti druga kakor ponovno splošno klanje. SMRTNA KOSA V soboto rano zjutraj je preminul v mestni bolnišnici v Ot-*aWa, Illinois, rojak Mr. Matija ^ti'ohen, star 75 let. Pokojnik je "il rodom iz Straže pri Novem mestu in je bil v Ameriki okrog 35 let. Največ svojega življenja |e Preživel v Ameriki v La Sal-le> kjer je dobro poznan. V A-meriki zapušča 3 sinove in eno "Čer. Pogreb se vrši v torek 17. °kt. ob 9. uri zjutraj iz cerkve Štefana na pokopališče. Do pa leži pokojnik v kapeli , Pogrebnika Louis Zefran, 1 ima v oskrbi pogreb. — Pre- °star Vlada bo zaprtim bankam posodila miljardo dolarjev, da pridejo vložniki do dela svojih vlog. -o- Washington, D. C. — Nov orjaški načrt je zamislil predsednik Roosevelt, ki bo v velike pomoč sedanjemu obnovitvenemu delu. Postaviti namreč namerava celo miljardo dolarjev v cirkulacijo. Svoj načrt je objavil predsednik preteklo nedeljo. Sirom dežele je mnogo tisoč bank, ki so bile od 1. januarja, naprej prisiljene, da so zaprle vrata in so še zdaj zaprte. Veliko število teh bank pa je skoraj docela solventnih, a kljub temu ne morejo poslovati, kajti njih premoženje je "zamrznilo". Imajo pi-emoženje, toda to obstoji v raznih vrednostnih papirjih, katerih v sedanjem primanjkovanju gotovine ne morejo vnovčiti; brez denarja pa poslovati ne morejo. Da se temu odpomore, je predsednik izdelal načrt, po katerem bo vlada potom re-konstrukcijske finančne korpo-racije posodila takim bankam dovolj gotovine, da bodo vložniki lahko dobili vsaj del svojega denarja, ki ga imajo v bankah zaprtega. Kakor se je precenilo, bo potrebna približno miljarda dolarjev v to svrho. Na željo predsednika se naj prične načrt nemudoma uresničevati, ako le mogoče, tekom enega tedna. Povprečno bodo vložniki lahko dobili okrog 50 odstotkov svojega denarja nazaj. To velja pa le za tiste banke, ki so bile zaprte po 1. januarju tega leta. V zaprtih bankah se bodo precenili vrednostni papirji in na nje bo vlada potom omenjene finančne korporacije izdala posojilo. — Dočim bodo ponekod te vrednosti presegale 50 odstotkov vlog, so pa zopet slučaji, da v nekaterih bankah papirji nimajo več dosti veljave. V takih slučajih se bo posodilo samo toliko, kolikor so pač papirji vredni. Miljarda dolarjev, vržena v cirkulacijo, bo brez dvoma v znatni meri poživila ameriško trgovino. -o- UGRABITELJ ODPELJAN V Na sliki vidimo razdejanje, ki je bilo posledica nedavne železniške nesreče v bližini Fenton, Mich., ko je lokomotiva nekega osebnega vlaka zavozila v drugo lokomotivo. Eden lesenih vozov se vidi nad lokomotivo, kamor je bil vržen ob koliziji. Pri vsem tem so bile ranjene samo štiri« osebe. BOJKOT PRO TI NEMČIJI ko una sorodnikom sožalje, pomiku pa mir in pokoj ! KAZNILNICO Leavenworth, Kans. — V tukajšnjo federalno jetnišnico so v petek ponoči pripeljali pro-slulega zločinca, Geo. Kellyja, ki je bil pretekli teden v Oklahoma City obsojen na dosmrtno ječo vsled ugrabitve milijonarja Urschela. Njegova žena ki je kot pomočnica pri ugra bitvi prejela enako kazen, je bila odpeljana v žensko kaz nilnico v West Virginia. Oba pa sta zagrozila, da bosta kma lu iz zaporov ušla. o Ameriško delavstvo nasprotno Hitlerju. —o— Washington, D. C. — Pred zaključitvijo konvencije je A-meriška delavska federacija sprejela resolucijo, ki je edina svoje vrste, kar jih je še sklenilo ameriško delavstvo. Izven meja Amerike je namreč poseglo tudi v druge dežele in se zavzelo za zatirano delavstvo v njih. Resolucija namreč poziva na bojkot proti Nemčiji, kjer so bile delavske unije zatrte pod pritiskom nazijev. — Vključene v resolucijo pa so tudi druge dežele, vse tiste, kjer se delavstvu odreka pravica organiziranja, med njimi Italija, Rusija in Kitajska. PRAZNOVANJE 30-LETNICE slovenske župnije v Wauke-gan-No. Chicago, 111., zadnjo nedeljo je zelo lepo izpadla v splošno zadovoljnost faranov kakor tudi številnih zunanjih gostov. — Podrobnejše poročilo sledi v četrtkovi številki tega lista. -o- IMPERIJALIZEM POVZROČA VOJNE Washington, D. C. —• Predsednik Roosevelt je imel pretekli petek zvečer govor na radio, ki ga je naslovil v prvi vrsti na tretjo letno žensko konferenco, katera razpravlja to-časne probleme. V govoru- je povdaril, da so imperialistična stremljenja nekaterih držav glavna nevarnost, da izbruhne ponovna vojna. Potom vzgoje, je dejal, se morajo take impe-riajalistične težnje in želje po razširitvi odpraviti, da bo zasi-guran svetovni mir. -o- MRS. ROOSEVELT PRIDE V KRIŽEM SVETA — Bukarešta, Rumunija. — Ostre protijudovske demonstracije so pretekli petek izbruhnile v mestu Braila. "Testni policijski ravnatelj je bil od demonstrantov do nezavesti po-tolčen. Izgredniki so razbili okna na mnogih judovskih trgovinah. — Jeruzalem, Palestina. — V protest proti naraščajočemu priseljevanju Judov v Palestino so v petek vprizorili Arabci demonstracije. Napetost, med Arabci in Judi je tako nevarna, da so oblasti mobilizirale vse razpoložljive čete in policijo. — Šangaj, Kitajska. — Kakor prihajajo poročila, je kitajska provinca Notranja Mongolija pretekli teden proglasila svojo neodvisnost od Kitajske. Ako se to uveljavi, bo Kitajska iz- | gubila nadaljnjih milijon kva- j dratnih milj svojega ozemlja. ! — Pariz, Francija. — Da reši zmedo pri razpravi o državnem proračanu, namerava predsednik Daladier izvršiti energično potezo. Ta torek, ko se bo sestal parlament, bo proglasil izredno stanje in rešil vprašanje franka na diktatorski način. ZMEDE V AVSTRIJI Iz Jugoslavffe. KJER NI ŠKODOVALA POVODENJ, JE POBILA TOČA, TAKO PIŠEJO IZ BELE KRAJINE. — KRAVA DO SMRTI POHODILA PASTIRJA, KI JI JE HOTEL POMAGATI. — NEZGODE, NESREČE IN NOVICE. Obsojen Pred mariborskim sodiščem je bil pred kratkim obsojen na jest let robije 30 letni Jože Ci-zerl iz Smolincev, ki je letos meseca julija v pijanosti zabodel svojega brata Janeza v trebuh, da je ta drugi dan izdihnil. -o-- Posebnost Urarski mojster, strokovnjak za stolpne ure, Marko Borušal iz Trbovelj, je izdelal stolpni) uro v miniaturi, ki ni večja kot navadna budilka. Kot posebnost je dodal uri še to, da kaže dneve in mesece. Vse je izdelal mojster popolnoma sam in po vzorcu, za katerega ima patent za velike stolpne ure. — Mojster je že 75 let star. -o- Slaba trgatev Kakor poročajo iz Dalmacije, je letošnja trgatev zaradi suše znatno slabša kakor je bila lansko leto. Kako tudi ne, ko v nekaterih krajih po tri mesece in več ni bilo kaplje dežja. Ni čuda, da je ljudstvo, zlasti tam, kjer živi ob vino-fgradništvu, obubožalo. | -—o- Zverjad odganjajo Kakor hitro odzvoni na Kočevskem zvečer Zdravo Marijo, že zagorijo po poljih ognji, tako poročajo iz Banje Loke. Kmetje namreč na ta način preganjajo divje zverine s svojih polj, ki jih hodijo jazbeci in divji prašiči uničevat in teptat. Ti stražni ognji potem gorijo do jutra. Noč za nočjo gorijo ti ognji in čedalje več jih je. -o- Napaden je bil Ko se je 601etni vžitkar Ign. Vogrinc iz Spod. Dupleka pri Mariboru vračal na svoj dom, 'ga je nekdo od zadaj nenado-'ma napadel in ga tako močno udaril s kolom po glavi, da so morali Vogrinca spraviti v bolnico. i —0- Najden mrtvec '! Ljudje, ki so bili zaposleni v 'gozdu Prestiki, obč. Gorenjski ' vrh v Halozah, so našli v goz-1 'du mrtveca. Zdravniki so ugotovili, da ga je zadela kap. — 1 Mrtvec je posestnik Mat. Jur-J 'gec z Gorenjskega vrha. Požar " i Na viničariji Alojzija Simon-" čiča v Korenjaku, obč. Turški ? vrh, je nastal neke noči ogenj. " Zgorelo je celo poslopje in vse 'razno orodje. — Na Močivnem 'vrhu pri Radečah je ogenj u-ničil hišo, kozolec in hlev po-i- sestniku Goletu. V veliki ne-i, 'varnosti so bile tudi hiše sose-i- dov, pa k sreči ni bilo močne-i- 'ga vetra. Sumijo, da je bilo za->- žgano. V -o- a "Kjer so na mizi brezverski, r- veri sovražni časopisi, ne more-a te pričakovati katoliškega duha, katoliškega ozračja." CHICAGO Chicago, 111. — Soproga predsednika Roosevelta se je odzvala povabilu tukajšnjih združenih ženskih organizacij in je obljubila, da bo prišla v Chicago 30. oktobra, da se u-deleži ženskih zborovanj, kakor tudi, da poseti svetovno razstavo. Ženske pripravljajo ŠIRITE AMER. SLOVENCA! I za njo velik proslavni sprejem, PREJELI SMO VELIKO BlasnikovoPratiko ZA LETO 1934. Blasnikova Pratika je vsako