»Privatniki« povečujejo ponudbo blaga
V Sloveniji imamo okoli 170 tr-govinic vzasebni lasti, od tega jih je sedem, če štejemo le tiste, v katerih prodajajo sadje in zele-njavo, v naši občini. Kako potreb-ne so te trgovinice in kioski najbrž ni treba posebej pojasnje-vati in vsak, ki je že kdaj kupoval v njih tudi ve, da imajo zelo pe-stro izbiro sadja in zelenjave, ki je največkrat celo bolj kvalitetna kot pa ona, ki jo lahko kupimo v samopostrežnih trgovinah.
»Naša občina se je hitro razvi-jala in stanovanjska gradnja v le-tih 1976 do 1980 je bila izjemno obsežna. Vendar pa smo gradili le »spalne soseske«, v katerih največkrat ni bilo niti kioska s časopisi kaj šele trgovine. če smo hoteli urediti ponudbo in za-dovoljiti prebivalce smo, v so-glasju s krajevnimi skupnostmi, morali vzpodbuditi zasebni sek-tor," nam je dejal Kosta Bizjak. podpredsednik izvršnega sveta obč. skupščine zadolžen za go-spodarstvo
»Privatniki« so se kaj hitro znašli in postavili kioske v tiste soseske, kjer je bil problem pre-skrbe najbolj pereč. Krajanom so ponudili različno sadje. kvalitet-no zelenjavo in nekateri tudi ste-kleničene sokove m konzerve. Ceprav v večini primerov niso nič cenejši kot družbeni sektor, so si pridobili zaradi dobre kvalitete ponujenega blaga širok krog kupcev Razen dveh, ki irnata lo-kale v zgradbah, imajo vsi kioske. In čeprav jih je že sedem ali osem, bi lahko njih število še ra-slo, saj je popraševanja po kvali-tetnem blagu vedno dovolj. Po-večanje števila zasebnih proda-jaln pa je tudi v skladu z občinsko obrtniško oolitiko, sai želimo za
Bežigradom čimbolj vzpodbuditi razvoj samostojnega osebnega dela, zlasti storitvene dejavnosti, ki še vedno zaostajajo za potre-bami občanov.
In kdo so naši »trgovci«?
Po priimkih sodeč, bi lahko sklepali. da gre za posamezne družine, a to je le videz. Vsak izmed njih ima svoje prodajno mesto in enako kot ostali se mora truditi, da nabavi čimboljše bla-go. Med zadnjimi ki so odprli tr-govino v občini, je Marija GEC. Prodajalno je našla v soseski BS - 3 na Hošiminovi številka 5.
Kar težko je najti lokal Gecove. a kdor ga najde postane njega stalna stranka. Ker je šele začela, je tudi nekoliko cenejša kot osta-li. še zlasti če jo primerjamo z
družbenim sektorjem.
»Enajst let sem bila blagajni-fiarka v marketu Emone. Prijatelji so me nagovarjali, naj odprem lastno trgovino. Sami so že imeli kioske in zaupala sem njihovim besedam. Posodili so mi nekaj denarja, dobita sem kredit, nekaj sem imela lastnih prihrankov in tako sem kupila teh 27 kvadrat-nih metrov lokala. Ker sem šele začela je promet skromen, a se iz dneva v dan veča.
Preskrbujem se v »Emoni«, v istem skladišču kot vse druge ze-lenjavne trgovine v Ljubijani. A da imam takšno blago kot je na policah moram vsako jutro že ob petih biti v skladišču, preložiti ve-iiko gajbic in izbrati najboljše. Ce bi blago naročala po telefonu,
kot je to običaj v velikih trgovi-nah bi dobila pač tisto, kar bt šoferju prvo prišlo pod roko. In z nekvalitetnim blagom stranko hi-tro odbiješ. Razmišljam pa tudi o tem, da bi se dogovorila s posa-meznimi kmeti, ki bi mi potem prodajali svoje izdelke. To bi bilo ceneje zame in za kupce« pravi Marija Gec, ki je že zaposlila po-močnico, saj sama kljub temu da je na nogah od jutra do večera, ne zmore vsega postoriti.
Ko sem jo vprašal po zaslužku mi je odvrnila: »Ne morem se pri-toževati. Zaslužim toliko kolikor delam, gotovo pa vet kot v druž-benem sektorju. No, pa kaže da s trgovino ne bom obogatela-. se nasmeji.
Malo smo pobrskali po davčnih prijavah zasebnih trgovcev v Slo-veniji. Sodeč po njih resnično nihče med njimi ne bo obogatel V nekaterih občinah trgovčiči za-služijo tako malo, da bi brez do-datnih dohodkov. na primer od kmetije, zagotovo propadli. V na-ši občini so vsi zasebni trgovci, ki prodajajo zelenjavo in sadje lani imeli okoli 18 milijonov dinarjev celotnega dohodka in 1,6 milijo-na dinarjev čistega dohodka. Glede na odstotek čistega do-hodka v celotnem ddhodku so srcer nekaj nad republiškim pov-prečjem, a če njihov čisti doho-dek primerjamo z nekaterimi dru-gimi obrtnimi dejavnostmi, vidi-mo, da so prav pri repu Kakorko-li že, s svojo ponudbo zelo kori-slijo občanom in zato lahko le pozdravimo pobudo Izvršnega sveta skupščine občine, ko se zavzema za širitev obrtne dejav-nosti in s tem kajpak tudi trgovi-nic v zasebni lasti.
ANDREJ DVORŠAK
Učno unjen lokal Marije Oec v BS-3 Ima Iz dneva v dan voč atamlh strank. m/ so poUce bogato založene z nznovrttno Z0le-n/ovo In aadlem.                                                         Foto: A. O.