St. 25. V Ljubljani, sobota 21. avgusta 1920. 1 Leto I. GLASILO NARODNO-SOCIJALISTIČNE STRANKE Izhaja vsako soboto. Posamezna številka velja 1 K Uredništvo iu upravnlštvo: Ljubljana, Gradišče št. 7, levo. Telefon st. 77, Nuročuina: Mesečno 4 K, četrtletno 12 B, polletno 24 K fn celoletno 43 K. — Inscratl po dogovora. Dan na dan čitamo v vrstah slov. časopisja jadikovanje, proteste in bog-zna še kaj o našem Korotanu, Primorju, proti odpravi demarkacijske črte, o plebiscitni komisiji in njenem postopanju itd., itd. _ Priznavamo, da bi bili vsi ti ogorčeni protesti ali izjave na mestu, še več kot opravičeni, če bi poznal svet e kaj pravice. Nehote se vsiljuje vpra-,.ie’ „do je kriv? Odgovor je lahek, Sl f ,vrabci na strehah čivkajo o nfiK? ‘akozvanih narodnih predstavnem harmonizirano himno o krizah, strankarska nestrpnost, avstrijakanski prečanskih predstavnikov in sa-mopasnost srbskega separatističnega raaikahzma dovedli so našo mlado, °ua življenja polno državo na rob prepada. Jeli potem čudo, da nas nihče ne vposteva,' da se nam smeji ves svet »n aa se igrajo z nami kakor z mari-jonetkami? Kot odgovor na naš protest nam režejo kos za kosom od našega ga.lelesa- In mi to vse prena-nn a v Moskvi so se se e PJl rl •tre.tte internacijonale, ki skega k°ta du a marca lan- kairni1 dVC int.ernaciionali so sestri in !°^azni sestri se prepirata o Ohi a1 ^ih dedšč*aa ie socijalizem. gfc-2 »teraidjonali hočeta prid" ša intp •• delavne mase. Mlaj- sno in levo, ne priznavajoč kompli- ^ospodarske razmere v Rusiji. tadzeGkiZlIlSKi-iS0C^dem- P°sla«ec Ura-poslan v MniV d2bi P°>iske ofenzive mir men r°Sky.°’ da bi skusil skeniti kar se mi?r-UZIJ0 m sovjetsko vlado, hsTu^^Borba^i13"6^0 ^ darskem stanju ^^""urataSzfki jž bil povsod prijazno sprejet in ki se e Popolnoma prosto gibal v Moskvi, pravi Poljska ofenziva je silno desorea-zarSi produkcijsko delo, ki ga je behmi op Pusiia po svoji zmagi nad mnogih V tem lezi eden izmed ffiTi bode potrebna naravnosl'Jj ciranosti razmer, trdno verujoč na socijalizem, sovraži in ljubi ravnotako naravnost kako srednjeveška cerkev. Njeni cilji so revolucija in diktatura proletarijata. Sredstva: kakršnakoli. Kar gre drugo pot, kdor še ni zavrgel tako odločno vere v demokracijo, kar še ne veruje v vsemoč diktature proletarijata, kar še veruje v razvoj socijalizma, ta je neprijateij, izdajalec, rumeni socijalist. In to ravno je druga internacionala, ki se ponekod trdno brani. V mnogih zemljah dolgo ni mogla niti zapopasti, das( ji je treba sploh braniti napram divjim moskovskim napadom; nima tako velikih besed in gest, ne vzgaja toliko strasti v masi; njeni razumski razlogi se počasi tisnejo v možgane; energija in požrtvovalnost, da se vsaj deloma obnovi prejšnje blagostanje. Boljševiki so v tej smeri že napravili prve korake in stvorili celo vrsto institucij, ki disponirajo z značnimi silami. Je seveda resnica, da so mnoge nove metode in odredbe (n. pr. mili-tarizacija dela itd.) kakor tudi strogost, s katero se jih izvaja, vzbudile i med samimi delavci-komunisti nezadovoljnost, je pa tudi resnica, da bi brez podobnih korakov bila nemogoča vsaka delna obnova državnega življenja. Žalibog samo delna, ker vse te metode ne morejo popolnoma izpolniti ogromnih nalog, ki jim jih daje vsakdanje življenje. Splošno povedano, obnova gospodarskega življenja je nemogoča brez evropejske industrije in ravnotako tudi kapitala. To dobro vedo tudi odgovorni boljševiški voditelji in zato se tako energično trudijo doseči njena srednja cesta ne vzgaja volje k moči in heroizmu; njena zahteva po mirnem razvoju je težko lazumljiva množici, ki se je zadnje čase navadila odločevali z vojno in nasiljem; njeni razlogi za počasnost so preveč zloženi; nima sploh tako absolutno jasne teorije kot tretja internacijonala. Ona ne postavlja z tako agitacijsko silo besedo „pro!etarec“ nad pojem človeka, kakor je to slišati v vsaki besedi, ki jo spregovori Ljenin. Zato se polje druge internacionale manjša, a one moskovske povečuje. Največji uspeh Ljeninove internacijonale je revolucijoniranje italijanskega proletarijata, v katerem je našla sovjetska Rusija v srcu stare Evrope največjega prijatelja, ki je hitro prisilil svojo vlado k zmernemu stališču proti Rusiji in ki ni pripustil iz Italije niti jedne patrone, ki bi mogla biti enkrat izstreljena proti rdečemu gardistu. Italijanski delegat je govoril v Moskvi tako ostro proti parlamentarizmu, da ga je moral krotiti sam Ljenin. V Moskvi je bila zastopana tudi angleška Independant Labour Party, leva frakcija francoske socijalne demokracije, rumeni in rujavi sinovi Azije, ki dajejo gibanju svetovni pomen. Švicarski socijalizem stoji stalno z jedno nogo na komunistično-internacijonalnih tleh. Da niso bili zastopani tudi nemški neodvisni socijalisti, je bilo odvisno več od Ljenina, ki jih ni hotel sprejeti skupno s Kautskym in Hdferdingom, kakor pa od neodvisnih. Kako hitro, bliskovito hitro se širi misel tretje internacijonale, lahko najlepše opazujemo na Češkem: pri prvem moskov skem skodu je bila češka socijalna demokracija še skoro akademični živelj druge internacijonale; danes pa se velik del priznava k Moskvi in tudi v zapadnih zemljah se pokorno sprejemajo resolucije za tretjo internaci-jonalo. Cilji druge in tretje internacijonale so enaki. Če se naziva tretja