leto zanimiva, pa je tudi letos. V vsaki slovenski hiši jo najdete. Ker smo jih letos naročili radi slabih časov tnanj kot druga leta, opozarjamo vse naročnike Blasni-kove Pratike, da isto takoj naroče, da ne bodo prepozni. Trgovcem in razpeče-valcem, ki jih naroče vsaj en ducat skupaj, dovolimo popust. Pišite takoj po nje, predno poidejo! Stane s poštnino 20c Naroča se od KNJIGARNA "AMER. SLOVENEC" 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111. Vojna nevarnost nad Evropo - Pomoč zaprtim Mam Socijalisti pozivajo na revolu- jo c'jo m —-o-— d c Dunaj, Avstrija. — Dve m stranki ste pretekli teden dvig- že nili v Avstriji svoj glas. Prva je pl stranka monarhistov. Ta jc iz- N razila svoje zahteve na vlado, je da se prekliče izgnanstvo čla- to nov habsburške družine in se m jim dovoli povratek. Stranka n, socijalistov pa je naperila svo- n; je gibanje proti sedanji faši- v; stični vladi in je javno pozva- S] la prebivalstvo na splošno stav- Z ko in, ako to ne bo dovolj u- la spešno, na revolucijo. si -o--ji S TRIKI SI HOČEJO n POMAGATI p I New York, N. Y. — Carin- P ■ |ske oblasti so prišla na sled, da 0i I se hočejo nemški tvorničarji j ogniti bojkota proti nemškemu j ( , blagu, ki postaja v tukajšnji deželi čimdalje bolj oster, s , tem, da so odstranili od blaga, ki ga uvažajo v Ameriko, na-1 pis, da je izdelano v Nemčiji, n To delajo v sporazumu z neka- č _ terimi ameriškimi trgovci. Ker d je to protizakonito, so oblasti r , uvedle preiskavo. jš -o--r POŠTEN DO SKRAJNOSTI * _ , ... T Chicago, 111. — Predsednik . | nekega podjetja na 73 W. Van j Buren st., G. C. Frick, je prete- } kli teden prejel pismo, v kate- rem je bil ček za $27.60. Izne- c naden je bil nad to pošiljko, še ] bolj pa, ko je prečital pismo, ka- ( tero ga je spomnilo na sledeče: " V letu 1898, ko so se rekrutirali ] novinci za špansko vojno, je , Frick posodil nekemu 16 letne-j, mu fantu, ki ni bil potrjen, $5, i; ■ da se je mogel vrniti domov. Ta , ■ fant, neki Geo W. Graham, pra-i vi zdaj v pismu, da je dolga leta ■ iskal svojega dobrotnika, da bi , mu povrnil dolg, in šele zdaj se mu ga je posrečilo najti potom, telefonske knjige in tako je do- J bil priliko, da mu vrne posojeno j glavnico z obresti vred, kar zdaj', znese skupno $27.60. J -o— _ j Katoliški ilovener oglašajU | »voje prireditve * " A.rv»rrik»P j J «kem Slovencj"! Velika škoda po toči Metlika, 28. sept. — Redko- 1 kedaj se 'dvigne Kolpa iz svoje je struge v Beli Krajini, da zalije šes ob njej ležeča polja in travni- zei ke, letos se je pa to zgodilo in me dvignila se je do tolike višine, del kakoršne ne pomnijo najsta- bu rejši ljudje. Pri Metliki je do- nil segla 22 čevljev višine, pri Oz-1 ju nad jezom pa celo 38 čevljev, dočim je pod jezom sploh ni bilo mogoče meriti, ker je za preplavila merilo. V Metliki je iz poplavila novo kopališče, ki je jur< precej visoko nad Kolpo, in na- jna pravila precej škode v kopali- ^o: ških kabinah, kakor tudi po po- ,dn lju, vendar ni ta škoda še da- Tal leč za ono, kar so jo občutili v .po i-ibniški dolini, Kostanjevici, tei Celju, Barju in drugod. Ne- M< varnost je pretila, da naraščajoča voda podere novi most, ki ga,delajo poleg; starega, dasi je dobrih 21 čevljev nad normal- je, no višino vode. Tudi v višje le- siv žečih krajih ob Kolpi niso po- la plave napravile večje škode, ko Napravila je pa škodo toča, ki mi je padala debela kot orehi in de tolkla po vinogradih in poljih |Zl; med silnim vetrom in grme-'gr njem. Zlasti so prizadete vasi na področju Vinice, kot Pristava, Balkovci, Majišče, Klane, Spodnje, Srednje in Zgornje če Zilje. Po teh vaseh je napravi- jo la toča strašno škodo že itak ta siromašnemu kraju v Beli Kra- K jini. Delno je uničena ajda, ko- pi ruza, proso in dru'gi jesenski ji' pridelki. Zlasti je velika škoda in po vinogradih, ker so marsikje ta ostale trte popolnoma oklešče- .ri ne. Grozdje, kar ga je še osta- ri jlo, je pa tako razpokano, da je i bo komaj še za domačo porabo. -o- Strašna nesreča na paši V Vitanje, 26. sept. V po- ^ nedeljek se je. smrtno ponesre- i ' • čil Ivan Iršič, učenec 5, razre-1^. ' da, ko je pasel živino. Krava | ' i mu je namreč na travniku za- 'n ;šla v globok, kotlu podoben ja- n rek. Prestrašeni pastirček je • hotel kravi na vsak način po-1 magati, da jo spravi iz nepri- j jetnega položaja iz jarka zopet' 1 na vrh. Skočil je sam v jarek v h kravi, da ji pomaga. Pri tem ga je pa krava pohodila do^ " smrti. Domačini so ga našli pod ^ kravo skoro docela zmečkane-^ ga in mrtvega. Močno je imel j j poškodovano glavo, predrt prs-1 ni koš in zlomljeno roko. Kra- j | jva je na fantu ležala in pre- v ;žvekovala in se je izpod krave x 'j videla samo razmesarjena fan- > tova glava. 'r -o--^ Smrtna kosa ' j ie V Radečah pri Zidanem mo- 's n stu je umrla Marjeta Lovšin, ^ mati gg. župnikov Ivana Lovši- < io'na v Planini pri Rakeku in An- 'i ij'Jtona Lovšina v Radečah. Po- : j ko jna je bila stara 82 let. — V ■Cerknici je umrla Oktavija U jŠčerko. —- V Ljubljani je umr- • p jla Ana Merala, mati sodnika 1 IF. Merale. ' AMimSCKNŠld SLOVENEC Torek, 17. oktobra 1933 IftMERIKANSKI SLOVENEC Slavkova modrost. — Mali Slavko je med poukom vedno nemiren in poreden. Končno se učiteljica naveliča njegove ne-ubogljivosti, pa mu reče: Samo osem dni bi hotela biti tvoja mati! Slavko nekaj časa tiho sedi, nato pa pravi: Bom enkrat o tem govoril z očetom. Morda se bo dalo kaj napraviti . . . Pretkani mešetar. — Kape-tan: Vi imate konja, ki pred strelom ne zbezlja. — Mešetar: Da, gospod kapetan. — Kapetan: Koliko stane ? Pet tisoč dinarjev. Kapetan in mešetar sta sklenila kupčijo. Naslednjega dne so bile vojaške vežbe in čim je zadonel prvi strel, je konj poskočil- in s kapetanom vred zbezljal. Kapetan, ves razburjen, se je podal k mešetarju in ga krepko ozmerjal. — Mešetar je mirno odgovoril: Dejal sem vam razločno, gospod kapetan, da konj pred strelom ne zbezlja. Glede tega, kaj napravi konj po strelu, pa se midva nisva dogovorila . . . Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Grki in Turki Po obsodbi. — Sodnik: Obtoženec, ali imate k sodbi še kaj pridati? Obsojenec: Ne, pridati pa nimam ničesar, pač pa bi rad kaj proč vzel . . . Izbira neveste. — Stara teti-ca Emilija si je nadela nalogo, da preskrbi nečaku Branku primerno nevesto. Ko jo je izbrala, je uredila tako, da bi jo nečak videl, ne da bi bodoča nevesta o tem kaj vedela. Branko (po ogledu) : Cuj, tetica, ta ženska ima vendar eno nogo krajšo od druge. Teta: Nikakor ne, dragi Branko, nego samo takrat, kadar hodi . . . Računanje. — Učitelj: Mihec, imaš deset jabolk, pa pride tvoj bratec Francek in jih vzame polovico. Koliko ti jih še ostane? Mihec: Nič. Učitelj: To je nemogoče. Mihec: Seveda, vi še ne poznate našega Francka, ki bi odnesel vsa moja jabolka, če bi prišel do njih. Pri vojaškem pouku. — Narednik (rekrutu): Kaj bi storil, " če bi stal na straži pred skladiščem smodnika in bi se smodnik nenadoma vnel ? Rekrut: Javljam, gospod narednik, da bi eksplodiral . . . Dober gospodar. — A.: Za kaj tolčete mojega psa? B.: Ukral mi je klobaso! A.: Zakaj se ne obrnete name, ki sem njegov gospodar? B.: No, dobro, drugič nabi jem vas. (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS TARZAN, GOSPODAR DŽUNGLE 9 1931, by EdE«r Ricc Burrouelra, Inc. All rights rewrvi "Kar se Tebe tiče, je že odločeno," niti odgovori Tarzan. "Jaz pa bi rad po najkrajši poti prišel do obrežja," je dejal Blake. — "Kaj pa mene ne upoštevaš nič?" je vprašal Stimbol. Zopet je Tarzan ignoriral Stimbola. "Dobro, bodi pripravljen uro po aolnčnem vzhodu, ne bo težav z zamorci. Bom jaz tukaj", reče Tarzan, nato se obrne in odide nazaj v džunglo. Se pred solnčnim vzhodom je bilo vse živahno v Biakovem taborišču. Vse je bilo pripravljeno za odhod. Kmalu po zajutreku se je spustil z visokega drevesa oriak Tarzan. Ko ta nagovori zamorce v njihovem narečju so postali ti ztlo presenečeni. Vsi so se mu čudili odkod se je naučil te belec njihove govorice, ko jim je tako gladko govoril. . . ____tutai Tarzan je pokimal z glavo in odgovoril: "In Ti?" —"Jaz sem pa Jimmy Blake iz New Yor-ka," odgovori Američan. "Slišal sem pogovor« med Teboj in tvojimi zamorci," je povdarit Tarzan. "Vidim in domnevam, da se vidva razdeljujeta in da se nameravata ločiti? Kaj pa so vajini načrti?" — "Jaz nameravam..." se je vtaknil Stimbol. "Tiho I" je ukazal Tarzan Stimbolu. Jim Blake je že mnogo slišal o Tarzanu še doma v Ameriki, toda kljub temu je bil izne-naden, ko se je srečal s pogledom tega orjaka. Zapazil je na Tarzanovem, obrazu čist : poteze, ki so značile stalen značaj in poštenost. Drugače pa orjaJt, močnih mišic, kakoršnih še ni videl. "Tako, Tli si Tarzan," je izpregovoil mladi Blake. kEtSt 1» najstarejši slovenski jtofc,}.. Vist v Ameriki. gap: Ustanovljen leta 1*91, i I shaja vsak dan razun nedelj, pone-taljkov in dnevov po praznikih. fc Bedaja in tiska i {EDINOST PUBLISHING CO. ' Naslov nredniSWa in oprava: |849 W. Cermak Rd.r Chicago Telefon: CANAL 5544 Naročnina; Za celo leto---------$5.00 Za pol leta_____2.50 Zrn četrt leta____________1.50 2a Chicago. Kanado in Evropo: celo leto _16.00 Za *ol leta - 3.00 ga čettrt leta ....................... 