31
IN MEMORIAM
Kako naj ti povrnem, zemlja,
za milost, ki mi jo daje{:
za mavri~no iskro sonca v kaplji rose,
za vonj poko{enih travnikov, za `arenje zrelega ruja
po samotnih gmajnah, za srebro zimskih no~i?
Kako neustavljivi zagon @ivljenja,
za slast rasti in padcev, iskanja in zmote,
celo za strah pred Ni~em?
Kako naj ti vrnem, zemlja,
za neizrekljivi ob~utek,
da Sem?
Da sem v sredici kamna, v listu na drevesu,
odsvit zvezde, dih v dihu vesolja?
I{~em besede zahvale,
preproste, vseobsegajo~e,
ki jih razumejo trave in `ivali,
i{~em besedo,
kakr{no polo`i v usta samo smrt.
Ivan Minatti
Prof. dr. Miran Vardjan, 1919 – 2005
15. oktobra je umrl prof. Miran Vardjan. 14. novembra smo se na `alni seji od njega poslovili
njegovi sodelavci in prijatelji s Biolo{kega oddelka Biotehni{ke fakultete, Instituta za biologijo in
drugod.
Prof. dr. Miran Vardjan se je rodil 1. maja 1919. Rojstni dan je praznoval na praznik dela, kar
simbolizira njegovo `ivljensko pot, pre`eto z delom ter `eljo po izpopolnjevanju starega in iskanju
novega. Po maturi ga je zatekla vojna, nekaj ~asa je pre`ivel v ujetni{tvu in v italijanski internaciji.
Po osvoboditvi je u~iteljeval, vendar ga ta zaposlitev ni zadovoljevala. Zato je ob delu kon~al Vi{jo
pedago{ko {olo v Ljubljani, skupino biologija-kemija, nato pa {e {tudij biologije na tedanji
Prirodoslovno matemati~ni fakulteti. Postal je asistent na In{titutu za botaniko pri prof. dr. Ernestu
Mayerju. Ko sem bila v prvem letniku biologije, tega je `e petdeset let, je vodil vaje iz splo{ne
botanike. [e kot {tudentka sem na in{titutu postala tehni~na sodelavka in sem med drugim pomagala
asistentu Vardjanu pri njegovih poskusih za doktorsko disertacijo. Za eksperimentalno delo takrat ni
bilo opreme, vendar so improvizacije to pomanjkanje kar uspe{no nadome{~ale. Doktoriral je leta
1959. Naslednje leto je postal docent in kasneje predstojnik na novo ustanovljeni Katedri za
fitofiziologijo. Ker doma ni imel mo`nosti za izpopolnjevanje v fiziologiji rastlin, je od{el najprej v
Tübingen k dr. Büningu, priznanemu raziskovalcu endogenih ritmov v povezavi s cvetenjem, nato pa
{e za eno leto v fitotron Gif pri Parizu k prof. Nitschu. Pri njemu se je usmeril v raziskave hormon-
alne kontrole rasti in razvoja rastlin, ki so bile v vzponu, saj so bili nekateri rastlinski hormoni odkri-
ti {ele nekaj let pred tem. Med tem smo se biologi preselili v novo stavbo na A{ker~evo 12, ki je bila
zgrajena za Filozofsko in Naravoslovno fakulteto, kateri smo tedaj pripadali. V teh prostorih so bili
ustvarjeni taki delovni pogoji, da je lahko uspe{no uvedel v na{ laboratorij takrat moderne metode
dela za raziskovanje rastlinskih hormonov, ki jih je spoznal pri dr. Nitschu. Ob raziskovalnem delu
je vzgajal tudi {tudente dodiplomskega in podiplomskega {tudija biologije, pa tudi agronomije in
gozdarstva.