komunistična, bi se tudi druga lahko imenovala tako. Ker tudi njen cilj je komunistična organizacija produkcije in razdelitve in obedve gresta za sliko, katero je socijalističnl množici naslikal Karel Marks. Razloček je v cesti: če hoče druga internacijonala dospeti h komunizmu po cesti razvoja poučenja in prepričevanja, nezametavajoč demokratičnih principov, v katere verovati se je ljudstvo učilo že celo stoletje, in za katero *Se je še nedavno ostro bojevalo, je demokratična svoboda internacijonali, ki je zrasla pod sporazum z evropskimi državami. Seveda ugled sovjetskega sistema jim je nad vse. Notranja prehranjevalna situacija je jako slaba. Mnoga mesta gladujejo predvsem zato, ker ni prometnih sredstev. Vse akcije za zboljšanje prometa izvajajo z neverjetno strogostjo. Tako se je pričenjal n. pr. neki ukaz Trockega z besedami: „Inžinerji železniških stavb, marš na proge." Razmerje sovjetske vlade k inteligenci, predvsem k tehničnim strokovnjakom se je jako močno, takorekoč osnovno izpremenilo. Specijalistom se nudijo razni privilegiji, dobivajo visoke plače. Ali beda tiči v tem, da delavci pod vplivom prejšnje agitacije ali sploh nočejo .sprejemati inteligence v svojo sredo, ali pa se obnašajo napram nji nezaupno in nočejo izvrševati njenih povelj, kar vse zmanjšuje uspeh dela. okriljem Ljeninovega duha, le v posmeh. Socijalisti, kateri so se sešli v Ženevi, si predstavljajo stvar nekako takole: Nekega dne, ko bodo zginili vsi predsodki, ko bodemo s šolo izgnali iz duš sence starega veka, ko se naseli v njih jasno nova doba, pa bodo v parlamentu odglasovali zastopniki velike večine komunistični družabni red ravnotako, kakor odglasu-jejo danes zakon o osemurni delavni dobi Moskovska internacijonala pa nasvetuje skrajšano pot: s silo zrušiti vse ovire in upeljaii komunizem takoj. Ti ki se uvrščajo pod zastavo tretje internacijonale in čestokrat za-metavajo svoje stare voditelje, ki se ne spreobračajo dovolj hitro, bodo čimpreje napadli buržuazijo. In takrat bode vsak, ki ne bode z njimi, proti njim. Tretja internacijonala bi takrat videla med seboj in buržuazijo še en člen: staro socijalno demokracijo, združeno v drugi internacijonali. In to socijalno demokracijo smatrajo revolucionarni teoretiki in praktiki za bolj nevarne sovražnike, kot buržuazijo saino. Zato hočejo uničiti najpreje staro socijalno demokracijo, odvzeti ji množice, ki še stoje za njo, da bi ne ostala nobena ovira med buržuazijo in zrevolucijoniranim proletariiatom. Tudi v Rusiji so boljševiki spodkopali najprej pozicijo menjševikom in soci-jalnim revolucionarjem, potem pa ubMi buržuazijo z enim samim udarcem. Jstl načrt ima Ljenin za svetovno revolucijo: najprej razbiti socijalno demokracijo, potem pa uvesti diktaturo proletarijata. Napad tretje internacijonale in njen boj za vsakega posameznega delavca, je prva stopnja, od uspeha bo odvisen nadaljni potek svetovne revolucije. Pa naj izpade tako ali tako. Ne smemo prezreti dejstva, da je v komunistični internacijonali vstala nova velesila, katera edina se danes lahko upira poveljem antante. In ta tretja internacijonala bo morda še dolgo po-menjala stalno nevarnost svetovne državljanske vojne, gotovo najstrašnejše in najbolj krvave, kar jih je videl svet. Zapadna demokracija in buržuazija ne padeta tako hitro, kakor je padla ruska. Ali se bo tretji internacionali posrečilo zrevolucijonirati svet ali ne, se danes še ne da gotovo reči. Gospodarska konsolidacija, zvišana produkcija in vsled tega zboljšane življenske razmere in rdeča roka segajoča iz Moskve na zapad bi brez moči omahnila. V razbitem, oslabelem gospodarskem življenju pa najde boljševiška ideja naj- Proti temu zlu se sovjetski komisarji energično bore in gonijo sedaj tudi svoje somišljenike pred sodišče. Jako pa manjka inteligence na deželi, kar povzroča sovjetski vladi velike skrbi. Razmerje med deželo in mesti je skrajno napeto. Vasi ne dajejo mestom ničesar, in mesta stradajo in njih prebivalstvo se krči, medtem ko se vasi razširjajo in postavljajo na lastne noge. Mogoče bo to Rusiji še v korist, ker se izobrazba v vaseh širi in je mnogo slučajev, da so si postavile mala gledališča in da kaže življenje v njih meščansko sliko. Dežela pridobiva tudi čimdalje večji politični pomen a ne more se nikakor sprijazniti s sistemom, ki je osnova komunističnega gospodarstva in zato je sovjelska vlada v svojem razmerju do dežele mnogokrat prisiljena, priznati ji koncesije, ki niso s principi komunizma vnikakem skladu. bolj ugodna tla. Najuspešnejši boj proti boljševizmu, proti tretji interna-cijonali je oster boj proti vsem nesolidnim trgovskim in produkcijskim elementom in le ako bodemo vodili ta boj s skrajno brezobzirnostjo, lahko rečemo, da izpolnjujemo svoje dolžnosti napram človeštvu in narodu in ga obranimo novega krvoprelitja. Podržavljanje in socijalizacija. Je velika napaka, ako kdo sodi, da je stopnja in naglost socijalizacije odvisna samo od dobre volje činiteijev, ki imajo v rokah državno moč. Tudi družabni prevrat izpeljan od legitimne državne moči se lahko ponesreči in zapozni prihod nove družbe, ako ne odgovarja danim gospodarskim,' kulturnim in moralnim pogojem. Ravno tako uničujoče pa bi uplivalo.zakono-dajstvo, kataro bi vzdrževalo nazad-naške družabne vrste, ki so izgubile svojo upravičenost. Državna