1.75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1191, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO, Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Subscription: For one year __________________$5.00 For half a year_______2.50 For three months_______1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year___$6.00 For half a year___3.00 For three months___1.75 MM. A, J^ljfffia U-S. Wt OO OUR MU*t blizu in daleč, pa bodisi da se to imenuje balkanski ali črno-morski pakt. Balkanski pakt bi bil že davno mogoč in izvršeno dejstvo?« da ni ves čas Bolgarija stala ob strani ter se trdovratno kujala. Tudi za črnomorski pakt so dani malodane vsi pogoji: Rusija, Rumunija in Turčija so podpisale konvencijo o nenapadanju in o tolmačenju napadalne sovražnosti; med njimi se more črnomorski pakt podpisati kar brž. Zopet je tu Bolgarija, ki predstavlja oni člen, ki še manjka v verigi držav ob Črnem morju, pripravljenih, da pozabijo na preteklost in se izjavijo za prijateljstvo sedaj in v bodoče na osnovi današnjega stanja. Državniški sestanki in razgovori v Sofiji morejo tedaj prinesti važen preokret v obeh smereh hkrati in morejo zvezati v eno celoto oba velika prijateljska sistema. Grško-turškemu paktu gre s tega vidika gotovo posvečati ve£ pažnje in mu dajati več cene nego bi bilo vidno na prvi pogled. Mogel bo služiti kot pobuda za nadaljnje diplomatsko delo v naznačenih smereh, saj se je sklenil med narodoma še nedavno tako silno razprtima, v področju, kjer še vedno bolijo rane, ki jih je zasekala komaj na pol pozabljena preteklost. - r __________ Ministerski predsednik Tsaldaris na čelu predstavnikov c *rške republike je podpisal v Ankari s Turčijo pogodbo o pri- z jateljstvu in medsebojni organizaciji za skupno mejo. I Ta dogodek sam po sebi ne pomeni nič posebnega. Saj so § Jednošaji med Grčijo in Turčijo že dolgo prav dobri, saj je že \ lepa vrsta let potekla, odkar so se na obeh straneh odrekli vsa- t kršnemu stremljenju po spremembi današnjega stanja, po pre- ^ rirugačitvi meja, sploh vsakršnim revanžnim težnjam. Tsalda- g risov pakt potemtakem zares samo formalno potrjuje doseda- t pje stanje in mu daje slovesen pečat, novosti pa ne prinaša. j Ali vendar je v nekih pogledih več nego samo to. Že dej- č jrtvo samo, da podpisuje pakt Tsaldaris, ki je predstavnik ljud- i |rke stranke, mu daje še poseben pomen. Že najmanj dobri dve j 'desetletji je grški narod v notranji, pa tudi vnanji politiki raz- -klan na dva tabora, enega, ki se zbira okrog Venizelosa, ener- ; gije in zamaha polnega Krečana, katerega kariera se je priče- ( la v bojih s Turki, in drugega, ki je organiziran v ljudski stran- ] ki, konservativen na znotraj in na zanaj. Venizelos je .bil ves ] Čas poglavitni predstavitelj borbe s Turki, nosilec ideje o nacionalni osvoboditvi vseh Grkov in ustvaritvi Velike Grčije. — • JJsodni poraz v Mali Aziji je zagrešila ljudska stranka, katere Vodilne ministre je zato revolucija 1. 1922 postavila pred puške. ; In Tsaldaris, ki je dedič te politike, je sledil samo tradicijam ■voje stranke, ako je sedaj v Ankari slovesno priznal sedanje j »tanje in izrekel svoje garancije za sedanje meje. Ker se je , tudi Venizelos lojalno in iskrene? odrekel vsakršnim aspiraci- ; Jam po zopetni pridobitvi nekdaj grške maloazijske obale in i prav tako priznal današnje stanje, imajo v Ankari zagotovilo i •beh grških političnih taborov, da smatrata preteklost samo za'j preteklost in sedanjost kot osnovo bodočim medsebojnim odno-»ajem s Turčijo. S tem postane razmerje med obema država- j jaa zares prav solidno utemeljeno in prijateljska zveza je na tej osnovi mogoča kot trdna zgradba. Vendar če prav premislimo, pomeni to šele odstranitev nasprotujočih si teženj, zlasti v političnem območju. Da bi bili Grki in Turki prijatelji že štiri sto let, odkar so prišli v medsebojne stike, kakor je v preveliki diplomatski vnemi rekel Tsaldaris, ta je pač bosa; saj vemo natančno, da je bilo res ravne narobe. Na čuvstvenih temeljih potemtakem grško-turško prijateljstvo nikakor ne more sloneti, tudi če bi ne bilo poldrugega milijona maloazijskih beguncev, ki na Turke pač nikdar ne bodo mislili a prijateljskimi občutki. Namesto čuvstvenih vezi ! more biti samo razumska zadeva, zavest manjših držav, da jim j 'je zagotovljena tem boljša in varnejša bodočnost, kolikor tes-1 neje si stopijo in kolikor bolj izločijo vse, kar bi jih razpiralo | t ar dajalo tujim silam povode za vmešavanje. Z grško-turškim prijateljstvom se je zares bližnji vzhod v tem smislu povsem pomiri}. Da se more prijateljstvo s pridom nasloniti na marsikatere gospodarske pogoje, je tudi res; v gospodarskem in trgovinskem pogledu si moreta državi marsikaj nuditi in v an-1 karski pogodbi tudi gospodarska stran ni ostala zanemarjena, j Grško-turška prijateljska pogodba se pojmuje ponekod kot osnova, kot en del nadaljnjega političnega zbliževan ja v j južno-vzhodnem delu Evrope. Samo neposredno pred važni- J mi poseti v Sofiji, poseti tako s turške kot z rumunake strani. I Tem diplomatskim potovanjem se pripisuje velik pomen. Po- j stavijo naj tudi v Sofiji temelje boljšim odnošajem s sosedi ns (20) KAKO JE V CALUMETU i Calumet, Mich- Komaj se je s prvim oktobrom ; odprl lov na toliko pričakovane j zajce in jerebice, se je že zgodi- 1 la nesreča. Rojak Anton Vrane- . šič, s Caledonia ceste, komaj 22 let star, se je z drugim svojim | tovarišem podal na lov. Pri je- i zeru Medora staj izstopila iz ma- i šine in zavila v gozd, da zasledi- i ta kako jerebico. Ko sta take hodila po gozdu, se je Vraneši-čeva puška na nepojasnjeni način sprožila in ves naboj mu je , škodoval, da so mu morali v bol- : zletel v roko in ga občutno po-nici roko odi'ezati, kar je res huda nesreča za mladega človeka, ki jo bo pomnil celo življenje. Pač niso vse jerebice toliko vredne. Kaj hočemo, človek ne, ve, kje ga čaka nesreča in pravijo, da če bi človek vedel, bi ne bil revež. V pripravljalno šolo za vojaško akademijo se je podal Ferdinand Chešarek, sin tajnika J Slovensko-Hrvatske Zveze na1 Calumetu. V vojaško akademijo, I odkoder prihajajo častniki za ' ameriško armado, v West Point, je zelo težko priti, ker je' le go-jtovo število mladeničev sprejetih vsako leto. Izpit za sprejem v to akademijo je dejal že lanske pomlad, a ker je izpit zelo težak in mladenič ni imel posebnega treniranja, ki ga nudijo za to posebne pripravljalne šole, ni napravil zadostno število točk. Zato se je letos podal v Davitt šolo v Washington, D. C., kjer se mladeniči pripravljajo za !vstop v omenjeno vojaško aka-jdemijo. Mladeniču častitamo in želimo, da kot Slovenec srečno j izdela izpit prihodnjo pomlad. Tako si Slovenci poskušamo pridobiti višja mesta. Zadnjič je. bilo poročano,- da se bo vršil v naši cerkveni dvo-|rani koncert za korist naše cer-jkve v nedeljo 15. oktobra. Sedaj moramo to v toliko popravi-jti, da se bo vršil že omenjeni ■ J koncert v korist cerkve sv. Jo-, Ižefa v nedeljo 29. oktobra. Pre-• jmemba se je izvršila radi tega, ker je bil pevcem prekratko od- merjen čas vežbe, ki je potrebna 2a tak nastop. Koncert priredijo naši slovenski pevci pod vodstvom pevovodje Franka Simo- > niča. Sodelovali bodo tudi koli-; kor toliko že znani tamburaši iz