In memoriam  
stevilka 2_05.qxp  14.2.2006  9:33  Page 31
V prvih letih je prof. Vardjan raziskoval regulacijo razvoja pri razli~nih fiziolo{ko zanimivih
rastlinah. Njegov prvi odmeven ~lanek v reviji Bulletin de la Societe Botanique de France je obrav-
naval vlogo avksinov in citokininov pri regeneraciji endivije (Cichorium endivia). Zanimiv je njegov
prispevek o regulaciji zasuka plodov v obratno smer, kot jo imajo cvetovi zidnega poponca (Linaria
cymbalaria), prav tako ~lanek o giberelinih in citokininih v spomladanskem ksilemskem soku breze
(Betula pendula), ali pa o regulaciji nastajanja epifilnih brstov pod vplivom kinetina pri rastlini
Bryophyllum daigremontianum. Poleg na{tetih tem je bila za dr. Vardjana prav gotovo najzanimivej{a
regulacija dormantnosti in kalitve semen. Iz te tematike je objavil najve~ razprav in o njih referiral
na mnogih znanstvenih in strokovnih sre~anjih. Glavni rastlinski vrsti, ki ju je izbral za svoje
raziskave sta bili rumeni svi{~ (Gentiana lutea subsp. symphyandra) in jelka (Abies alba). Prva vrsta
ima zelo globoko dormantna semena, druga plitvo dormanco, odvisno od rasti{~a in leta obroda. Zato
so njegove {tudije o vlogi rastnih regulatorjev in encimov, o vlogi smol v semenski lupini, skari-
fikaciji, da jih na{tejem samo nekaj, pomembne za osvetlitev pomena in poteka dormance in kalitve
semen. Njegov ameri{ko slovenski projekt, ki ga je dobil v sedemdesetih letih o kalitvi semen jelke,
nam je pomagal do prve ve~je opreme. Mislim, da liofilizer, ki je bil kupljen takrat, {e vedno delu-
je.
Dr. Miran Vardjan je pisal tudi u~benike, od katerih bi omenila snopi~a, namenjena gimnazijske-
mu izobra`evanju: @ivljenski procesi – asimilacija, disimilacija in Izvor `ivljenja in razvoj `ivljen-
skih procesov. Njegovo ime najdemo tudi med pisci poljudno znanstvene revije Proteus. Serija
~lankov o kalitvi semen je {e sedaj primerno branje za mlade naravoslovce, ki jih zanima fiziologi-
ja rastlin. Prav tako smo o zanimivostih iz `ivljenja rastlin poslu{ali njegove prispevke na radiu in
gledali na televiziji.
Prof. Miran Vardjan je bil eden od ustanoviteljev Jugoslovanskega dru{tva za fiziologijo rastlin,
skupaj s prof. Devidéjem iz Zagreba, prof. Sari~em iz Novega Sada in prof. Ne{kovi~evo iz
Beograda. Nekaj ~asa je bil tudi njegov predsednik. Leta 1982 so se ustanovila republi{ka dru{tva,
tudi v Sloveniji. Leta 2002 je prof. Vardjan postal ~astni ~lan Dru{tva za rastlinsko fiziologijo
Slovenije. Bil je tudi ~astni ~lan dru{tva za fiziologijo rastlin Hrva{ke. Za svoje delo je prejel tudi
ve~ drugih priznanj. Tako je ob tridesetletnici Biotehni{ke fakultete leta 1977 prejel plaketo, leta
1977 ~astno priznanje mesta Ljubljane za udele`bo v osvobodilnem delovanju med NOB, ob {estde-
setletnici biologije na Univerzi v Ljubljani zlato zna~ko, leta 1979 red dela z zlatim vencem in leta
1981 Jesenkovo priznanje, ki ga podeljuje Biotehni{ka fakulteta. Ob {tiridesetletnici Nacionalnega
in{tituta za biologijo je kot njegov biv{i direktor dobil posebno priznanje.
Prof. Miran Vardjan se je upokojil leta 1982, vendar je {e naprej sodeloval v stroki in ostal aktiv-
en na pedago{kem podro~ju. Njegova velika ljubezen je bila ves ~as tudi umetnost. V intervjuju za
revijo Proteus mi je ob njegovi sedemdesetletnici takole pripovedoval: »V dija{kih letih se je moje
zanimanje usmerilo na umetnostno podro~je. Bilo je ~isto pasivno do`ivljanje lepega. Veliko sem
bral, skoraj redno sem zahajal v dramo in opero – seveda na dija{ko stoji{~e ali {e pogosteje na {e
cenej{i »oksen{tand«, pogosto obiskoval slikarske razstave. Spominjam se s kak{nim navdu{enjem
sem prebiral obse`no zgodovino umetnosti zahodne Evrope Izidorja Cankarja. Takrat sem sklenil, da
bom {tudiral umetnostno zgodovino«. Te kasneje seveda ni {tudiral, ostala pa je ljubezen do nje.
Zanimala ga je tudi filatelistika in je tudi na tem podro~ju postal priznan strokovnjak. Prof. Vardjan
je pre`ivel plodna leta pre`eta s tisto dejavnostjo, ki ~loveka osre~uje v vsakem dnevu, ki prihaja.
Slava profesorjevemu spominu!
Nada Gogala
Acta Biologica Slovenica, 48 (2), 2005 32
stevilka 2_05.qxp  14.2.2006  9:33  Page 32