moč je kot tvoreči činitelj nove socijalistične družbe omejena. Enako omejena pa je tudi zmožnost države naenkrat zavze i bivše mesto podjetnika - kapitalista. Marksisti v tem pogledu državo znatno precenjujejo. Lenin pravi, da bodo v socijalistični družbi vsi ljudje namestniki države. V resnici pa jako obširni deli industrije sploh ne pripuščajo tega centralizma. Država more prevzeti v svoje roke samo velepro-dukcijo. Nazori o izumiranju drobne obrti so se pokazali v mnogih strokah za napačne in dovršena elektriza-cija zavedena povsod, ali vsaj pripravljena bode gotovo pomogla drobni obrti k novemu razvoju, ravno tako, kakor je parni stroj v minulem stoletju povzročil premoč težke industrije. Z državnimi podjetji uresničevati socijalizacijo je potrebno samo tam, kjer ima v resnici cela država koristi od tega, ako produkcijo organizira sama. To gotovo velja n. pr. za rudnike, gozdove, o najvažnejših prometnih sredstvih itd. V teh podjetjih je izpoljen tudi nadalnji pogoj: da trajni način gospodarstva dopušča državno podjetniško obliko. Gre se vedno le za podjetja v velikem, podjetja, kjer je centralizacija v znatni meri že izpeljana, in potrebno je isto samo izpopolniti. In končno monopol tukaj ne more povzročiti resno škodo, ker so to že po svoji naravi monopolna podjetja. Težave hitrega prilagodenja menjajočim se razmeram ne pridejo tukaj preveč v poštev. Gospodarski načrt, kateri se v poljedeljstvu menja, če treba vsako leto, velja v gozdarstvo za mnogo let. Vsaj nekoliko trajnosti in stalnosti je neobhodno potrebno za gospodarske stroke, ki naj bi se podržavile, ako naj se iste ne poškodujejo z pečatom, katerega bi jim državna uprava gotovo pritisnila. S temi pogoji smo zopet pokazali, da na drugi strani malsikatera produkcija ne more biti podržavljena. Treba si je zapomniti, da se mora v socijalistični družbi ugodni vpliv privatne podjetnosti nagraditi z podjetnostjo raznih oblik družabnega podjetništva. Tudi pri naravnih bogastvih bode dobro, ako bodo obstojala poleg državnega tudi občinska podjetja, kar velja tudi za gozdno gospodarstvo. Ni nič smešnejšega, kakor očitati nedosled- nost socijalistom, kateri ne verujejo, da je možno v enaki obliki podržaviti ali zadružno organizirati gospodarske stroke najrazličnejšega pomena in najrazličnejše narave: Premogokope kakor sladkorno industrijo. Zavrgli smo misel marksističnega kolektivizma, t. j. podržavljenja vse industrije, ker bi to pomenjalo dati v roke državnim organom neizmerno moč nad vsemi državljani in bi nedvomno vsled tega nastala strašna po-itična nezvestoba in despotizem. Kakor smo pokazali, ta sistem tudi gospodarsko ni vselej mogoč. A vendar se državno podjetništvo sedaj precej širi. Ali, da bo to podržavljenje res socijalizacija, je treba izpolniti še nekatere pogoje. Masaryk je rekel popolnoma pravilno, da podržavljenje še ni socijalizacija. To je, vsako podržavljenje ni še socijalizacija. Marksisti mislijo, da postane državno podjetje socijalistično, ako postane država socijaiistična. Mi pa smo že večkrat pokazali, da med tako, zvano »proletarsko44 državo in drugimi demokratičnimi državami ni bistvene razlike, v kolikor se tiče razmerja državne moči do državljana, ker namez-dnik proletarske države bi bil tudi nadalje brezpravni namezdnik. Stremeti je treba za tem, da se upelje tudi v državnih podjetjih udeležbauslužbencev na upravi in dobičku a ravno tako tudi udeležba ostalih gospodarskih strok odvisnih od produkcije istih. Seveda bi se moralo to izpeljati na način, da bi ne bil ogrožen vpliv države. Socijalistično državno gospodarstvo bi moralo biti dobro organizirano, uprava gospodarskih podjetij mora biti vodena po splošnih principih vodstva gospodarskih podjetij in mora odgovarjati zahtevam znanstvenega vodstva. To pomeni, da se mora uprava državnih gospodarskih podjetij osamosvojiti t.j. oddeliti se mora od politične j organizacije državne uprave. Tako se ne bo treba bati, da bi se gospodarska . moč zlorabila k političnemu nasilju, : in tako se tudi zagotovi strokovnjaško i vodstvo državnih podjetij. Samostojno j stališče gospodarske poleg politične ; uprave, mora biti izraženo tudi v za- j konodajstvu. Temu bi odgovarjalo j poleg politične zbornice, tudi gospo- j darska zbornica, kakor so jo upeljali za svojo državo Čehi. ni danes nikakega spora več v tem, da na socijalno revolucijo ni niti misliti, če so dani zanjo tako slabi pogoji, kakor danes. Podobno mislijo tudi stari voditelji češke s. d. stranke. Pridajmo še to, da so ti voditelji tudi ljudje, ki cenijo eksistenco samostojne češke države, ki se njenega obstanka vesele, in nečejo ogrožati obstoj te komaj dve leti stare države. Med desnico in levico na Češkem ne obstoji nikak spor o končnim ciljih. Spor plameni le v vprašanju, jeli današnja doba za doseg teh končnih ciljev ugodna ali ne, a končno niti levica — vsaj njeno jedro — ne trdi, da je sedanji čas ugoden. Politični činitelji v levici so proglasili, da ne mislijo kopirati ruskega vzgleda. Govori se samo o »pripravi14 k socijalni revoluciji. Ali v tej pripravi leži toliko politične nevarnosti, da desnica o tej »pripravi14 sploh r.eče nič vedeti. Oporeka se ji predvsem, da ne leži vedno v moči voditeljev zadržati »pripravljene44 mase tako dolgo disciplinirane, kot bi bilo potrebno. So momenti, ko se puške