Ahmeka. Z gotovostjo smemo torej pričakovati, da bo to nekaj posebnega in bodo imeli udeleženci res lep užitek. Naše ženske so prav pridno na delu, tako j s prodajo vstopnic, kakor tudi z drugimi pripravami, ki so s tem v zvezi. Upati je, da bo ta dan ena največjih udeležb, kar smo ■ jih še kedaj imeli v naši cerkve- j ni dvorani. Ker,gre ves dobiček za našo cerkev, je pričakovati, da se bodo odzvali prav vsi ro-; jaki, katerim je cerkev in pa i lepo petje količkaj pri srcu. I Avtomobilistom so stopili nekoliko na prste. Z dnem 17. okt. je namreč stopil v veljavo novi zakon, ki stavi avtomobiliste finančno odgovorne, za plačati vse stroške v slučaju nesreče, i Zakon je bil v glavnem sprejet radi tega, da se bo več avtomo-bilistov zavarovalo za slučaj nesreče. Zakon seveda nikogar ne sili, da se mora zavarovati, vendar je tako prikrojen, da bo ma-lokateri avtomobilist izostal od tega zavarovanja, ker če bi avtomobilist v slučaju nesreče z avtomobilom, katere je sam kriv, ne mogel poravnati nastalih stroškov, izgubi pravico voziti avtomobil in mu odvzamejo vse certifikate in dokler ne poravna vseh stroškov, ne bo smel voziti avtomobila. V slučaju zavarovanja, pa poravna nastale stroške pri taki nesreči, zavarovalnica. Ta zakon bo morda pomagal marsikateremu avtomobi-listu, da bo odslej zmerneje vozil svoje vozilo po cestah, kar ni več kot prav. R. VINSKA TRGATEV NA WIL- LARDU IN CIGANJE NA TIOGI Willard, Wis. V nedeljo 8. tega meseca so priredile članice dr. Marije Pomagaj vinsko trgatev. Vse se je vršilo v najlepšem redu in vse je bilo zadovoljno z vsem, le radi sodnika sem slišal nekaj pri- : tožb, da je bil prestrog. — Po dvorani je bilo razobešenega mnogo grozdja, vmes so bile lepe bele rumene hruške, pa tudi kako jabolko je viselo. Tatov je (bilo mnogo, viničarji in viničar- ; ke so pa seveda z budnim očesom pazili na vsakega, tako da vsak, ki si je upal kaj ukrasti, je bil takoj prijet in peljan pred sodnika. Med tatovi sta bila tudi naš č. g. Father in samostanski brat. — "Poglejte Perušek, to le drobno jabolko sem utrgal, pa sem moral plačati 10c. Uh, to je hud sodnik." — Tako mi je potožil samostanski brat, ko je prišel iz vinograda v zidanico. — "Pa ko bi imel več denarja, naj bi že bilo, a ker nimam, je pa že preveč," — je nadaljeval. Ravno tedaj se dobrodušno pri-smeje č. g. Father župnik, držeč velik grozd v rokah in sliši bratovo pritožbo. Gospod se mu nasmehne in parvi: "Nič, nikar ne toži. Ce si ti kaj oškodovan, sem pa jaz toliko na boljšem. Glej, ta groed je vreden najmanj dolar, pa sem bil obsojen na pla-> čilo samo borih 25c." — In oba j sta začela pokušati sladke jagode ,tako se je kmalu vsa jeza spremenila v dobro voljo. — Viničarji in viničarke, so se prav "fajn" obnesli. Tudi Mr. "Happy" s svojo harmoniko se je prav ]imenitno postavil, ko je viničar-je in viničarke pripeljal domov k večerji. — Kaj pa Jože Štam-car? Ta,pa vselej kadar nastopi, I spravi vse občinstvo v smeh. Pa j prihodnje leto še. Onemu "fantku", ki mi je sko-ro izpred oči odnesel "bakso" v (kateri je bilo še nekaj kosov 'sladkih "bars" (candy) pa re-!čem, da mora nazaj prinesti, ali pa plačati, drugače bo imet sitnosti, ker ga jaz dobro poznam. Ko je tu na Tiogi živeči in daleč okoli znan farmar Richards plačal v trgovini s čekom, mu je ' od tega ostalo še nekaj nad $30. ' Da bi si prihranil pot, ni nesel denarja domov, ampak ga je vzel s seboj, ko,je šel po živino, ki se 1 je pasla, da jo prižene domov, ' iker je bil čas molže. Pač ni opa-' zil, da ga v trgovini opazuje neki človek — cigan. — Ko je ' j bil dovolj daleč od doma, ga do-' hiti avto v katerem so sedele tri 1 ženske in en moški. Avto se u-stavi in ženske izstopijo ter se približajo omenjenemu farmar-} ju, nakar ga ena pobara, če ima * kaj denarja. Revež ni vedel kaj bo iz tega, pa odgovori, da ima nekaj malega. Ker jim je pa bilo 3 znano, koliko ima, jim je moral " dati vseh $30.00. Ko so bili pri avtomobilu, vrže ena ciganka proti farmarju $10.00, češ naj " jih pobere. Medtem, ko je ta po-1 biral vrženi mu denar, je avto že oddrdral naprej, tako da farmar ni mogel opaziti licenčne števil-j ke in jih bo težko kedaj dobil, te " j nepridiprave ciganske. Seveda j je vso stvar naznanil oblastem, a kdo naj jih išče, ko so oddr-drali neznano kam. — Rojaki, o varujte se ciganov. Onim, ki so se pritožili, da se e premalo oglašam v Amerikan-e slcem Slovencu sporočam, da se bom od sedaj naprej večkrat o-flasil. Ludvik Perušek. toInono KOLIKO ŠOL IMAMO KATOLIČANI V AMERIKI c V Združenih državah je tačas ^ 10,594 katoliških šol. V novem ^ šolskem letu, ki se je pričelo dne 1. septembra, jih obiskuje 2,-582,000 učencev obojega spola. ( -o- ROMARJI PAPEŽU NE BODO VEČ POLJUBLJALI ROKE 5 Zaradi ogromnega navala romarjev Rim je sv. oče odločil, da ceremonijo poljubljanja roke od- j pravi. Da zadosti temu doseda- s njemu običaju, je moral sv. oče \ obhoditi vse dvorane, kjer so ] čakali nanj romarji. Nestrpni < romarji se tudi tesno zgrinjajo okolu njega. Vse to je za si vola-sega moža zelo utrudljivo. Poslej bo sprejemal sv. oče romarje le v velikih dvoranah in govo- ' ril z njimi s prestola. -o--: PO ČEM DOLOČIMO STAROST GOSI IN RACE j Staro gos ali raco spoznamo po njiju hrapavih nogah, po ! močnih perutih in kljunih ter tenkoči perja. Gosje peruti imajo na hrbtu dve majhni, ostri in trdi peresi. Na večjem, se po preteku enega leta pokaže majhen žlebič, kakor da ga je začrtala triogelna pila. Ti žlebiči se pomnožijo vsako leto za enega. Stara gos ima tudi debelejšo kožo, a pri raeah je treba upoštevati, da jim je kljun v razmerju k širini glave dosti daljši nego pri stari raci. -o- MLADINA PREVLADUJE V KANADI Po najnovejših podatkih znaša prebivalstvo Kanade 10,376,-786 prebivalcev. Od tega števila ima 5,339,991 ljudi manj kakor 25 let, to se pravi, da je 52 odsto kanadskega prebivalstva staro manj kakor 25 let. 4,510,195 ljudi ni še| staro niti 21 leto in najboljše je zastopana kategorija manj starih kakor 10 let, to se pravi, da je v Kanadi silno dosti otrok. Ti žive predvsem v katoliških družinah. Medtem, ko razmeroma število starih v Evropi vedno bolj narašča, se v Kanadi množi število mladih. Poleg tega ima Kanada 163 starčkov, ki so stari nad 100 let. -o- ANEKDOTA Mark Twain ni znal klavirja, vendar je v neki družbi pripovedoval, da je nekoč spremljal svojega očeta na tem glasbilu. Na začudene poglede prisotnih ljudi je menil: "Naša hiša je stala na bregu Missis-sipija. Nekoč, ko sem bil še majhen, je reka prestopila bregove ni preplavila tudi našo hišo. Oče in jaz sva splezala pod streho. Tam je moj roditelj vzel neko postelj in se na njej spustil v valove. Jaz pa sem ga spremljal na klavirju, ki sem ga našel tam gori." 8 POGLEJTE NA DATUM § POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU 1 \ I Ako je poleg Vašega imena številka 10—33, je to znamenje, da se je vam j iztekla naročnina. Pri pošiljanju na- < ročnine se poslužite spodnjega kupo- « na. Obnovite naročnino čimprej e, ker < izdajanje lifta je v zvezi z velikim) \ stroški. X AMERIKANSKi SLOVENEC. § 1849 W. 22nd St.. Chicago, 111. | Priloženo vam pošiljam svoto $.....-........... *a obn" 9 tritev moje naročnine za "Amer. Slovenca". § Ime--—------—----— j 9 Naalov----------——— 2 6 Mesto--------------- X ___..v* Torek, 17. oktobra 1983 AMERIKANSKI SLOVENEC teaif 9 nanutnmumi»i.t»niuu'ima» w mu ju >w mu PRED ODHODOM V CHICAGO i G Tvoj nedeljski tovariš. i>.iim;;uiuiniiminiju:iiuiiniiuniii);i.niinniin>»niinuiuinfiimuuiii; TEDENSKI KOLEDAR I 23 Ponedeljek — Sv. Teodoret, rmuč. 24 Torek — Sv. Rafael Nadangel. 25 Sreda — Sv. Krizant in somuč. 26 Četrtek — Sv. Evarist, papež. 27 Petek — Sv. Frumencij, škof. * 28 Sobota —Sv. Simon in Juda, apost. 29 Nedelja — Kristus Kralj. -o- Rev. J. C. Smoley: DVAJSETA NEDELJA PO BINKOŠTIH V Sirahovi knjigi beremo besede: "Veliko trpljenje je naloženo vsem ljudem in težak jarem na Adamove sinove od dneva, ko so prišli iz materinega telesa, pa do dne pokopa v mater nas vseh." Resničnost teh besed skušamo vedno sami na sebi. Koliko križev doleti človeka na svetu! Ne imenujemo zemlje zastonj dolino solz. Največji križ je pa nedvomno bolezen ; kako žalostno je v hiši, kjer je bolnik. To vidimo v današnjem evangeliju. Sin kraljevega uradnika je bil hudo bolan. Ko je uradnik slišal, da prihaja Jezus v Kafarnaum, se je hitro podal na pot ga prosit, da bi mu sina ozdravil. V hiše bogatašev prihaja bolezen, pa tudi v hiše revežev- Cemu pa pošilja Bog bolezni? 1. Da bi ga človeka skusil in ga privedel k bolj popolnemu življenju. Zakaj je pa Joba zadela taka grozna bolezen? Bil je pravičen mož, in vendar kako strašna je bila njegova bolezen. Bil je poln ran in oteklin in je sedel na gnojišču. Zakaj je Bog poslal Tobiju slepoto? Sv. Pismo pravi o njem, "da se je od otroških let bal Boga in se držal njegovih zapovedi." A.ngel je povedal vzrok tega trpljenja: "Ker si se Bogu dopadel, je bile Potrebno, da je prišla ta preskušnja na te." Zato so pa vsi svetniki bili veseli, če so morali trpeti. Sv. Terezija je rekla: "Ali trpeti ali umreti." Sv. Janez od Križa je molil: "Gospod, ničesar si bolj ne želim, kakor trpljenja." 2. Bog pošilja bolezni, da nas kaznuje. Ravna z nami kakor oče, ki kaznuje otroke, kadar to zaslužijo. Sam pravi: "Te, ki jih ljubim, karam in kaznujem." Kdo pa more reči, da Ui nikoli grešil in da ni zaslužil kazni?. 3. Bog pošilja bolezni, da nas kliče k sebi. Človek tako rad pozabi na Boga; ko se ga pa dotakne božja roka, se pa spomni svojega Stvarnika. Vidimo to v današnjem evangeliju. Kraljevi uradnik ni imel vere. Ko mu je pa Bog poslal bolezen v hišo, je pa iskal pomoči, pa je ni našel, obrnil se je potem na ^zusa. In ko je ta sina ozdravil, "je pa," tako pravi evangelij, "veroval in njegova hiša." Kako je Savel preganjal Gospodo-Vo cerkev; na potu v Damask je oslepel. In to trpljenje je bilo ftjemu v korist, iz Savla je postal Pavel. Sv. Ignacij je bil vojak, zadela ga je sovražnikova kroglja; v bolnici je prebiral življenje svetnikov; to ga je privedlo k Kristusu; postal je svetnik. Prav pravi sv. Izidor: "Bolezen rani telo, ozdravi pa dušo." 4. Bog pošilja bolezen, da nam oznanja smrt. Tuintam pride na človeka nagla smrt. Uresničujejo se nad njim besede: "Bodite pripravljeni, ker ne veste nc ure ne dneva; kajti ob uri, ko ne pričakujete, bi prišel Sin človekov." Napraviti moramo red s seboj in z Bogom ob pravem času. "Ko bi sami sebe presojevali, pa ne bi bili sojeni." Ce vas torej zadene bolezen, premišljujte, zakaj vam jo je Bog poslal. Bog ima s tem gotovo svoj namen. Če vam vest ničesar ne očita, veselite in radujte se, Bog. vam jo pošilja, ker vas ljubi in vas hoče preizkusiti. Ce ste si pa svesti kakega JJi'eha, sprejmite bolezen iz božjih rok uclano in skesano kot kazen, ki ste jo zaslužili; s sv. Avguštinom vzdihnite: "Gospod, tu- reži, tu žgi, samo na večnosti mi prizanesi." Pokličite v bolezni duhovnika, da vas spravi z Bogom, da vas okrepča s sv. Popotnico, da vam podeli sv. poslednje olje. Tako boste mirno Sledali smrti v obraz, mirno boste lahko molili: "Tvoja volja naj zgodi, kakor v nebesih tako na zemlji." SKLAD ZA REVEŽE OD POVODNJE PRIZADETE V STAREM KRAJU. dovoljstvo ljudstva. V oktobru ali notembru se bo vršila slovesna blagoslovitev dela. -o-— N. Predsednik Roosevelt in n jegova soproga na ploščadi vlaka na postaji v Hyde parku, Y., predno sta se odpeljala v Chicago na konvencijo ameriških legijonarjev. Da, tisti nesrečni ''pa", ko bi ga ne bilo! Pa je-niso znali izrabiti. Tujina je najgrša v tem, da svojim žrtvam, našim izseljencem, le prerada najprej pamet zmeša. Pijača! Razmere! Slaba družba! Priložnosti, preje niti sluteno! Pa gre pamet! Pride sreča — pa jo vržejo proč. Zato, o kolik blagoslov za te reveže je mož božji, ki jim skuša dati najprej Boga in pameti. Ž njima pa pride vse, kar je dobrega. Toda vsa južna Amerika do-sedaj ni imela niti enega sloven skega izseljeniškega misijonarja, ki bi hitel za njimi, jih moralno dvigal, jim polagal temelje vsake sreče, zlasti edine temelje sreče v tujini — Boga in njegove zapovedi. Našel se je pa mož, ki je spomladi odšel tja tako daleč — g. Jože Kastelic je bil to. Šel je za njimi, da jim bo duhovni vodnik, svaritelj in oče. Prvo daljše poročilo je poslal te dni iz Buenos Airesa, glavnega mesta Argentine, kjer se je nastanil. Težave in težave, žrtve in žrtve, težko delo in boj. V to izzveni celo njegovo poročilo. Skoraj bi rekli, da niso težave, v kakršne pride misijonar med pagani, nič v primeru s težavami, v katere pride izseljeniški misijonar. G. Kastelic je naletel prve težave že takoj pri cerkveni oblasti. Cerkveni predpisi za naseljevanje tujih duhovnikov v Argentini so jako strogi. Dolgo časa sploh ni vedel ali bo smel ostati tam ali se bo pa moral vrniti. Šele posredovanju papežkega nuncija se je posrečilo, da mu je to dovoljenje izposloval. Hvala Bogu ! Zadeva je danes urejena in naši katoliški Slovenci bodo imeli stalnega duhovnega voditelja, katerega so bili tako potrebni. Velike težave je naletel tudi pri naših državnih zastopnikih radi obstoječih razmer, ki vladajo tam med našimi ljudmi. Tc še niso urejene. Še bo bojev ir pisanja! Še bo sumniČenj in ob rekovanj! Vendar previdnost g Kastelica bo gotovo tudi te pre magala. Saj so njegovi namen tako čisti in plemeniti, da morajo zmagati. Velike težave je naletel tudi v ondotnih verskih in cerkvenih razmerah. Težave so v gmotnem obstanku. Duhovno materialne vprašanje je tam dosti težko, posebno sedaj v času krize. Škofe in njegove kurije plačuje država. Za vse drugo mora skrbeti cerkev sama. Župniki morajo sami skrbeti, da bodo živeli sebe in svoje kaplane; Zato je veliko pomanjkanje duhovnikov. So mesta s 30.000 katoliki, pa imajo samo po enega duhovnika, pa še tega starega in bolnega. Mesta s 100.000 verniki pa imajo po dva ali tri. Vročekrvni Ar-gentinci nimajo duhovskih poklicev. Da pri takih razmerah verskega življenja ni, je samo naravno. Cerkveno življenje po vsem drugačno ko naše. Ni ne društvenega življenja, ne spovedovanja, ne cerkvenih pogrebov, ne obiskovanja bolnikov. Če pa je, je tako neznatno ko nič. Da pri takih razmerah dežele tudi med našimi izseljenci ni in ne more biti dosti boljše, da je še slabše, se samo razume. Posebno še, ker slovenskega duhovnika sploh niso imeli. V take-le razmere je prišel g. Kastelic. Vendar se jih ni ustrašil. Našel si je v mestu malo kapelo, naprosil si zavetišče pri nekih redovnikih, Kamili jih imenujejo, in začel klicati in vabiti rojake okrog sebe. Tako je začel svoje vzvišeno misijonsko delo. O tem piše dobesedno: "Še največ veselja imam, hvala Bogu,z ljudmi, radi katerih sem tukaj, K službi božji jih prihaja še precej. Mala cerkvica je kar redne polna dopoldne in celo popoldne pri krščanskem nauku. Po lita-nijah se p« zbiramo v župnijski pisarni. Te urice so zame najlepše. Posebno popoldansko službo božjo upam še močno poživit: in napraviti prijetno. Zbor je treba še ustanoviti. Časa bo pt zmanjkovalo za vaje. Namenje na je pred vsem našim sloven j skim služkinjam, katerih raču najo, da bo v Buenos Airesu bli zu tisoč. Iz mesta do danes še nisem bil. Ni govora, da bi mogel hoditi kaj veliko po Rosario, Cordobi, kjer je baje veliko nad 4000 Slovencev, Montevideo ali celo po Braziliji. Zdi se mi, da bi s tem doma več podrl ko drugod sezidal. V Argentini je petero slovenskih patrov Salezijancev, ki imajo v Buenos Airesu in drugod sijajne zavode in so zelo pri- Kakor v zadnji številki tega lista, ponovno naslavljamo roja-5ki apel na vsa usmiljena in blaga slovenska srca v Ameriki, da kdor more utrpeti kak cent v teh razmerah je uljudno prosen, da pomaga po svoji moči revežem prizadetim od strašne povodnje v starem kraju. Amerikanski Slovenec bo poslal zbirko, kolikor bo nabral do Zahvalnega dneva (Thanksgiving Day) na urad Katoliške Akcije, ki je škofijska ustanova v Ljubljani, da razdeli med pod-trebne reveže v farah prizadetih krajev. Ta ustanova, če katera bo gotovo najbolj pazila in pravično razdelila nabrane darove. Prosimo torej, kdor se bo odločil, da bo daroval kak prispevek v ta namen, naj to stori čimprej e more, da bo naša božična zbirka za starokrajske reveže čimveč j a, ko mogoče. Za blag in potreben namen prosimo. Za reveže, podpore potrebne gre! Kdor more, pomagaj sirotam otirati solze v njihovem strašnem trpljenju, ki se nahajajo. 2. izkaz: Mrs. Jennie Mustar, Joliet, 111.....................