same isprožijo — in isto se lahko zgcdi tudi z pripravo k socijalni revoluciji. Ta »pri- prava14 bi na primer lahko pomenjala zadostni razlog Hortiju k akciji, ki bi bila vse prej, kakor proletarska. A vendar je ta vzrok le postranski. Važnejši je oni drugi, ki pomenja neposredno politično nevarnost. Prvi pogoj ono »priprave44 je namreč, da socijalno demokratični ministri zapuste vlado in da socijalno demokratični poslanci preidejo v opozijo proti »razredni kapitalistični44 republiki čeho-slovaški. V tem momentu ki izgubila vlada češko večino v parlamentu. Levica sodi, da bi se morala večina v parlamentu stvoriti iz buržoazije vseh narodov, torej Čehov, Nemcev in mogoče tudi Madžarov. To je seveda naivnost in voditelji levice niso naivni. Gre se jim torej le za to, spraviti republiko v stanje, ki bi bilo tako težko, da bi ga mlada država ne mogla prenesti. Desnica sodi, da je tudi to »priprava44 k socijalni revoluciji in sicer najnevarnejša »priprava44, za to tak oster boj v vprašanju zdržanja v vladi, v katerem igra desnica ravno tako nehvaležno kot zaslužno vlogo. (Dalje prih.) Politične vesti. Nova vlada Imenovanje nove vlade je bilo podpisano IB. avgusta in istega dne so bili zapriseženi novi ministri. V nekaj dneh se bodo rekonstruirale tudi pokrajinske vlade. Ko se izvedejo občinske volitve v Srbiji t. j. po ‘22. t. m, se sestavi Darodno predstavništvo. V Bosni postane predsednik vlade Radikalce, notranje pesle pa prevzame demokrat. Hrvatski ban ostane tudi nadalje dr. Laginja. Demokrati pa dobijo poverjeništva za notranje posle, in gospodarstvo. V Dalmaciji ostane pred-' sednik vlade dr. Krstelj. Pri nas dobijo demokrati poverjeništvo za socijalno skrb in pravosodje, medtem ko zasede poverjeništvo za notrenje zadeve nevtralec prof. dr. Pitamic. Od nove vlade ne pričakujemo bogve kaj, ali upamo, da smo končno dočakali ono vlado, ki bo pripravila in tudi ; izpeljala volitve v konstituanto. Ako nas ; prevara v tej edini nadi, ki jo stavimo Še vanjo, tudi ta vlada, potem izgubimo sploh vsako vero v naše takozvane narodne predstavnike, v kolikor jo sploh še imamo. Naj vodilni politiki spregledajo in dajo državi notranji mir, ki ga tako nujno potrebujemo. Naša z eza z Čehoslovaško državo. V naši zunanji pobtiki smo napravili korak raprej. Čehoslovaški zunanji yu ul£avu ^cm • minister dr. Beneš je prinesel v Beograd Ako se bode državno gospodarstvo ! “Vsel srednjeevropskega bloka, ki naj jilo le na stroke, ki So za to j bl omogočil ,vsem maliIU narodom uspe- ’ šen odpor tako napram antantinemu na- silju, ker nas oua le prerada smatra za svoje hlapce, kakor tudi proti vzhodu, omejilo pripravne, ako bode osamosvojeno od politične državne uprave in v resnici strokovnjaško vodeno, in če se zagotovi v njem svoboda uslužbencev in če se končno odkaže gospodarskim činiteljem pristoječe jim mesto tudi v zakonodajstvu, potem se ni treba bati, da bi podržavljenje gospodarsko življenje oviralo, temveč ravno nasprotno, dvignilo ga bo gotbvo k novemu razvoju. Socijalna demokracija na Češkem. ki nam grozi z državljansko vojno in uničenjem našega gospodarstva, čehi, ki so prinesli misel združenja iu zveze v trenutku skrajne nevarnosti, ki nam preti od vseh strani, vedo dobro, da smo jim bili in jim bodemo vedno naj-trdovratejša opora proti vsaki nevarnosti od v dioda ali zapada, vedo pa tudi, da potrebujemo tudi mi njihovo pomoč v slučaju potrebe, da nam zavarujejo hrbet. Zelo verjetno je, da se tej zvezi pridruži s časom tudi Avstrija, Rumunija in konečna hočeš nočeš tudi Madžarska in Bolgarska. Ako se ta zveza uresniči in jo bodo vodili pametni državniki, nam kmalu nebo treba ti epetati pred vojno, ker bo ta zveza najmočnejši steber evropskega iu svetovnega miru. JUGOSLAVIJA. -j- V Beograd Je prispel dr. BoneB zunanji minister eehoslovaške republike 14. t. ra. v sviho, da 9e pogovori z našimi vodilnimi državniki o skupni smeri zunanjo politike. V prvi vrsti niy so prisili Madžarsko, da respek-tira mirovno pogodbo in zniža svojo armado na 30.000 mož. Za zagrebškega župana Je bil 17. t. m. izvoljen arhitekt Vekoslav Meinzl, pristaš brvat-ske zajednice. PO SVETU. -j- Francoska vlada je priznala Wrange-iovo vlado v južni Rusiji. To priznanje zadnje čase zmagovitega generala in zadnjega npa Franciji je vzbudil) v političnih krogih veliko prosenečenje. Bitka za Varšavo se je pričela 15, t. m. Početek za Poljake ni bil ugoden, sedaj sc jim menda obrača nekoliko na bolje. Kako ge bode bitka odločila, se še ne da reči.. -j- Rusi sestavljajo r z.sedeni Poljski sovjete. Na ta način in /. oboroževanjem poljskih delavcev mislijo ustvariti poljsko rdečo armado, ki naj služi kot protiutež proti poljskemu imperializmu. -t- Zveza med Rastjo fn Nemčijo! Iz Pariza prihaja vest, da je Rusija baje sklenila z Nejjčijo vojaško, politično in gospodarsko zvezo, ki ima namen podkopati versaillesko mirovno pogodbo. -|-Poljaki naj sprejmejo roške mirovne pogoje, tako jim svetuje angleška vlada, ker se sicer za usodo Poljske ne bo več brigala. Tedenske vesti. Ruska delavska revolucija je razbila nazorno edinstvo in disciplino v vseh socialističnih strankah na svetu in mogoče ravno najbolj v socijalno demokratični stranki na Češkem. Proces razkolov je bil v ostalih socialističnih strankah nekoliko drugačen. V Nemčiji se je razbila