$ 1.00 Pridobitev V Žužemberku so pred kratkim postavili nov gasilni dom, ki bo v veliko korist Žužember-čanom, kakor tudi okolici v slučaju požarne nesreče. -o- Vlom Pri posestniku Alojziju Lav-ričir v Šmavcu pri Trebnjem so neznani zlikovci vdrli v hišo in mu odnesli vse prihranke v znesku nad 10,000 Din. ljubljeni. Upam, fJa se mi bo po-;Zadnji izkaz ....................$23.50 srečilo, da bo salezijanski pro-j _ vincial poklical slovenskega patra v Buenos Aires in ga dal na razpolago za Slovence. Eden bo lahko v ,Buenos Airesu, drugi bo hodil okrog po Argentini!" Gotovo veliko misijonsko delo, večje kot ono med pagani. O, da bi se tudi mi Slovenci zavedli tega dejstva in podpirali najprej naše domače misij one, ki tako kriče po pomoči. --o-' Kraljičin dar Kakor poročajo z Bleda na Gorenjskem, je ob zadnjem obisku na Bledu darovala kraljica Marija župniku Oblaku [5000 Din za slikanje cerkve na Bledu. SLOVENCI V 'ZLATI DEŽELI' Argentina ji je ime. "Zlata dežela" pravijo, da pomenja nje-Uo ime. Tam živi tudi na tisoče Uaših slovenskih izseljencev, ki Jščejo svojega kruha. Zlata de- mrzli tujini. Koliko jih je že poginilo po neizmernih poljanah te dežele! Poginilo v strašnem obupu in nesreči.'Šli to tja isksit sreče, pa so našli nesrečo in po- zela se imenuje, pa naši ljudje gin, O, izseljeniški kruh, kako kaj malo tega zlata najdejo. Je I si grenak! Tujina je grda in mr- Skupaj do 14. oktobra....$24.50 Bog živi posnemalce! SIROM JUGOSLAVIJE Lepo slavlje Nedavno je proslavila tobačna tovarna v Nišu v Južni Srbiji svoje slavlje. Proslava je bila prav skromna, brez bučnih slovesnosti. Pač pa je tovarna za to proslavo oblekla na svoje stroške vse delavske otroke. — Pač res lepo in izredno slavlje. -----o- Vodovod Vodovod na Sladko goro in vas Polže je uogotovljen v za* iJmiiiiiMiEJiiiinmiiitJMiiiiHiiinimiiniuiEJHiiiiiiiiiii™ * Pač zlato samo v imenu. In dol-leta so živeli ti tisoči Sloven-cev popolnoma zapuščeni in po- zla mačeha. Brez srca je za nje. Pa bi si morda našli tudi tam sreče. Morda jih je celo že sre- zabljeni, prepuščeni sami sebi in i čala in se jim ponujala. Pa. . DVA IZMED PETERIH "3 Karpata-zeliščno okrepčilo je grenko-sladko zeliščno okrepčilo. Sestavljeno iz zelišča, ljublja, listov in medu. £ Največ naših bolezni in slabosti pride; radi krivične odstranitve, ter g ima svoj početek neredu stanja krvi, katera se preliva skozi celo telo. g ALI VI TRPITE NA glavobolu, kislini želodca, revmatizmu, trganju g po živcih, trganju v ledju, močnemu dihanju, bolečinah po jedi, slabemu S spanju, neslasti do jedi, plitvosti kože, mozoljah, turah in drugih nered- | nosti, ki so poznane radi posledice vsrkavanja toksina iz črevesja v krvi? a Naredite, kot je naredilo drugih 50,000. Pridite v Karpata-Herb-All Laboratory j 2149 West Cermak Road, Chicago, 111. ZA PROSTO POSVETOVANJE. Zunanji ljudje pošljite en dolar in mi Vam pošljemo $1.50 stekle- | nico Karpata-Herb-All-Tonic poštnine prosto. Mi imamo preko 2000 importiranih in domačih zelišč, ljubja,_ jagod | in listja. Prodajamo na debelo in drobno. Zastopnik se vposli. Izrcžitc ta oglas. IZREDNA PONUDBA: Z vsako steklenico Kar- £ pata-IIerb-Tonic dajemo steklenico Karpata-IIerb-Syrup brezplačno. S E3iiiiiii[iiiicaiiiiiiiiiiiicaiiiiiiiiiiiic3iiiiiiiiiiiiE3i;tiiiiii:iicaiiMiiiitiiitaiiiitiiiiiitc3iiiiiiitiiiicaHniitHiiiE3iiiiiiiifinz3iiiiinniiicaiiiiititiHiciS> Slika kaže dva komunista, ki sedita na zatožni klopi pod da sta kriva požara, kateri je uničil pcslopje ijemške-*?r^avneSa zbora. Na levi je Geo. Dimitrov, izgnani bolgar-»n !t°mun'st> na desni pa Ernest Torgler, kateri edini je Nemec Peterimi obtoženci. -A ir Društvo 'SV. JERGN1MA' ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Ustanovljeno dne 19. aprila 1914. Šteje nad 200 članov v obeh oddelkih. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta in v ml. oddelek od rojstva do 16. leta. Član aH članica, ko oboli, naj se takoj javi pri društvenem tajniku in potem naj se ravna po pravilih. Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru. Odbor za leto 1933: Predsednik MIKE F. TOMŠIČ, Box 217, Houstan, Pa. Tajnik JOHN BEVEC, Box 16, Strabane, Pa. Blagajnik ANTON TOMŠIČ, Box 94, Strabane, Pa. ?? «&> «5fc> 4» <5>fc rf? rjp n!? rH? »si? 4" 4» 4* 4* 4» 4* * * * * * 4* + * + Društvo w¥m sv. Jožefa ST. 169, K. S. K. J.. CLEVELAND. (Collinwood) O. Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slov. Domu ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v naselbini, se vas opozarja, da se takoj vpišete dokler niste še prestari. V društvo se sprejemajo moški in ženski v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino. LAWRENCE LESKOVEC, predsednik. FRANK MATOH, podpredsednik. GEO. PANČUR. tajnik. 829 E. 143rd Street. JOHN OMERZA, blagajnik. JOHN TRČEK, zapisnikar. if * * * * ft Društvo sv. Jožefa Itev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. Varujte vaše oči Ako vas nadleguje glavobol; ako vam solzijo oči in se hitro utrudijo; ako imate krivogled; tedaj je to znamenje, da morate dati vaše oči preiskati. DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST — Zdravnik za oči — 25 let skušnje v zdravstvu za oči. 1801 SOUTH ASHLAND AVE. CHICAGO, ILL. Telefon Canal 0523 Uradne ure: Od 9. ure dopoldne do 8:30 zvečer. Novi zemljevid Jugoslavije razdeljen v banovine, nove politične pokrajine Jugoslavije, je izšel in smo ravnokar prejeli novo pošiljatev in ga imamo zopet v zalogi. Vsem onim, ki so zadnje čase istega naročili, ga bodo te dni prejeli po pošti. —Novi zemljevid je inte-resanten zlasti za one, ki ne poznajo nove razdelitve Jugoslavije v banovine. Ta v barve tiskan zemljevid pokaže vse to. Kdor ga želi, si ga na.) naroči. STANE S POŠTNINO 30c, in se naroča od Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West Cermak Road, Chicago, III. RAVNOKAR SMO PREJELI DRUŽINSK, PRAT1KU ZA LETO 1934. Letošnja pratika je zelo zanimiva.. Vsebuje posebno polo za slike, katerih je 33 po številu in vse zanimive za vsakega Slovenca. Poleg tega vsebuje krasne opise in več zelo poučnih kratkih členkov. Kdor si jo želi, jo naj naroči takoj, ker smo jih letos naročili vsled slabih razmer manj, kakor druga leta. Zato tisti, ki jo želite, jo takoj naročite, da ne bote pozneje ostali brez nje. Stane 20c, kar pošljite v znamkah, Money ordru ali gotovini na: KNJIGARNA AMER, SLOVENEC 1849 W. Cermak Road, Chicago, 111. POD OSEBNIM VODSTVOM BOŽIČNI IZLETI • V JUGOSLAVIJO « Iz NEW YORKA odplujeta priljubljena Lioydova Ekspresna Parnika "fer bremen tiJSti^Z decembra lo udobno potovanje BOB g m uWx .^jsaefc. jjra&i a v LJUBLJANO. — Bug |Of Izborne železniške V, jff l M V Cherbourga. ^ DECEMBRA Pojasnila vam da katerikoli lokalni agent ali NORTH GERMAN LLOYD < Ar 130 W. RANDOLPH ST., CHICAGO. ILL. gj? —-----------Irk SLAVKO SAVINSEK Povest z gorenjskih planin Porušeni mostovi Škoda, ki so jo napravile poplave v zadnjih dneh raste od trenutka do trenutka. Podatki se sicer počasi stekajo v Ljubljano, vendar kažejo že dosedanji dovolj strahoto razdivjanih vodnih sil. Most pri Sevnici je popolnoma odneslo, pri Krški vasi je odneslo državni most, dalje občinski most pri Cerkljah, zasebna mosta pri gradu Otočcah, odneslo je tudi stari most pri Medvodah, v kamniškem srezu pa mostovi v Duplici, Ihanu, Moravčah in Stahovici. Prav tako je Drava odnesla most pri Mariborskem otoku. Dalje je Savinja popolnoma porušila banovinski most in dva manjša občinska mostova v Celju. Popolnoma je izginil most čez Krko v Dvoru pri Žužemberku. Zelo je poškodovan most čez Krko v Soteski. Izginil je most v Dragi v novomeškem srezu, potem most čez Krko v Jesenicah. Savinja je še odnesla občinski most pri Rimskih toplicah. Odnesena sta tudi dva praga (jeza) v Savinji pri Mozirju in en prag v Savinji pri Šentpetru. Žalostno prizorišče v Radečah Radeče, 25. septembra. — Besni mokri element tudi nam ni prizanesel in se je pokazal v taki sili, kakor je ne pomnijo najstarejši. V noči od petka na soboto je treskalo, vmes se je vsi-pala ploha za ploho. V petek dopoldne je bilo isto in otroci šolarji so prihajali v šolo vsi premočeni. Uprava šole je nekatere razrede dopoldne razpustila, a popoldne prav vse in spravila o-troke domov, da jih obvaruje prehlajenja. Naš neznatni potok Sopota, ki izvira gori v Polšni-ških hribih je po dnevi vedno bolj rasel, kakor tudi Sava, ki je z vedno večjim šumom valila s seboj razne predmete. Meščani so slutili nevarnost in so nekateri, ki so bolj izpostavljeni nevarnosti, vso noč delali in spravljali svojo imovino na varno. G. Polanc je v svojem valjčnem mlinu spravil nekaj vagonov žita in mlevskih izdelkov toliko od S seboj sta nosili množino lesa tal, da bi bil brez skrbi, če bi bila povodenj taka, kakor 1923. V soboto dopoldne so se valile mase vode po Sopoti in po Savi, da je človeka kar groza obšla, in druge predmete, ki sta jih v svoji besnosti zajeli. Na mostu v Radečah je s strahom opazovala množica ljudi divjanje vode in pričakovala poročil za nadaljnje presojanje položaja. Sopota je sicer upadala, a Sava vedno bolj naraščala in zapirala pot Sopoti, kar je bilo usodno za Radeče. Proti večeru je Sava narasla in Sopota se je razlila po Radečah in preplavila vse spodnje lege. Vse je bilo pod vodo, ki je istočasno udirala v stanovanja. S strahom je vse pričakovalo in se pripravljalo na vse najslabše: Res je voda narasla zvečer med 20. in 22. uro do najvišje višine, 56 cm več kako? leta 1923. Voda je stala na trgu 70 cm nad cesto, ta je bila na treh krajih pod vodo, da je bil vsak promet izključen. Sava, ki ima pri Radečah pri-lično široko strugo, je narasla ra 7 in pol m nad normalo, tako da je manjkalo samo dober meter do mostišča. Učinek povodnji je bil zelo žalosten. Mesar Lotrič je imel vse pod vodo, a hotel Jadran je imel poplavljene vse gostilniške sobe in dvorano za 30 cm pod vodo. Valjčni mlin g. Polanca je bil v vodi, ki mu je uničila veliko surovin in mlevskih izdelkov. Njegovo posestvo pa je bilo popolnoma pod vodo in ima Veliko škodo, ker so mu uničeni vsi pridelki in polja izora-na. Vsi višje ležeči kraji so pod1 vrženi plazovom, iz katerih še bruha voda. Celo nekatere hiše so zaradi plazov ogrožene. Sopota je zalila vse ob njej ležeče travnike in polja ter nanosila po več metrov zemlje in blata. Po cestah je vsak promet izključen, ker je vse razorano. Mostove je voda trgala in jih odnašala, predvsem most pri tvornici "Peta". Na višje ležečih krajih je voda povzročila silno škodo, ker je razorala njive, a na travnike donesla cele kupe peska in kamenja. V Radečah samih pa je slika tako žalostna, da je ni mogoče popisati. Vse je zalito z blatom do 30 in 120 cm visoko in naše agilno gasilno društvo dela že od nedelje zjutraj in čisti in izpira s svojo motorko blato iz stanovanj in črpa vodo iz kleti. Okoličani so prihajali k maši in molče, žalostno ogledovali opustošenja, hvaleč Boga, da so visoko v hribih. Celotna škoda ra-deške občine se ceni nad pol milijona Din. Požrtvovalen mlad reševalec Celje, 25. sept. — Ko je bila 'sicer ponižna Savinja izpreme-njena v mogočen veletok od železnice pa do Starega gradu, so se dogajali prizori, ki bodo ofta-li še marsikomu dolgo v spominu. Iz veletoka sta štrlela samo hišica, tako zvani kolerašpital in pa Radejev kozolec. Ljudje, ki so prihiteli na železnico gledat naraščajočo vodo, so opazili, kako so stali na oknih in vratih o-samele hišice ljudje in mahali z rokami, proseč pomoči. Celjski reševalni oddelek je prihitel, spustil velik čoln v vodo in trije možje so odveslali proti hišici. Z velikim naporom so prišli do hišice in naložili ženo, tri otroke in moža. Pripeljali so jih srečno na suho. Nato so šli še drugič in rešili spet tri osebe. Toda ko so veslali tretjič, da bi še zadnje rešili, se jim ni posrečilo priti k hišici, zakaj voda je drla ob njej z največjo silo. (Dalje prih.) "Naš list 'Amer. Slovanec' je trdnjava, ki je ne sme premagati tudi njen najhujši sovražnik, depresija!" Božič se bliža Prav kmalu bo zopet tukaj. Ce kedaj se o Božiču spominjamo svojih domačih. Zlasti letos, ko je staro domovino zadela tako velika nesreča, strašna poplava. Ce so kedaj bili potrebni pomoči, so jo potrebni v teh strašnih dneh. Vsak cent in vsak dolar, jim bo veliko pomagal v tej bedi. Podpisani pošiljam denar v stari kraj točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. Cene jugoslov. dinarjem se računajo vsled nestalnosti valute po dnevu, ko prejmemo denar. Včeraj so bile naše cene: Dinarji: Za $ 3.00...................... 120 Din Za $ S.00...................... 215 Din Za $10.00...................... 440 Din Za $11.20...................... 500 Din Za $20.00...................... 905 Din Za $22.00......................1000 Din Za $50.00....;.................2260 Din Za izplačila v dolarjih: Za $ 5.00 pošljite............$ 5.75 Za $10.00 pošljite............$10.85 Za $15.00 pošljite............$16.00 Za $20.00 pošljite............$21.00 Za $25.00 pošljite............$26.00 Za $40.00 pošljite............$41.25 Za $50.00 pošljite............$51.50 Vsa pisma in pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH (V pisarni Amerikanskega Slovenca) 1849 W. CERMAK RD., CHICAGO, ILLINOIS 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. V vsako hišo - Svetofpismo! Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv. pismom. Pa če že moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo. Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanja apostolov. Ce kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanja apostolov. V premnogih slovenskih naselbinah ni slovenske cerkve, ni slovenskega duhovnika in rojaki ne slišijo evangelijev leta in leta v slovenskem jeziku. Ta knjiga, ki se imenuje ''NOVI ZAKON, SV. EVANGELIJI IN DEJANJE APOSTOLOV" vsebuje 541 strani, primerna žepna oblika. Ta knjiga naj bi prišla v vsako slovensko hišo v Ameriko. Zlasti tam, kjer nimajo slovenskih župnij in slovenskega duhovnika. STANE S POŠTNINO $1.00 Naroča se od: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST CERMAK RD. CHICAGO, ILLINOIS "Ali pa narobe! Prav tako se ujemajo vse te izjave z dejstvom, ki ga je navedla Cilka, nevesta obtoženčeva v pismeni izjavi, da je ubil financarja Tilen, tihotapec. Še veliko bolj je verjetna ta moja trditev ko vaša. Udarec je bil namreč silen in glejte, ta fant pred vami, gospod sodnik, je prešibak, da bi mogel takoj XMERIKXNSKI SLOVENEC 1NADALJNA POROČILA 0 POPLA V AH V JUGOSLAVIJI Izpod Golice Zakaj si pustila, da so ti ga ugrabili, ga šiloma odpeljali od tvojih nedrij in ga zaprli? Zaprli v to zatohlo luknjo, kjer umira v hrepenenju po tebi in si ne želi ničesar drugega več kot samo še: videti tebe, kraljica, enkrat samo še zdrseti po kamnitem plazu v koroško plat, enkrat samo še se podričniti po senožeti od Ka-dilnikove koče notri v graben, kjer valove podi po skalah od tajajočega se snega narastla Jesen ica! Vrata celice se oclpro, vstopi ječar in zmoti Matevža v njegovih sanjah: "Vstanite, gremo k zaslišanju!" mu reče in že stopi med vrata. Matevž vstane in se skoro opoteče proti vratom; v glavi se mu vrti, ko stopi na hodnik, kjer ga čaka še en ječar. Odpeljeta ga k preiskovalnemu sodniku. Na hodniku pred uradnimi sobami je že precej ljudi, ki čakajo sodbe in pravice. Z nemim pogledom preleti Matevž obraze, ki od besedne borbe razvneti, od sovraštva in razpihovanja strme vanj kakor v deveto čudo ter stikajo glavo, da morda ugane ta ali oni od njih Matevžev pregrešek. In fantu se stisne srce, ko sliši, da spremljajoči ga ječar na zadevno vprašanje debelega možakarja odvrne: "Financarja je ubil v Golici." Najrajši bi bil Matevž planil ječarju za vrat in ga v usta udaril za laž, ki jo ima ječar za resnico in jo je vrgel med zijajoče ljudi, da se ko blisk razleti po vsem hodniku. "A-a-a —?" zijajo navzoči in za hip pozabijo vsak svojih sporov in razprtij. Zopet prilika, da napasejo svojo radovednost, da v naprej obsodijo človeka, ki jim ni ničesar storil in ki mu sodnik po vsem spraševanju bolj verjame, da je nedolžen, kot če bi bil uboj priznal. 