enotna stranka na tri frakcije: na Scheiderrannovo, neodvisno in komunistično. Na Angleškem so se radikalci odcepili in ustanovili lastno, neodvisno, delavsko stranko. Kakor kaže, so v naši socijalni demokratični stranki zmagali komunisti, in menda ne bo dolgo, ko bodo zmernejši, socijalni demokrati stranko zapustili. V Italiji kjer so zmernejši reformisti zapustili stranko že prej, nima desnica (zmernejše krilo) niti toliko moči, kakor pri nas. Najpodobnejša je češki situaciji situacija v Franciji, kjer se do sedaj enotna stranka cepi na tri skupine: zmerne pod vodstvom Renaudela, na srednjo pod vodstvom nekdanjega voditelja radikalcev Longu-eta, in končno na izrazite komuniste, katerim stoji na čelu Lorijot. V tej zadnji frakciji se odigrava podoben proces, kakor v češki socijalno demokratični stranki. Skupine so ohranile nazorno edinstvo le za ceno odcepitve. V zemljah, katere so bile v resnici zapletene v konflikt med boljševizmom in starim socijalističnim demokratizmom ?e ni posrečilo ohraniti tega edinstva. leška socijalno demokratična stranka se je trudila in se še trudi to edinsvo ohraniti. Voditelji češke s. d. stranke, so dobri socijalisti, a so tudi realni politiki. Realni politiki so tudi voditelji avstrijske s. d. *tranke. Med nekdanjimi nasprotniki Rennerjem in B. Adlerjem — Ja\en shotl JDS-arjev v Colju. V nedeljo dne 15. t. m. se je vršil v Celju javen shod demokratov, na katerem je poročal minister dr. Kukovec o političnem položaju v naši državi. Število navzočih je bilo precej pičlo in še med temi največ pristašev NS3, in JSDS ... Opažalo se je, da je šla beseda g. ministru nekako trdo in bojazljivo iz ust in, da je bil namen shoda pomirjevanjc in tolažba opravičeno razburjenih duhov ljudstva. Predsednik krajevne organizacije NSS tov. Žabkarje povdarjal nezmožnost vlade, katero uganja v Beogradu le strankarsko politiko in prerekanja brez konca in kraja, Učital je vladi v ostrih besedah njene izvozniške mahinacije ter pomanjkanje sočutja z ljudstvom. Ožigosal je neznansko cincanje in opozoril ministra na dejstvo, da vlada še do sedaj ni ugodila nujnim in opravičenim zahtevam državnih nastavljencev in železničarjev po službeni pragmatiki, pač pa se je poskusilo z nad vse »demokrat čnim44 činom odvzeti istim pasivuo volilno pra- vico, kar si niti prejšnji avstrijski mogotci niso upali dovoliti. Orisal je veri-žuiško postopanje centralne uprave, katera je največ kriva na vedno rastoči draginji. Ker je gospod minister med svojim govorom povdarjal nekompetentnost sedanje vlade in narodnega predstavništva, je tov. Žabkar vprašal, če so gospodje na vladnih stolčkih konpetentui samo za take stvari, ki so ljudstvu le v kvar. Tndi se je dr. Kukovec zgražal nad postopanjem pokrajinske vlade v Ljubljani glede razpisa občinskih volitev in označil to kot punt zoper centralno vlado. Nato je tov. Žabkar povdarjal, da nam je pač vseeno, kdo volitve razpiše in naj se obe vladi glede kompetence same med seboj pobotajo, »mi pa zahtevamo volitve iu še enkrat volitve! Buren aplavz velike večine udeležencev, ki je sledil izvajanju vodje NSS je jaseu dokaz, v katerem taboru je narod in kdo ima prav. Dosti je izkoriščanja demokratično - kapitalističnih in črnih mogotcev. Ta shod je bil priča, da bije tudi tej stari liberalni šari zadnja ura. Koncem shoda se je preČitala zaupnica gospodu ministru, ki je bila — ker so se vsi drugi udeleženci odstranili, sprejeta — reci in beri ... od približno 20 — 30 pristašev JDS. Gosp. uredniku *Nove dobe“ pa prepustimo dem3goštvo, da nc pride iz vaje. Naj so s svojimi pripombami v javnosti ne smeši. — Samopomoč ljudstva. V Pragi »e je osnoval zbor meščanske kontrole, ki bo nadzoroval cene na trgu in v trgo vinah. Funkcije tega zbora so častne in brezplačne. Njegovi organi bodo pomagali prehranjevalnemu ministerstvu in brezobzirno zatirali vsako špekulacijo z živili in ostalimi življeuskimi potrebščinami, kakor tudi vsako drugo oškodovanje javnih gospodarskih koristi. Nujna potreba tudi pri nas. Ljubljana. — Obtoženi mokarji. Pred ljubljanskim okrajnim sodiščem v sobi šfev. 28 sc prične v ponedeljek ob 8. uri dopoldne senzacijonalna kazenska razprava proti raznim velikim in malim trgovcem z žitom in moko. Obtoženih je 22 mokarjev raznih čednih manipulacij, s katerimi so „skrbeli“ za prehrano ljudstva. Razpravljala so bo zlasti zadeva o mešanju moke z raznimi drugimi primesmi, kakor z grašico in gra-hoviuo. Maribor. — Razkropljeno komunistično zborovanje. V nedeljo dne 15. avgusta bi morala imeti komunistična stranka v križevem dvoru zborovanje. Udeležilo se ga je kakih 250 oseb. Mnogi so prišli le poslušat pouke komunističnih govornikov iz Ljubljane, veliko jih je prišlo le iz radovednosti. Govorniki so bili: gosp. Petrič, Klemenčič in Osterc iz Ljubljane. Žalibog so se udeleženci v križevem dvoru zastonj zbrali, kajti okol 10. ure so prišli redarji, ter so celo zborovanje razkropili. — Tukajšnja aproTi«aclJ» Južne železnico prodaja za svoje Člane že dalj časa mast, o kateri je uradna preiskava dognala, da ji je primešana moka pokvarjeno olje in loj. Radovedni smo kdo da je dotični poštenjak in če ni morda s svojim zločinom zaslužil toliko, da ga bo dober zagovornik „izmazal“. — Grlžu se je v zadnjem času razvila v mestu in okolici k epidemični bolezni. Javna, kakor tudi vojaška bolnica sta prenapoljnjeni. Celje. — Demokracija }>a taka! Prav po „ demokratično* se je izrazil neki celjski gospod po končanem shodu IDS. Čudno sc mu jo namreč zdelo, da priprost državljan nastopa javno v oči proti aktivnemu članu vlade. Dotičucmu demokratu bi svetovali, da se vsaj v sanjah spomni na demokratična načela, katera dajejo vsakomur in vselej pravo nastopati v poštenem političnem boju, pa če bi bil tudi prizadet kakšen gospod minister. — Pozori V sobot", dne 21. avg. t. 1. ob 8. uri vsi v Narodni dom na javeu shod narodnih socijalistov. Proletarci, zavedajte se vaše dolžuosti! Sokolstvo. I. pokrajinski zlet Sokolskega Saveza SHS v Mariboru dne 29. avgust* 1020. Naša državna samostojnost in vsta • jenje našega naroda k novemu življenju ni golo naklučje ali samo uspeh svetovne vojne. Moti se sleherni, ki to misli. Vsega tega ne bi dosegli nikdar, akj se ne bi naš narod pripravljal na ta veliki trenotek, ako ne bi bilo dovršeno ono velikansko delo v narodu, ki mu je kazalo pot v veliko in lepšo bodočnost. Velik kos te najvažnejše naloge je izvršilo naše Sokolstvo. Od ustanovitve prvega sokolskega društva na jugu pa do danes je stalo Sokolstvo na straži za pravice svojega naroda. Korakalo je stalno in nepremično po trdo začrtani poti in so tudi v času najhujših preganjanj ni ustrašilo, temveč- se trdo držalo načel, ki so mu jih stavili njegovi ustanovitelji. Takoj po prevratu je bilo Sokolstvo prvo, ki je odstranilo iz svoje organizacije vse plemenske znake in uresničile to, po čemur je dolgo let hrepenelo. Pred enim letom — na Vidov dan — so se zbrali zastopniki celokupnega jugoslovanskega Sokolstva v Novem Sadu, kjer je bila ustanovljena enotna Sokolska organizacija za celo državo. V (eku enega leta je jugoslovansko Sokolstvo združeno v Sokolskem Savezu izvršilo reorganizacijo celotne organizacije. Izginila so vsa plemenska dru štva, ustanovile so se novežupe. sploh se je upeljala v celi državi popolna enotna organizacija. Jasno je, da vsled tega notranjega organizacijskega dela ni bilo mogoče misliti na velike javne nastope, kjer naj bi se pokazalo uspehe notranjega dela. Vzlic temu velikemu delu pa Sokolstvo ni počivalo in nešteti manjši župni in društveni nastopi so nam pokazali moč in delo Sokolstva. Vse svoje zunanje delo smo morali omejiti na manjše pokrajinske zlete in jih bodemo morali tudi še drugo leto, ako hočemo vstvariti organizacijo, ki naj odgovarja vsem velikim zahtevam Sokolstva. Dolarske zbornice. Skoraj je že tli mesece, kar se je vršila pri obrtnem nadzorništvu v Ljubljani anketa zastopnikov strokovnih organizacij, na kateri je odobril od obrtnega nadzorništva Strokovni pregled. Med temi delnimi zleti je letos tudi pokrajinski zlet v Maribor dne 29. avgusta 1920. Dolžnost vseh, za katere je ta zlet obvezen je, da store vse, kar je v njihovi moči, da se zleta udeleže in da pripomorejo k najbolj-šemn uspehu. Nobeden izgovor ne velja, nemožato in nesokolsko bi bilo v zadnjem trenutku popuščati in ne sodelovati. Premotrimo svoje vrste na sledu in dajmo si novega veselja in novih moči za delo, ki nas čaka le-toštošnjo zimo. Zato bratje vsi na krov — še je čas. Bratje in sestre, ki se udeleže zleta v Mariboru se naj takoj javijo pri svojih društvih. Vozne cene v Maribor so polovične in sicer dobi vsak udeležnik pri svojem društvu predpisano legitimacijo. Zupe, ki niso dobile še zadostno število zletnih legitimacij, naj te naroče takoj pri Sokolskem Savezu. Z let ni plakati za vsa društva so bili razposlani župam. Društvu, ki še ni dobilo plakatov, jih naj zahteva pri pristojni župi. Narodne noše. Vse sestre, ki se udeleže zleta v Mariboru, naj pohite tja v narodnih nošah. Pripravljajte skupine narodnih noš iz posameznih pokrajin. Posebni vlaki vMaribor. Iz Ljubljane vozi v Maribor posebni vlak dne 28. avgusta 1920 od 17 uri 20 minut. S tem vlakom se odpeljejo predvsem vsi telovadci ter Gorenjci in Dolenci — prihod v Maribor ob 21 uri 43 minut. Drugi posebni vlak vozi isti dan ob 18 uri 15 minut iz Ljubljane te pobira ob celi progi do Celja, Prihod v Maribor ob 22 uri 43 minut. Iz Celja vozi poseben vlak 29. avgusta ob 5 uri 9 minut in pride v Maribor ob 7 uri 15 minut. Poseben vlak iz Zagreba odhaja 28. avgusta ob 17 uri 9 minut in se ustavi na vseh postajah do Zidanega mosta, dohod v Maribor ob22 uri 51 minut. Telovadci iztopijo na Teznu. Iz Gorenjske vozi poseben vlak iz Kranjske gore do Ljubljane — vozni red objavimo prihodnjič. Vozne cene polovične. treba je le še podpisa ministra za soci-jalno skrb. Čudimo se kaj je zopet vzrok, da minister dr. Kukovec še ni podpisal predloženega zakona in zakaj se zavlačuje ustanovitev tako važne korporacije. Prav dvomimo, da bi imel g. minister toliko dela, da ne bi mogel že vendar enkrat osnutka odobriti. Pa menda že mora biti tako, da kar pride enkrat v Beograd, tam kratkomalo zaspi. Za važna socijalna vprašanja seveda ni nikdar časa in gospodje v Beogradu res nimajo prav nobene voljo pomagati delavstvu do njegovih pravic. Zahtevamo, da se to važno vprašanje ustanovitve delavskih zbornic vendar že enkrat reši, ker delavstvo se ne bo pustilo vedno vleči za nos. Št. PaTcl pri Prebolda. Tudi pri naši tkalnici smo imeli mezdno gibanje in dosegli znatno povišanje plač. Vendar tudi te nove plače še ne odgovarjajo današnjim razmeram in z njimi ne moremo zaceliti ran izta časa naše brezposelnost'. Naša tovarna je sicer v obrata, vendar vsled primanjkovanja potrebnih surovin je še vedno veliko delavstva brezposelnega ia si mora iskati kruha drugod. Naša podružnica NSZ dobro uspeva, ter je vse delavstvo tovarne trdno organizirano. Dopisi. predločeni osnutek za ustanovitev delavskih zbornic in se v vseh vprašanjih dosegel popolen sporazum. Na tej anketi sc je zahtevalo, da se začasna delavska zbornica lahko ustanovi takoj, Ptuj. Dopisniku ptujskega lista štev. 33 z dne 15. avgusta 1920. Stagnacija v javnem življenju nastopi v tem hipu, ko preneha zdrava kritika. Ni jc pa naprave in ne prireditve, pa | tudi ne osebe, pred katero bi se ista morala umakniti. Tako tudi družinska večera, prirejena po ptujskem olioirskem zboru, nista bila sakrosanktna. Prireditvi sta bili neprisiljeni, saj si je vsak lahko poiskal svojo družbo sam. Oficirska obeduica obstoja, fic se ne motimo iz 4 prostorov. Ptuiska družba, se je zbrala po svojem okusu v posameznih prostorih. V enem prostoru je bila Čisto za se aristokracija z vodjem glavarstva, v dragem je bila odlična ptujska inteligenca in na ostala dva prostora so se razdelili uradniki, učitelji, Sokoli in Sokolice. Nič hudega pri tem! V sobi aristokratov so govorili nemško, samo grof O. jc govoril hrvatsko. Grofica H. govori sicer jako dobro češki, a je Nemka po mišljenju in rojstvu, doma na Solnograškem. Tudi med našo inteligenco si slišal nem-škutarit, to pa za to, ker stoji taista na tistem prokletem lakajskem stališču, da mora vsa družba fivabčarit, če je v družbi dama, ki je Nemka ia ki sc še do danes ni potrudila naučiti se našega jezika. Družinski večeri bi bili potrebni zlasti, da ptujska družba spozna bratske srbske oficirje in oni zopet nas Ti družinski večeri naj bi potem bili malo manj .ptujski". Pozdravljamo prihod aristokracijo med nas, naj »e uživi v nove razmere, naj spozna, da so tudi oni brez krone, pod sli nad imenom, ljudje. Pozabljati pa ista ne sme, da so minili časi, ko se nas je merilo z mrzlim pogledom, od temena do peta. Na večere so bili, kakor dopisnik trdi, v prvi vrsti povabljeni Sokolice in Sokoli. Naj bo že tako ali tako, govori se, da so bili Sokoli in Sokolice precej precej postranska stvar. Nočem tu žaliti nikogar, dejstvu so pač krive ptujske družabne razmere. Slišali smo mnogo lepega petja naših Sokolov, slišali tudi pesem Wicn. Žal, da se je pela, žal, da jo je pela žena enega najodličnejših delavcev NSS, žal, in še enkrat žal! Z roko na srce! Ali je v vaših vrstah vse tako čisto, da si danes upate s kamenjem obmetavati može izven vaših vrst?! Ali niso v vaših vrstah ljudje, ki se pod avstrijskim režimom niso nikdar pokazali v slovenski I družbi, ki si niso upali prestopiti praga j Narodnega doma, ki so se naravnost j prizadevali veljati za nekaj, kar po svojem j rojstvu niso bili!? In ali se morda v Vaših vrstah ne nahajajo možje z nemškimi ženami? Predvsem pa: osebno mržujo proč iz javn<*ga življenja, če hočemo, da ozdravijo naše družabne a tudi naše politične razmere. Ptuj. Mestni sosvet ptujski je sklenil dati zidu Feichuerju mestno pralnico v najem, da jo porabi za tvoruico, v kateri se bo izdelovalo vse, kar se rabi za postavljanje brzojavnih prog in sličnih naprav. Vlada v Beogradu je pri njem naročila že za več miljonov blaga. Vprašamo mestni sosvet, s Segavim pooblastilom spravlja podjetje v židovske roke in kako to, da pomaga polniti nenasitne židovske bisage. Protestiramo najener-gičneje proti samodržnemu postopanju te korporacije! Ptuj. V Ptuju in okolici je vse polno Nemcev, ki se še vedno niso in se ne morejo spoprijaznfti z novimi razmerami in še vedno na tihem upajo, da bodo tudi za Spodnjo - Štajersko izposlovali plebiscit. Posebno sedaj jim greben raste, ko je plebiscitna komisija odpravila demarkacijsko črto med conam A in B na Koroškem. Iz Avstrije se je vrnilo vse polno Nemcev, ki so ob prevratu pobegnili, ker so imeli kosmato vest, sedaj pa so se vsuli kot kobilice po celem okraju, posebno po Halozah jih kar mrgoli. Pri eni sami družini je 11 takih gostov. Ti lačenbergerji pripovedujejo ljudstvu o Avstriji, kake dobrote so tam, in da tudi oni pridejo nazaj pod to obljubljeno deželo, tako da so po nekaterih krajih že prepričani da je to že končana sivar, celo letaki so že, ki naznanjajo, da pride nazaj cesar Karol. Kaj pa naše oblasti nasproti temu porečejo? Nič, ker še vedno vidijo v Nemcih svoje gospodarje, in se jim bojijo zameriti, ker kaj bi bilo potem, če bi res prišli nazaj Nemci? Zatorej je boljše, če smo ponižni. Kaj se res še ne zavedamo svoje svobode? Kaj smo vstvarjeni za večno suženjstvo? Ce sami ne znamo, učimo se naokolu od vseh naših sosedov, kako oni postopajo z našimi ljudmi. Mestni magistrat je za časa kole-kovanja bankovcev meseca decembra 1919 kaznoval 13 trgovcev in gostilničarjev na globo a po K 3000, ker niso hoteli sprejemati več nekolekovanih not. Od teh 13 je bilo 11 Nemcev in dva Slovenca. Proti tej obsodbi so vsi vložili priziv na deželno vlado, katera je takoj potrdila obsodbo glede 2. Slovencev in sicer gg. trgovca Senčarja in krčmarja Slavinca, glede ostalih 11 obsojencev Nemcev, pa slavna deželna vlada ni še nič odredila, in bo najbrž na celo stvar pozabila, če ni že vse šlo ad acta. Ker sta bila Slovenca obsojena, ne prideta v volilni imenik, ter sta na ta način izključena od volitev. Nemci pa ki niso še obsojeni bodo lepo volili proti Slovencem. Potem ni čudo, če se človeku res vsili misel, da se Nemce protežira. — Isti proces se godi glede prizivov od strani Nemcev proti sklepom stanovanjske komisije, s katerimi se jim je stanovanje odpovedalo, ker nimajo pravice tukaj stanovati. Ti prizivi ležijo pri dež. vladi že nad 6 mesecev brez rešitve. Naše uradništvo pa naj naprej stanuje po vagonih in nezdravih stanovanjih. Nemci tuji državljani stanujoč v lepih dvonastropnih hišah mirno naprej zabavljajo vedoč da se jim ne bo nič žalega storilo, ker jih božja roka ščiti. — Pri glavi riba smrdi! Z.igorje ob SarJ. Rudniška na-kladalnica premoga na postaji Zagorje kakor tudi apnenice dobe v kratkem električno razsvetljavo. Delavstvo že komaj čaka na to prepotrebno napravo. Akcijski odbor za preskrbo občine Zagorje z električno razsvetljavo spi spanje lenuha. Cestni odbor za Zagorje in okolico se opozarja na betonski most čez Medijo poleg postaje, katerega železni deli so popolnoma zarjaveli, ker se cestni odborniki niso pravočasno pobrigali za prepleskanje istih. V začetku septembra 1.1. se prično pogajanja delavskih organizacij z trboveljsko družbo za zboljšanje delavskih plač, Upamo, da se bodo to pot upoštevale upravičene zahteve delavske organizacije Nar. soc. Zveze. V nedeljo dne 15. t. m. se je ustanovila v Zagorju podružnica „Ju-goslov. Matice". v 'm 25. štev. se priporoča za obilen obisk mmwmm\& 9 B!2l? SEVER. Ljuaijfinqr<,OLaf.J Tapetniška delavnica Gospodarstvo. K pomanjkanja stanovanj. Opozarjamo na današnji oglas Ghristoph & Unmack d. d., Niesky v Gornji Lužici (Oberlansitz) in priporočamo bralcem firmo najtopleje. Pri danaSnji stiski za stanovanja bi bilo opozoriti posebno na to, da imenovana firma v kratki dobi gradi enorodbinske in dvorodbinske hiše po Dokklerjevem sistemu, gradi vile in stanovanjske hige v bločni obliki vsakega sloga in omenjamo zlasti, da je firma pokazala posebno spretnost pri lesenih stavbah (Freibau), pri čemer se opira že na desetletja izkušenj. Veliko zmožnost leta 1882. ustanovljene firme Christoph & Unmack d. d., ki si jo je pridobila kot najstarejša in največja Specialna graditeljica razložljivih lesenih, stavb ne samo v Evropi, nego tudi čez morje, naj osvetli nastopni razvid: a) 3500 delavcev in uradnikov, 500.000 kvadratnih metrov tvorniške površine, 60.000 m2 pozidane ploščine, 6000 m2 za zalogo lesa, 18.000 m2 prostora za na prostem naloženi les, 19003 sušilnice, 10 ž&g. jarmenikov, 140 strojev za obdelovanje lesa, stroji na 1000 konjskih sil. Vsega skupaj je postavila firma Christoph & Unmack d. d. lesenih zgradb z 2,000.000 m2 ploščine. Izkušnje in tvo-rilna zmožnost firme, odprta na preizkušeno sodelovanje spretnih statistikov, tehnikov, strokovnjakov za velikanske lope in lesene zgradbe jamčijo korektno, brzo postavljanje tudi največjih lesenih gradbenih projektov, zasnovanih kot pol-nostenske, mrežne itd. gradbe po potrebi na vezavo in sklep, zbito, staknjeno itd., različni načini spojin, porabljeni pri kaki stavbeni obliki ali pa primerno združeni. O stanovanjskih hišah in vilah ter „lesni prosti gradnji" izidejo v najkrajšem času natančne razprave. Izdaja konzorcij „Nove Pravde". Odgovorni urednik: H. Sever. Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani. Zgubila se je od glavne pošte, do kavarne „Evropa“ torbica z dokumenti. Pošten najditelj se naproša, da jo odda, proti nagradi, v uprav-ništvu lista Gradišče štev. 7. JUR] EVO Terpentlnovo tisttlo za (er* lje razpošilja tovarniška zaloga M. TREB AR. Ljubljana, Sr. Petra cesta št. 6. Telefon št. 539. <«««««« C««««« »» »»»»»»> »»»»»x Slavnemu občinstvu so priporoča jjj kavarna„CENTRAL“ | poleg Zmajevega (Jnbclejiiega) mostu Lastnik STEVO MIIIOLIČ. Jadranska Banka: 1 v Sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in druge vloge pod najugodnejšimi pogoji. Prevzema vse bančne posle pod najugodnejšimi pogoji. Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, Zadar, Zagreb; Trst, Wien. Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji v tu in inozemstvu. -■ ■ - Restavracija,Južni kolodvor1 v Mariboru Franjo 5^K*er se priporoča za obilen obisk. 1 Sv. Lovrenc na Pohorju: Ljubljana: Alojz Jager trgovina zmešanim blagom Feliks Htinschko usnjar Srečko Potočnik y krojaška delavn ca ^ Šdenburgova uiica | Anton Brezočnik lesna trgovina Karol Pisuki čevljar Tirata Rožič jj> Sotino in dekorativno slikarstvo in pl-tskarstvo * Vegova ul. 8 — Soteska 1 Jakob ISovak hotelir in lesni trgovec Julija Sabadi pekarna Anton Černe a «ML graver, Dvorni trg 1 V Katalog franko »»»*»»»»»»»»»»»»»»s i • | ,,,, Priporočljive tvrdke I /^\ Kateri pohitite v Maribor koncem avgusta, k sokolski slavnosti toplo priporočamo brošuri: Maribor in okolica. Zgodovinski opis. Cena K5 — Vodnik pa MatlMrti. Cena K 3. Po pošti 60 vin. več. Naročila sprejema: Zastopstvo jugoslovanskih novin, Maribor, Slovenska ulica 15. — Na naročila brez denarja se ne ozira! r - ,, ^ Taftoanfilra li Dubrovmk’Ko,or’ «f iMfil KranJ*’ Mubliana, Maribor, Metko- , « «| * ..v.. . j vič, Opatija, Sarajevo, Split, Šibenik, sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro- in druge v ; ’ « i • « • y• t •• cicir* i—