'Aha, sem v časopisu bral!" še sliši Matevž za seboj, ko stopi v sobo pred preiskovalnega sodnika. "Številka 29?" vpraša sodnik ječarja, ki prikima. "Matevž Kobentar z Breznice na Koroškem, kajne," se obrne k Matevžu. Matevž prikima. Že desetič gotovo isto vprašanje. Ko se vendar že poznata po različnih zaslišanjih. "No, ali ste si že premislili in priznate, da ste financarja ubili?" ga vpraša sodnik in pro-dirljivo pogleda obdolženca pred seboj. "Kako bi si, če ga pa nisem!" "Vedno isto trdite!" "Ne morem drugače kakor resnico povedati. Bog mi je priča, da ne lažem!" "Tako vsi govore, naj so krivi ali nedolžni. Toda priče drugače izpovedujejo!" "Dovolite, gospod sodnik," se zdajci oglasi mlad gospod, ki sloni ob stolu pri drugi mizi in ga Matevž dosedaj ni opazil, "samo ena priča trdi tako. In še ta najbrže iz sovraštva do obdolženca." "Gospod doktor, če ste pregledali akte, veste, da se izpoved in trditev financarjeva, ki je zaprisežen in je bil ponovno opozorjen na službeno prisego, ujema z vsemi izjavami došedaj zaslišanih prič!" FINO SOČNO GROZDJE Vseh vrst in kvalitet. Prodajam ga na cele kare in na drobno po najbolj zmernih cenah. Pridite in oglejte si ga. Grozdje prodajam na železniških trekah na SANTA FE RAILROAD na 21st Street and Archer Ave. kjer sem vsak dan od 7 ure zjutraj do 5. ure zvečer. Vprašajte za moje ime. ANTON RADICA 214 West 25th Place Chicago, Illinois Telefon na domu VICTORY 2192. Na trekah VICTORY 1400. s prvim udarcem pobiti človeka na tla do smrti. Oni drugi pa je velik ko gora in močan kot vol." Matevžu se razširi srce v upanju. Tedaj so držali duhovni gospod besedo in res poskrbeli za advokata. Saj to je gotovo njegov odvetnik, ker tako govori? In kako zna! Sodnik skomizgne z rameni: "Veste, gospod doktor, da je verjeti bolj zapriseženemu finančnemu stražniku kakor pa kmetiškemu dekletu, ki je povrh še nevesta obtoženčeva." "Moje mnenje pa je, gospod sodnik, da verjetnost financarjev zelo omejujejo dejstva, da je bil Ivan ves čas hud tekmec obtožencev pri nevesti njegovi ter je vedno in povsod skušal iznebiti se ga. To potrjujejo tudi kot priče zaslišani tovariši njegovi." "Stražnik leži vendar na smrt bolan v bolnici in veste, da človek, ki gleda smrti v lice in more izdihniti vsak trenutek, ne bo tako hudobno trdil nekaj povsem neresničnega. Koliko upanja pa ima na dekle, ko se vendar zaveda, da ne bo dolgo živel?" "Človek upa, dokler more dihati, gospod sodnik, in ko mu prižigajo mrtvaško svečo, še vedno meni — če je pri zavesti, — da jo bodo upihnili, ker bo zopet zdrav, kmalu zdrav. Sicer je pa tudi dekle dalo napisati izjavo na smrtni postelji; vsaj zdravnikovo mnenje je tako, da je dekle težko bolno!" "Gospod, recite, kaj je s Cilko?" plane Matevž, bled ko zid k mlademu doktorju in ga zgrabi s tako silo za roko, da mu zažvenči uklepna verižica na roki. "Le pomirite se, mladi mož, ni še vse upanje izgubljeno!" ga tolaži odvetnik, "samo pljučnica je bila zelo huda. Vaša nevesta pa je trdna in gotovo zmore njena narava hudo bolezen! Vsa zadeva bo pa itak kmalu rešena. Odvisno je vse od tega, kdaj iztaknemo Tilna, ki se klati nekje na Koroškem. Od njegove izpovedi zavisi vaša usoda, kajne, gospod sodnik?" "Bomo videli. Toda treba ga bo dobiti kmalu, ker sicer samo po nepotrebnem odlašamo glavno razpravo. Porotno zasedanje je pred durmi." "Tedaj bodo že Tilna sodili, Vas gotovo ne, Matevž, dam Vam besedo!" odločno in premišljeno reče odvetnik obtožencu in mu prepričevalno prikima,. ' "Za Tilnom smo izdali tiralico in tudi v Nemški Avstriji ga iščejo oblasti, gospod doktor. Od uradne strani se je storilo vse, da se zamotana zadeva pojasni in ne bo nedolžni obsojen," pove sodnik in odvetnik mu smeje se prikima. Obenem pa odmaje z glavo: "Zaslišanje je tedaj za danes končano," se obrne sodnik k ječarjema, ki stopita k Matevžu. Fant se za hip ozre sodniku v oči in vidi v njih goreti nekaj toplega. A že čuti sodnik sam to toploto v očeh, zato se skloni v akte in naroči ječarjema: "Številko 33, prosim!" "Takoj, gospod sodnik!" se glasi odgovor in ječarja odpeljeta Matevža proti vratom. Odvetnik se poslovi pri sodniku in stopi za Matevžem. Na hodniku ga dohiti. Fant gleda v tla, ker ga peko pogledi ljudi na hodniku. Ne opazi odvetnika za seboj. Šele ko ta prične govoriti, pogleda začudeno vanj. (Dalje.) V novomeškem srezu vode naglo padajo Novo mesto, 25. sept. — Danes je nastalo lepo jasno vreme in vode po Dolenjskem so pričele naglo nazadovati. Krka je od sobote zvečer do danes padla za dva metra. Zdaj so šele vidni sledovi razdejanja. Na poplavljenih poljih so ajda, koruza, proso, repa in korenje popolnoma uničeni. Večje število hiš vzdolž Krke je bilo precej poškodovanih. Krka je razdejala in odnesla 11 velikih mostov, javnih in zasebnih. Dolžina mostov znaša najmanj 30, največ 120 m, širina pa povprečno 4 m. Zlasti velika sta bila banovinski most na Dragi in državni most pri Krški vasi. Ogromna poplava je napravila samo pri teh javnih napravah za okroglo 2 milijona dinarjev škode. Redni promet je zopet vzpostavljen na cesti Novo mesto— Toplice, Novo mesto—Žužemberk, Novo mesto—Krško, do-čim je še vedno prekinjen na cesti Novo mesto—Brežice—Zagreb za nedoločen čas, ker pri Krški vasi ni mostu. V Kostanjevici sta ostala oba mosta cela, kar se je zahvaliti samo dejstvu, da so z obeh pravočasno odstranili lesena tla, tako da se je s tem udarna moč in sila vode zmanjšala. Krka tudi v Kostanjevici in v Dragi rapidno pada in bo čez nekaj dni zopet v normalnem stanju. Ljudje v posameznih vaseh ob Krki, ki so bili prizadeti od poplave in so morali deloma bežati, so se danes vrnili ter čistijo in popravljajo domove. Razburljivi prizori v Laškem Laško, 25, sept. — Savinja je začela naraščati v petek in je dosegla v soboto ob 14. svoj višek 5.22 m nad normalo. V Laškem je pustošila vrtove, kleti, stanovanja. Za reševalno akcijo je bilo alarmirano gasilstvo in vse prebivalstvo. Treba je bilo evakuirati več, na desnem bregu Savinje ležečih hiš. Pri teh reševalnih delih so se posebno odlikovali Majcen Fric, Petrin Albert in Kumer Mirko. Prva dva sta v kopalni obleki brodila vso soboto popoldne po mrzlih bes-nečih valovih, ki so jima pljuskali mestoma do vratu. Reševa- la sta ljudi in blago iz ogroženih hiš. Pri evakuaciji Sokolske-ga doma se je prav imenovanima zahvaliti, da ni zahtevala voda tudi smrtnih žrtev. Prav tam so v naglici zbili iz tramovja in desek zasilen brod, na katerem se je spustilo 5 oseb preko vode proti bregu. Deroča voda pa je zgrabila brod in ga nesla proti sredini toka. Z nadčloveško močjo se je reševalcem posrečilo, da so zadržali brod pri k sreči tam stoječem brzojavnem drogu, nakar so ga s pomočjo drugih rešili iz objema valov. Kmalu nato se je zrušil v valove leseni most čez potok Ži-kovco. S tem je narasla tudi nevarnost za glavni most, ki bržčas ne bi zdržal pritisk, če bi se podrti leseni most pred njim zasidral. Prav gotovo pa bi bil u-ničen vodovod, ki je speljan pod mostnim pločnikom. Medtem je prišla vest, da nese Savinja oba celjska mosta, kar je nevarnost za most in vodovod še podvojilo. Del gasilcev je bil odrejen na most, da razbije ev. tam nagromadeno tra-movje, drugi del pa je šel pritrjevat podrti leseni most čez Žikovco, katerega so privezali z močnimi vrvmi; to in pa močna betonska ograja je divjemu elementu kljubovalo in most — a-koravno sesut — je ostal. Velika nevarnost je pretila tudi prebivalstvu in hišam pod Šmihelom. Prav tam se je na za-padnem griču odtrgal velik plaz in pritiskal proti objektom ob Šmihelski cesti. Na sto in sto kubičnih metrov zemlje, drevja in kamenja je vidno pritiskalo proti dolini. Zdelo se je, da plazu ne bo mogoče vzdržati. Že se je zrušilo pod nevzdržnim pritiskom gospodarsko poslopje g. Gerkmana in že je ogražal plaz hiše g. Kačiča. V tem se je posrečilo reševalnemu moštvu, da je odvedlo vodovje, ki je plaz iz-podjedalQ in ob enem pritiskalo proti nižavi, v drugo smer in plaz se je ustavil, s čimer ije bila večja nevarnost za enkrat odstranjena. Kljub temu pa je povzročena škoda na vrtovih, pohištvu, blagu, podrtem mostu in gospodarskem poslopju g. Gerkmana itd. tako velika, da se še ne da preceniti. "Matevž, ali bi radi naročili kaj za Cilko? V nedeljo grem na Dobravo," vpraša obtoženca in stopi k njemu. Ječarja se mu spoštljivo umakneta in ostaneta zadaj. TfltrlUi ? Torek, 17. oktobra 193?>'* , TISKARNA ^Amerikanski Slovenec^ izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi so se o tem prepričali in so naši stalni odjemaloi. Društva'— Trgovci — Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec