<
>
I-
V)
Q
D
u
</)
u
O
Ni moder
tisti, kdor veliko ve, marveč tisti, ki ve, kar potrebuje.
Poljski pregovor
im
ITT« ET-fflTC
Številka 27 Letnik 52
Cena 15,- šil. (150,- ŠIT)
petek, 14. julija 2000
Poštnina plačana v gotovini
Celovec P. b. b.
Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt /
Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec
CITAT TEDNA
Napisala
naj bi tudi kroniko občine Šentjakob v Rožu.
Ingrid Kaiser -Kaplaner, avtorica knjige o Podgorjah
EU/manjšine: Narodni svet informiral Prodija
.,            Stran 3
JUHU - POČITNICE
Tudi „Naš otrok“
je šel na počitnice. Zelo veliko število staršev se je odzvalo Povabilu vrtnaric Ire-ne, Angelike in Ingrid na zaključno prireditev celovškega vrtca -Naš otrok“. Otroci s° skupaj z Natašo Koncilija pripravili igri-co „Dodo v džungli".
S pomočjo glasbe in Petja so opravili svoj nastop zelo dobro in °b koncu sprejeli od Nataše listine. Tudi 'etos so se tete poslo-v"e od otrok, ki bodo Jeseni prvič prestopili „ Prag ljudske šole. pfi ^sak otrok je dobil tudi majhno darilce.
I
Foto: M. Hartmann
10. OKTOBER
■' ^ Dobrli vasi brez Slovencev!
t ^ občini Dobrla vas bo 10.
’ ®*<tober potekal brez udeležbe Slovencev. Župan Josef ? Reifer je namreč mnenja,
^ občina ni dvojezična.
^ ^ Poročilo na strani 5
USPESEN MARATON
4. gorski maraton K. Matjaža
je bil za organizatorje in udeležence lep uspeh. Skoraj 200 udeležencev so letos našteli na cilju v Črni, vedno več udeležencev pa prihaja iz Avstrije.
Poročilo na strani 14
m .
ETNOLOGIJA
Vabilo na Japonsko
Dr. Herta Lausegger-Maurer je dobila vabilo na Japonsko, kjer bo predvajala filme o kulturni dediščini na Koroškem.
Poročilo na strani 4
2
Politika
p6t6kj
14Juli2000
Politika
3
JankoJOjlmescj^^_
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Bomo šli žejni čez vodo?
Izjava o nameri (Letter of intend) koroške deželne vlade je neobvezujoč papir. V najboljšem primeru lahko služi kot pogajalsko izhodišče, kakor si ga predstavlja za svojo stran deželna vlada. Sicer pa ga v tej luči vidi tudi deželni glavar Haider, kar je sam potrdil, ko je po torkovi seji deželne vlade spregovoril o tem papirju pred zastopniki medijev.
Vsebina izjave o nameri, ki jo je deželna vlada sklenila soglasno, je dokaj pičla. Če člani vlade opozarjajo na 32 manjkajočih dvojezičnih krajevnih napisov, ki bi jih v občinah Suha, Borovlje in Bilčovs morali postaviti že pred več ko 20-imi leti, potem s tem kvečjemu priznajo, da pristojne oblasti nimajo razčiščenega odnosa do pravne države. To ne glede na dejstvo, da je za vprašanje 7. člena avstrijske državne pogodbe v prvi vrsti pristojna zvezna vlada.
Zelo nejasno je formulirana tudi napoved, da hočejo deželnozborske stranke v prihodnje reševati odprta manjšinska vprašanja v soglasju z zastopniki NSKS in ZSO. „Letter of intend“ ne omenja npr. pravice manjšine do veta. Hkrati pa velja poudariti, da se lahko zlorablja tudi ta pravica - s tem, da bi stranke ravnale po vzorcu: če manjšina ni pripravljena akceptirati naših stališč, potem naj ostane popolnoma praznih rok.
Še najbolj pozitivna je namera, da se ustanovi poseben sklad za financiranje javnih in privatnih dvo- in večjezičnih otroških vrtcev. Če bi do tega resnično prišlo, bi bil to brez dvoma korak v pravilno smer. Očitno si na deželni vladi o takem skladu že nekaj časa belijo glavo in so bolj ali manj že izdelali konkreten predlog, kako naj bi funkcioniral. Vsekakor pa ga je že na-
povedal evropski poslanec ÖVP Pirker, ko ga je v letošnjem tednu pred veliko nočjo obiskala v Bruslju delegacija EL.
Finančna podpfa na račun dvojezičnih napisov?
Deželna vlada je	Po deželnem gla-
sklenila izjavo o name- varju predstavlja ta kari oz. „Katalog ukrepov talog papir za pogaja-za slovensko narodno nja z organizacijama skupnost“.	NSKS in ZSO.
Papir sam vsebuje naslednje točke:
Kakor je takšen sklad
zelo pozitiven, to kljub temu ne more pomeniti, da je s tem že vse rešeno. Obstaja vrsta dejavnosti, ki so pod vprašajem samo zato, ker ni zagotovljeno njihovo financiranje. Še posebej hudo prizadeti so manjšinski mediji. Dnevno in tedensko se borijo za golo preživetje in zaradi tega ne morejo izvesti niti najosnovnejših investicij, ki jih zahteva sodobna medijska družba. Zagotovljena pa npr. tudi ni prihodnost Glasbene šole, ker velja deželna finančna podpora zaenkrat samo do leta 2001. In še bi lahko našteval.
Vsa ta vprašanja niso našla poti na pogajalski papir deželne vlade. Toliko pomembneje bo zato, da bodo v čim konkretnejši obliki našla pot na papir osrednjih organizacij oz. KOKS za pogajanja z zastopniki uradne Koroške.
Deželni glavar Haider je napovedal, da bo do teh pogajanj prišlo zelo hitro. Hkrati je dal jasno razumeti, da pod nobenim pogojem ne pride v poštev junktimiranje teh pogajanj s proslavo ob 80-letnici plebiscita. Zastavlja pa se vprašanje, ali ni v resnici hotel s tem reči, da hoče deželna vlada peljati narodno skupnost žejno čez vodo - s tem da bi se pogajala z manjšino v nedogled, dokler ne bi prišel zanjo spet ugodni trenutek za enostransko ukinitev pogajanj?
Izkušnje iz preteklosti učijo, da to ne bi bilo prvič. Tega naj se ne bi zavedali samo zastopniki narodne skupnosti, temveč še posebej pogajalci na strani deželne vlade.
1. Koroška deželna vlada podpira prizadevanja zvezne vlade, da se v avstrijski ustavi upoštevajo narodne skupnosti s posebnim določilom.
2. Koroška deželna vlada si prizadeva, da se odprta manj-šinska vprašanja v prihodnje rešujejo na osnovi institucionalizi-ranega odločitvenega procesa
REAKCIJE SLOVENSKIH POLITIKOV
med v deželnem zboru zastopa-nim' strankami in organizacijama narodne skupnosti.
3. Ker nekatere občine (Suha, BHčovs in Borovlje - op.) še niso docela izpolnile uredbe o dvojezičnih krajevnih napisih iz leta jih bo deželna vlada_ spod-dnjala, da naj to naredijo. Še prej P3 naj bi prebivalstvo obširno informirali. Poleg tega naj bi kraji in mesta iz sosednjih držav dobili na kažipotih ob avtocestah in zveznih cestah dvojezično označ-bo (nPr. Ljubljana/Laibach).
4- Glede šolskega vprašanja opozarja vlada na sklep, ki ga je deželni zbor sprejel v soglasju z NSKS, ZSO in EL („Koroški narodnostni konsenz“).
r^^eželna vlada priznava s J svojo izjavo o nameri, da I—* se zaveda nerešenih vprašanj 7. člena avstrijske državne pogodbe, na drugi strani pa izključuje vprašanja, ki so za slovensko narodno skupnost izrednega pomena. V izjavi deželne vlade pogrešam predvsem vprašanje manjšinskega zastopstva v deželnem zboru, zagotovitev medijske oskrbe narodne skupnosti v njenem jeziku in sprejetje določila v deželni ustavi, podobnega ustavnemu določilu, ki ga je te dni sprejel dunajski parlament. Značilno za odnos deželne vlade do narodne skupnosti je tudi dejstvo, da po 23-ih letih še vedno ne vidi potrebe, da je treba itak že restriktivno uredbo o dvojezičnih napisih uresničiti - kar bi moralo biti samoumevno.
Neizpolnjene obljube, ki jih je dala deželna vlada v 80-ih letih po plebiscitu, ne dajo upati, da lahko pod danimi pogoji mnogo pričakujemo. Kljub temu pozdravljam, da je deželna vlada pripravljena za pogajanja s Koordinacijskim odborom koroških Slovencev (KOKS). Poudarjam pa, da bo možno govoriti o napredkih v koroškem narodnostnem vprašanju še v primeru, da pride do zadovoljivih rešitev v konkretnih vprašanjih.
PREDSEDNIK NSKS SADOVNIK
klep deželne vlade lahko ocenjujemo z dveh vidikov: prvič s skeptičnega v tem smislu, da napoveduje razrešitev zadev, ki bi morale biti v pravni državi že zdavnaj rešene. To velja predvsem za dvojezične napi-
Na drugi strani pa bi lahko vi- 5. Koroška deželna vlada je za
lovna s jala s j
žičnifTtabel in kažipotov na osno- "Jem dvo- in večjezičnih vrtcev, vi že veljavne zakonodaje pa do 'U naj bi bila ustanovitev poseb-
se. n a arugi sirarn pa ui ianr\v -	vi
deli v sklepu deželne vlade zače- °> da se ustanovi posebna de-tek razreševanja resnično odprtih ovna skupina, ki naj bi se ukvar-vprašanj - od postavitve dvoje- Ja|a s financiranjem in vzdrževa-
; y :i_ a_u „i :~	no rvCnO' *U@fT| dVO-	vonio^ionih \/r+r>o\/
Ljubljanski študentje na sedežu NSKS in NT. Študirajo na ljubljanski univerzi geologijo, na Koroško pa jih je pripeljal dr. Jernej Zupančič, odličen poznavalec Slovencev na Koroškem in v ostalih predelih Avstrije. Namen njihovega obiska je bil, da spoznavajo politične in kulturne ustanove koroških Slovencev. Tako so obiskali tudi NSKS in NAS TEDNIK, kjer sta jih sprejela osrednji tajnik Franc Wedenig in urednik Silvo Kumer.	Foto-s Kumer
vi ze veljavne zaKonooaje p»	uaiauuvuev pubeu-
sklada za dvojezične vrtce. Pred- «ga sklada. Hkrati naj bi zagoto-vsem pa bo deželna vlada lahko prispevke s strani zveze, pokazala svoj resničen odnos do	szele m občin. Delovna skupina
narodne skupnosti tudi pri spreje;	aj bi izdelala tudi predloge za
manju zakona o objektivizacij' ^oagoski koncept o dvo- in več-šolskih ravnateljev in v šolskem ličnem pouku, vprašanju - ko pravi, da bo zad® Izjava o nameri (Letter of in-ve reševala samo v soglasju tend) oz. „Katalog ukrepov za narodno skupnostjo.	®lQvensko narodno skupnost“ je
PREDSEDNIK ZSO deželna vlada sklenila soglasno.
DR. STURM Na vprašanje, kaj je z drugimi od-Phimi vprašanji, npr. z vpraša-Jem manjšinskih medijev, pa je .... u • ,or tr- ^eze,ni glavar Haider odgovoril,
e deželni glavar Haider t j	to odvisno od	gajalske
di, da s, koroški Sloven® fleksibilnosti narodne skupnosti. — ne zel,jo dvojezičnih nap Dai je razumeti, da bi bila tudi sov, potem je misl 1 s	^ ^ada fleksibilna pod pogojem, da
mo to, kar si sam ze .	, harodna skupnost ne bi polagala
se slovenska narodna skupnoj eze na dvojezične krajevne napi-od leta 1955 dalje stalno trudi, d se. Vsekakor ji je to svetoval.
\z
C!
pogodbe. 25%-klavzula 7. člgj narcS^CcSt^z^' jasno nasprotuje. Pa celo v obe Pisi ]iNu||.Thema„
nah,
ki bi morale na osnovi
na-
......... Zanjo je po-
embneje, tako Haider, pred-
drži Haiderjeva trditev, da s ^ ajoče dvojezične napise na kra-
klavzule postaviti dvojezične t® vsem vprašanje, kako krepiti kul-
pPloh
i« Noče
postavitev dvojezičnih tab® l®Vnih tablah in kažipotih ni pri-kažipotov pristojne samo oboi stojna deželna vlada, temveč Za postavitev vseh tabel m bcine. Predvsem pa je še po-potov, ki stojijo ob zvezni , daril, da noče junktimirati izjave deželnih cestah, je pristojen u	nameri z vprašanjem 80-letnice
koroške deželne vlade na ce	obiscita, kajti „manjšinsko vpra-
deželnim glavarjem Ta pa do anje je aktualno tudi po 10. ok-še ni izpolnil svojega pravneg^ iobrU".
aalh 9r knrnšklnn namdnosm6 >° Vseh teh točkah hoče Haider duhu U. koroškega narodnost ,z6|0 hitro„ bitj osrednji
9ak0nSe"Za- PREDSEDNIK rj " Jac'l' na P°9Ov0f
A. WAKOU#	Janko Kulmesch
EU: Pismo NSKS predsedniku Prodiju
Odgovor predsednika Evropske komisije: „V kratkem se bo z Vami povezala Anna Diamantopuolou, ki je v Evropski komisiji pristojna za enakopravnost manjšin.“
Predsednik in tajnik NSKS, Sadovnik in Wedenig, sta pisno informirala predsednika Evropske komisije Romana Prodija o položaju avstrijskih narodnih skupnosti.
Še posebej sta ga opozorila, da 7. člen avstrijske državne pogodbe še vedno ni izpolnjen. Omenila sta uredbe k zakonu o narodnih skupnostih iz leta 1976, ki imajo za posledico, da so pravice glede topografije in uradnega jezika močno okrnjene. Nadalje sta ga informirala, da je obstoječe manjšinsko šolstvo trenutno izpostavljeno napadom s strani nemškonacional-nih krogov.
Sadovnik in Wedenig poudarjata, da skuša novo vodstvo NSKS s politiko dialoga z merodajnimi državnimi instancami obrniti zadeve na bolje. Hkrati pa poudarjata, da „se nam zdi pomembno, da informiramo neposredno tudi ustanove na evropski ravni“.
Prodi je dokaj hitro reagiral. Šef njegovega kabineta Michel Petite piše, da je predsednik Prodi pismo NSKS „vzel na znanje z velikim zanimanjem“. Osebno sicer zaradi prenatrpanega terminskega koledarja nima možnosti, da bi v naslednjih mesecih sprejel delegacijo avstrijskih narodnih skupnosti, je pa zadevo posredoval komisarki Anni Diamantopuolou, ki je v Evropski komisiji pristojna za enakopravnost manjšin.Ta naj bi se v kratkem povezala z NSKS.
Janko Kulmesch
OBJEKTIVIZACIJA
Strokovnjaki potrjujejo NSKS in ZSO
Že v prejšnji izdaji smo poročali, da se koroški deželni zbor posvetuje o osnutku zakona o objektivizaciji, ki zadeva tudi Ijud-skošolske ravnatelje. Medtem so sicer zadevo za nekaj časa preložili, ostane pa slej ko prej zelo aktualna.
Kakor znano, deželnozborske stranke ne kažejo pripravljenosti, skleniti zakon o objektivizaciji, ki bi za ravnatelje na dvojezičnih šolah predpisoval tudi dvojezično kvalifikacijo. Zato sta NSKS in ZSO te dni proti temu ponovno protestirala. V pismu deželnemu glavarju Haiderju poudarjata, da namere deželnega zakonodajalca nasprotujejo manjšin-skošolskemu zakonu. Opozarjata ga, da ima to lahko za posledico vrsto tožb pri vrhovnem sodišču. Pozivata ga, da naj deželni zakonodajalec za ravnatelje dvojezičnih šol nujno zagotovi potrebno dvojezično kvalifikacijo.
Predsednik sosveta dr. Sturm pa je v uradu zveznega kanclerja sklical tudi posvet šolskih strokovnjakov. Rezultati posveta potrjujejo stališče NSKS in ZSO. Obstaja nekaj zakonskih določil, iz katerih logično sledi, da mora imeti ravnatelj dvojezičnih šol dvojezično kvalifikacijo. V nasprotnem primeru ne bi mogel izvrševati svoje naloge tako, kakor to veleva avstrijska zakonodaja. Rezultate tega posveta je dr. Sturm posredoval predsednikom poslanskih klubov v koroškem deželnem zboru.
Janko Kulmesch
4
Kmctijstvo/Iz naših občin
ZAVAROVALNICA
Kmetje krajše na okrevanje
Od 1. julija naprej je kmetijska zavarovalnica krajšala okrevanje od 4 na 3 tedne. S tem je prišla naproti mnogim željam kmetov in istočasno našla pot varčevanja. Ta predpis velja v vseh centrih za rehabilitacijo kmetijske zavarovalnice in tudi v pogodbenih ustanovah. S tem bi radi obstajoče vire bolje uporabili in znižali stroške. Tako bodo v prihodnje imeli kmetje in kmetice več možnosti boljše rehabilitacije v centrih.
OD 29. JUNIJA NAPREJ
Zavarovalnica v novem poslopju
Že lani januarja so v „Kärntner Bauer“ sporočili, da se bodo preselili v novo stavbo. Sedaj so po 16-mesečni gradnji odprli vrata nove upravne hiše kmetijske zavarovalnice. Od 29. junija 2000 naprej se trudijo sprejemati stranke in dajati informacije po telefonu. Kmetijska zavarovalnica upa, da bo nova upravna hiša olajšala delo vseh. Nova upravna hiša stoji sedaj v „Feldkirchner Strasse 52“, kjer imate na razpolago tudi parkirišča.
KMETJE
Zbornica se bo konstituirala
Celovec. Danes, v petek,
14. julija, se bo ob 10.30 prvič sestala nova zbornica kmetijskih delavcev, ki je tudi stanovsko zastopstvo nastav-Ijencev naših Zadruga-mar-ketov. Volitve je z veliko prednostjo dobila Gemeinschaftsliste Sepp Winkler (60,5 %) -14 od skupno 21 mandatov. Na Winklerjevi listi so kandidirali tudi naši zadružniki, ki jih bo v zbornici zastopala Rosalia Kert. Zastopnica naših zadružnikov bo na konstitutivni seji spregovorila tudi v slovenščini, kar predsednik Sepp Winkler posebno pozdravlja. V zbornici je to nekaj samoumevnega in znak enakopravnosti slovenskih članov.
Odbornik EL prof. Jože Wakounig je v občinskem svetu zahteval, da je treba zavarovati jamo ob cesti iz Kotmate vasi v Čahorče. Prepadi so deloma globoki 40 metrov in je sreča, da se še nihče ni ponesrečil. Foto: m. Hartmann
Burgstallerjevo jamo bo treba končno zavarovati
Na minuli seji kotmirškega občinskega sveta v torek, 11. julija 2000, je bilo na sporedu 11 točk. EL je vložila nov, zanimiv predlog.
Na dnevnem redu občinske seje je bilo 11 točk. Podjetnik Karlheinz Kaiser, ki se je naselil v obrtni coni ob cesti v Čahorče, bo od občine kupil še 957 m2, da bo mogel povečati zmogljivosti svojega podjetja (napisi, prometni znaki, table, glasbeni instrumenti in še marsikaj drugega). Cena za m2 je 200 šilingov, če se plača takoj, 194 (3 % popusta). Občina bo tudi prispevala 50.000 šilingov za ureditev prostora na llovju, kjer bo podjetje SPAR zidalo podružnico (podpora za obrtniške dejavnosti). Pogodba s stanovanjsko zadrugo Neue Heimat za sanacijo občinskega poslopja bo začela veljati s 1. 1. 2001; trajala bo 20 let. Občinski svet je tudi sklenil tako imenovano prepoved obogatitve. Nekateri gostilničarji zahtevajo nazaj denar, ki so ga morali plačevati kot davek na pijače, čeprav so jim ta denar plačali gosti, a ne za žepe gostilničarjev, temveč za občinsko blagajno. Za zbirni kanal BA 23 je bilo treba zvišati posojilo od 21,760.000 na 23,166.000 šilingov; za to vsoto je občina morala prevzeti dodatno jamstvo.
V Reki se bo obnovil vodovod; za stroške (70 % občina, 20 % zveza, 10 % dežela) bo treba najeti posojilo. Če bo le mogoče, bojo kanal s Talirja proti obrtni coni speljali tako, da ne bo treba
črpalk. Potrebno pa je privoljenje lastnikov vseh prizadetih zemljišč. V Čahorčah bojo asfaltirali poti h Glažarju in od Užnika proti zahodu.
ŽupanThomas Goritschnig je tudi sporočil, da bojo poti, ki so prizadete zaradi kanalizacije, asfaltirali, kakor hitro se bo dalo (Čahorče, Lukijev klanec, Reka, proti cerkvi). Za ureditev vaškega središča se bo ustanovil poseben
odbor (občinsko predstojništvo-odbor za zidave, frakcijski vodje)-Na llovju in na Ročici bojo poimenovali ceste.
Jama. Za konec je župan prebral predlog EL. Občina naj se -pravočasno pobriga, da se bo tako imenovana^ Burgstallerjeva jama ob poti v Čahorče zavaro- ^ vala, kakor zahtevajo predpisi, i" da se bo odstranilo grmovje, dela škodo kmetom.
ki
Dr. Herta Maurer-Lausegger je pred kratkim prejela za svoje filmske dokumentacije kot „Narečje pod vrtačo“ ali „Barbara, Lucija, pomoj" nagrado Scien-ceWeek Austria 2000 - teden znanosti na Tehnični univerzi na Dunaju (glej NT 25).
Po prireditveni seriji po Avstriji jo je obiskala profesorica in filmska producentka z Japonske, ki je trenutno tukaj v Avstriji. Povabila je dr. Herto Maurer-Lausegger na gostovanje po Japonskem. Povabilu se bo odzvala predvidoma v drugi polovici oktobra 2001 in obiskala mesti Tokio in Osako. Čestitamo k tako lepemu uspehu.
Dr. Herto Lausegger- Maurer so povabili na Japonsko
dr. Herta Lausegger-Maurer
O TD ČL.^
5
Iz naših občin
Občina je odprla Hoferju vrata - dežela pa je proti
Občinski svet v Dobrli vasi jena minuli seji večinsko glasoval za namembo zemljišča, na katerem želi Hofer odpreti veletrgovino.
Dobrla vas. Predvsem dobrol-ski župan Josef Pfeifer (SPÖ) se ie vehementno zavzemal, da bi velekoncern Hofer lahko v občini Dobrla vas odprl trgovino. Na minuli občinski seji je tudi občinski svet z enim protiglasom (ÖVP) dal zeleno luč. Med Rutarjevim 1 skladiščem in Dobrlo vasjo je sklenil ustrezno namembo (EKZ P- Toda s tem zadeva za Hofer še dolgo ni stekla: deželni svetnik Georg Wurmitzer je namreč proti, brez soglasja dežele pa sklep občinskega sveta nima veljave.
Razočarano so reagirale do-brolske trgovine, med njimi Paul Morocutti in_ Zadruga-market. vodja filiale Štefan Boschitz je Pričakoval, da bosta vsaj zastopnika EL glasovala proti, kar pa ni-i sja. Boschitz je prepričan, da bo Hofer vzel Zadrugi-market del strank. „Naša edina protistrategija 3, J®’ da smo še bolj prijazni do kup-i). sov in da nudimo še boljši servis g- kot na primer dostavljanje blaga
na dom,“ tako poslovodja Boschitz v prvem stališču.
PFEIFER PROTI
10. oktober tudi letos brez Slovencev
Dobrla vas. Tudi letošnja obletnica 10. oktobra se bo v Dobrli vasi odvijala brez Slovencev. V imenu EL je mag. Rudi Vouk predlagal, da bi se Slovenci lahko udeležili povorke v Celovcu, če bi bila občina Dobrla vas pripravljena nesti dvojezičen napis. Vouk: „S tem bi občina dala znak, da dejansko želi obhajati obletnico skupno s Slovenci".
Predlog je župan Josef Pfeifer SPÖ kategorično odklonil. „Dobrla vas ni dvojezična občina!" tako Pfeifer.
Drugače vidi zadevo šef do-
brolske EL mag. Rudi Vouk. EL kot majhna frakcija Hoferja ne more preprečiti, vrhu tega zadeva še dolgo ni stekla, tako Vouk, ki opozarja na negativno stališče Wurmitzerja. Po Voukovem mnenju so izkušnje v drugih krajih pokazale, da Hofer ne jemlje domačim trgovcem kupcev, temveč v občino privabi celo nove, ki jih lahko domači trgovci nagovarjajo s svojo ponudbo.
Končna odločitev o Hoferju bo verjetno padla še jeseni, ko se bo dežela odločila.
Davek na pijače. Na minuli občinski seji je Enotna lista vložila nujnostni predlog v obliki resolucije, da naj dežela Koroška prevzame odgovornost, če bo občina morala gostilničarjem in trgovinam vrniti davek na pijače. Predlog Enotne liste je bil soglasno sprejet.
Silvo Kumer
skega leta in tu pa tam povejo tudi kako smešno stvarco.
Tudi župan občine Ruda R. Skorjanz je ponosen na izredno dobro uspelo delo. Ob predstavit-
vi časopisa je šolski skupnosti čestital in naznanil, da bodo otroci in učitelji svoje delo kmalu lahko opravljali v lepi, novo obnovljeni šoli.
Šolski praznik in šolski časopis v Gorenčah
Ob koncu šolskega leta so šolarji LŠ v Srednji vasi pripravili za svojo domačo vas in okolico imeniten gledališki praznik.
Gorenče/Ruda. Učenci so si skupno z učitelji pod vodstvom Monike Ouschan izmislili veselo P®V5ko igrico „Šolski strah v Sred-ni' vasi" in jo uprizorili pred števil-n° publiko v go-j.enškem gasilskem 0rnu. Majhen stra-^6c in prijazna c°Prnica v igrici °,rokom dokažeta, a sta učenje in P°uk zelo zanimiva n vesela zadeva -reba je samo z avdušenjem so-, piovati. Da pa se Ucenci v Srednji asi v' šoli dobro ^čutijo, so doka-val' z idejo prvega 0|skega časopisa.
I^oci, učitelji in -arši opisujejo 0|ski vsakdan in ^'Povedujejo o za-"Tivih dogodivšči-
nah
Učenci ljudske šole Srednja vas so se ob koncu leta predstavili z igro „Šolski strah v preteklega sol- Srednji vasi“ (na sliki so se zbrali vsi šolarji).	Foto: Kumer
Krški škof Egon Kapellan je obiskal faro Kazaze.
63 BIRMANCEV
Prazničen dan za faro Kazaze
Pliberk. Kar 63 birmank in birmancev je prejelo zakrament svete birme.
Minula sobota, 8. julij, je bila za faro Kazaze prazničen dan -vizitacijo krškega škofa dr. Egona Kapellarija in podelitev sv. birme. Ker je bil ta dogodek napovedan v medijih, je bil naval birmancev iz drugih krajev velik, saj je stopilo kar 63 birmancev pred gospoda škofa.
Ob 9. uri je prišel gospod škof pred zbrano ljudstvo. Cerkveni zbor ga je pozdravil s pesmijo „Na mnoga leta". S prisrčnimi besedami ga je pozdravil domači župnik Florian Zergoi. Prav tako ga je pozdravila podpredsednica farnega sveta gospa Hölzl. Omenila je povezanost faranov, ki so na različne načine pripravili ta praznik: pletli so vence, postavili mlaje, okrasili cerkev, itd. Šolski otroci so z vero-učiteljico Kežar-Hajnžič prav tako pozdravili škofa ne z besedami, temveč tudi s pesmijo, kar ga je očitno še posebej razveselilo. V lepi deklamaciji v obeh deželnih jezikih so otroci podarili škofu šopek rož.
Po pozdravnih besedah občine, šole, gasilskega društva in policije se je procesija premaknila v cerkev. Bil je to eden redkih dnevov, ko je bila cerkev polna. Pri sv. maši je bilo menjaje ljudsko in zborovsko petje. Med bir-movanjem je pel cerkveni zbor pod vodstvom Toneja Mucherja celo vrsto pesmi, preden je zad-. nji prejel od gospoda škofa zakrament sv. birme.
Lep praznik v naši fari se je končal z rahlim dežjem, ki je preprečil daljše pogovore zunaj cerkve. Vendar tudi vreme ni moglo preprečiti enkratnega dogodka v kazaški fari.
Tine Komar
6
Rož - Podjuna - Žila
■ ................
ČESTITAMO
Danes, 14. julija, praznujeta rojstni dan Malka Feinig iz Sveč in njena sestra Meta Krstič iz Ljubljane. Obema želimo obilo božjega blagoslova in predvsem osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo znanci in SRD Kočna.
Prav tako na današnji dan obhaja osebni praznik državni tožilec dr. Mirko Borotschnik iz Ladi n pri Bistrici v Rožu. Prisrčno čestitamo in želimo predvsem trdnega zdravja. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna.
80. življenjski jubilej praznuje v Stranah pri Šentjakobu Kompan-jeva mama - Mathilda Miki. Iz srca čestitamo in želimo še naprej obilo trdnega zdravja.
Pred nedavnim je praznovala 50. življenjski jubilej Juvana Kontschitsch, ki seje s Filipinov poročila v Vogrče. Želimo ji vse najlepše, obilo družinskega veselja in osebnega zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo mož Lojze z otrokoma, njegovi sorodniki, prijatelji in znanci. Na mnoga leta!
V	sredo, 12. julija, je na Vinogradih praznoval 61. rojstni dan Oswald Wrienz. Prisrčno čestitamo in želimo mnogo zdravja, zadovoljstva in božjega blagoslova še v prihodnje.
V	Holbičah pri Škofičah praznuje te dni rojstni dan Repi Thaler. Za osebni praznik prisrčno čestitamo in želimo vse dobro.
Svoj godovni dan je v sredo, 5. julija, obhajal Ciril Sadovnik s Plaznice pri Šentlipšu. Čestitamo in želimo še mnogo zdravih in veselih let.
Na Poleni pri Žitari vasi je v soboto, 8. julija, praznovala rojstni dan Brigita Navodnik. Slavljenki iskreno čestitamo in želimo, da bi se ji izpolnile vse njene skrite želje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje Lenčka in se slavljenki zahvaljuje za njeno prijaznost in obiske.
Društvo upokojencev v Selah čestita za osebni praznik Hanzu Oražetu, Božičevemu s Šajde, in Rozi Kelih pri Cerkvi. Obema čestitajo ostali člani in želijo veliko sreče in trdnega zdravja še v prihodnje. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
90-letnico življenja obhaja Franc Melcher izpod Jeberka pri Šentilju. Ob visokem življenjskem jubileju mu želimo vse dobro in predvsem zdravja.
Jutri, 15. julija, bosta stopila pred poročni oltar ženin Marjan Kunčič in nevesta Simona Meči-na iz Podsinje vasi. Na skupni živ-
ljenjski poti jima želimo mnogo družinske sreče, osebnega zadovoljstva ter medsebojnega razumevanja.
Te dni praznuje 30. pomlad Ana Kelih, Vrbnikova iz Šel. Ob okroglem jubileju iskreno čestitamo in želimo obilo sreče ter osebnega zadovoljstva.
Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Mici Krištof, po domače Bukovnici, in Zori Ferm. Vsi ostali člani društva slavljenkama prisrčno čestitajo in želijo obilo zdravja in božjega blagoslova. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
Pretekli teden sta obhajali osebni praznik Margit Wutti iz Starega gradu pri Ločah in Joško Lepuschitz ml. iz Ščedma pri Štentjakobu. Obema pošilja lepe pozdrave in najboljše želje Kulturno društvo „Peter Markovič“. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V sredo, 12. julija, je na Dunaju obhajal svoj rojstni dan pesnik in direktor Jani Oswald iz Šekire ob Vrbskem jezeru, dva dneva navrh pa Zdravko Schellander v daljnji Malajziji, doma iz Rožeka. Obema slavljencema veljajo s strani Kulturnega društva „Peter Markovič“
najboljše želje in da se bi rada^vr-nila spet domov na Koroško, čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	sredo, 19. julija, bo v Šentja; kobu v Rožu praznoval osebni praznik Anton Koren. Najboljše želje mu posreduje Kulturno društvo „Peter Markovič". Prav tako na ta dan obhajata rojstni dan Jozej Valentinič, pd. Rodarč iz Raven pri Rožeku, in njegov zet mag. Aleks Schuster iz Rože-ka.Tudi njima želi Kulturno društvo „Peter Markovič“ obilo zdravja in osebne sreče in se zahvaljuje za redno sodelovanje in obisk prireditev. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
V	soboto, 8. julija, je praznovala 70-letnico Manja Kattnig iz Dolnje vasi pri Šmarjeti. Voditeljici sester rožnega venca želimo po tej poti obilo zdravja, sreče in božjega blagoslova.
V	nedeljo, 16. julija, bo praznovala 21. pomlad sodelavka Slovenske gospodarske zveze Mirjam Ogris iz Trebelj pri Šmarjeti v Rožu. Prijatelji in znanci ji želijo vse dobro in da se bi ji vse skrite želje uresničile. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA in Slovenska gospodarska zveza.
20. pomlad bo v nedeljo, 16. julija, obhajala Kristina Tolmaier z Radiš. Iskreno čestitamo in želimo veliko sreče in uspeha na nadaljnji življenjski poti.
Te dni je praznoval rojstni dan Joži Urank ml. iz Encelne vasi pr' Galiciji. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje SJK.
V	nedeljo, 16. julija, bo praznoval rojstni dan naš zvesti sodelavec in fotograf Fercej-Marjan Fera iz Dvora. Kolegice in koleg1 mu prisrčno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta EL i11 NSKS.
V	ponedeljek, 17. julija, obhaj3 rojstni dan predsednik NSKS i(1 podžupan občine Globasnici gospod Bernard Sadovnik. I5' kreno mu čestitata in želita še naprej veliko uspeha EL in N S KS Čestitkam se pridružuje uredniš1 vo NAŠEGA TEDNIKA.
Slovensko društvo upokojence'1 Pliberk čestita Antoniji Kulmes^ Suhe in Ančki Kumer z Blata/ Pliberku ob osebnem jubileju, če; . stitke pa so namenjene tudi Mat* Riedl iz Nonče vasi in Franc' Šlieserju z Bistrice nad Plibe1 kom, ki oba praznujeta 70. rojstf dan. Vsi člani društva želijo m/ go zdravja, zadovoljstva in božj6.
ČESTITKI TEDNA
70-letnica Adolfa Kanziana
Pred kratkim je obhajal osebni praznik gospod Adolf Kanzian iz Apač, kjer se je tudi rodil. Poročil se je pd. na Zablača-novo domačijo, ki jo je prevzela ena od dveh hčerk. Že okoli 30 let predseduje pašnemu društvu Obir. Gospod Kanzian je tudi eden ustanovnih članov kulturnega društva Šmarjeta-Apače, v katerem tudi aktivno sodeluje mož druge hčerke podjetnik Juvan. Da bi še naprej bil zavzet in aktiven v društvih, ter ti želijo vse dobro, zdravja in božjega blagoslova vsi društveniki društva Šmarjeta in pašnega društva. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA.
M. H.
Poroka ob Vrbskem jezeru
Preteklo soboto sta si ob krasnem vremenu v Vrbi obljubila večno zvestobo Renata Šikoronja in Leopold Larcher. Poleg sorodnikov in prijateljev poročnega para so se svatbe v Porečah udeležili številni znanci iz raznih držav.
Glasbena skupina z Madžarske je veselo družbo odlično zabavala pozno v noč. Novopečenima zakoncema želimo na njuni skupni življenjski poti obilo sreče in medsebojnega razumevanja.
Adolf Kanzian
Rož - Podjuna - Žila
7

r
ga blagoslova še naprej. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT.
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik naslednjim svojim članom: Jakobu Potočniku iz Goselne vasi, Friedlnu Matheuschitzu iz Lo-yank, Mariji Paulič iz Dobrove in Marti Urh iz Plaznice. Vsi člani društva želijo slavljencem obi-i° sreče, zdravja iin zadovoljstva tudi v prihodnje. Čestitkam se Pridružuje uredništvo NT.
Marta Riedl, pd. Šomunova j	mama, skrbi tudi za cerkev v
3 A/onč/ vas/. Te dni praznuje svoj i	70. življenjski jubilej.
\
V Selah praznuje te dni svoj življenjski jubilej Valentin v Bertov, pd. Hlipovčnik. Slavjen-z cu iskreno čestitajo vsi domači Y ln znanci. Čestitakam se pri-l' družuje tudi uredništvo Našega tednika in mu želi vse najboljše, id Predvsem zdravja in zadovoljstvi va.
H	Gostilničar in pionir
je SAK 50-letnik
Slovenji 0' Flajberk.
a- Jutri ,
15. juli-(91 ia, bo v s® Sloven-^ i e m P I ajde r k u ajä srečal 'n1 Abraha-ice rna Folti is- W a l d -iS' hauser. Po Koroškem je (S znan predvsem tudi zato, ker ist' je bil med prvimi igralci SAK.
Poleg tega je dolgoletni :e< Zaupnik EL in NSKS. Za 50. 0 življenjski jubilej mu prisrčno p(t čestitamo in želimo vse naj-ge boij§e Čestitkam NAŠEGA aft tEDNIKA se pridružujeta EL ict 'n NSKS. Na mnoga leta!
tC Del čestitk prejemamo od kolegov ® ^	slovenskega oddelka ORF.
ŠENTJAKOB V ROŽU
Jurij Buch praznoval 25-let-nico mašnega posvečenja
Vsem znani župnik gospod Jurij Buch je v zadnjih tednih praznoval svojo 25-letnico mašnega posvečenja.
Praznoval je ta jubilej kar v štirih farah. Povsod so farani veliko prispevali in zelo lepo pripravili praznovanja. Lahko rečemo, da praznovanja niso bila oficialna in pretirana, temveč zelo osebna, kar je bilo v smislu gospoda župnika.
Prvo praznovanje je bilo v fari Pečnica, drugo pa v Šentjakobu, kjer so praznovali tudi farni praznik in se s faksimilirano izdajo Dalmatinove biblije zahvalili župniku. Praznovali so še v fari Šmi-klavž in seveda v domači fari Šentrupert pri Velikovcu, kamor so povabili tudi precejšnje število župnikov. Vzdušje je bilo povsod enkratno, saj so mu vsi farani zelo hvaležni za svoj trud in angažma v svojih farah. Upajmo, da nam bo ostal zvest še enkrat 25 let.
Gledališka delavnica za škocijanske otroke
Tinjski dom. Dva fanta in deset deklet je pred nedavnim sodelovalo pri gledališki delavnici v Tinjah. Darovali so svoj prosti čas, da so naredili prve korake za igro na odru. Z zanosom so se naučili dihanja, lepe slovenščine, recitiranja in še marsikaj, kar je potrebno za gledališče.
Zadnji dan, v soboto, 1. julija, so - po lastni interpretaciji - uprizorili igrico. Vsebina: Tri deklice (Katrin Deutschmann, Vera Hart-
mann in Katja Mlinar) imajo dom, ki ga hočejo podreti. Inženir (Samo Zeichen) in njegov pomočnik (Florian Sturm) ugotovita, da je hiša stara, stene razpadajo, streha pa je pokvarjena. Najbrž tukaj nihče ne živi, sta si mislila. Prišle so prijateljice (Marion in Silvia Picey, Kristjana Zeichen, Katrin in Karoline Stranner, Marlene in Stefanie Drobesch), popleskale stene, prinesle zavese in rože, na tla so dale preproge in hiša je bila
zopet lepa. Niso je podrli, temveč pripravili v njej veselico in zaplesali.
Gledalci so zaploskali in bili navdušeni nad tem, česa so otroci vse zmožni v tako kratkem času. Helka Mlinar, ki je vodila skupino vse dni, se je zahvalila režiserki Bredi Pugelj za tako dobro opravljeno delo, Zlatku Tiš-Ijarju za organizacijo in rektorju Jožetu Kopeinigu za gostoljubnost v lepem Tinjskem domu.
8
Kultura
Kultura
9
Izšla je zanimiva podgorska tonika
.      ;—Atomic e cvnin notn kniinn - nhšimn kroniko kraia Podaorie. Izšlfh Mohorjevi založbi.
Ingrid Kaiser-Kaplaner se je predstavila s svojo peto knjigo - obširno kroniko kraja Podgorje. Izš^i Mohorjevi založbi.
| redstavitev knjige je lah, kjer preživlja tudi zime in piše I—/bila v podgorski ljudski knjige.
I šoli, kjer se je vabilu Pred štirimi leti je začela zbirati
informacije, predvsem pa ledin-
l redstavitev knjige je *bila v podgorski ljudski šoli, kjer se je vabilu odzvalo veliko število domačinov. Prireditvi je dal prijeten glasbeni okvir domači moški pevski zbor pod vodstvom Urha Kassla. Seveda je ob tem dogodku bilo slišati tudi nekaj pohvalnih in zahvalnih besed. To sta storila bivši župan šentjakobske občine Gressl in sedanji župan Obiltschnig.
O knjigi sami sta spregovorila avtorica Ingrid Kaiser-Kaplaner in univ. prof. dr. Heinz-Dieter Pohl, ki je na kratko predaval o izvoru krajevnih in ledinskih imen kraja Podgorje. Med drugim je dejal, da so prav ledinska imena pomembna, saj nam dajo vpogled v etnografsko zgodovino kraja in opomnil je tudi na to, da je večina ledinskih imen slovenskega porekla.
Ingrid Kaiser-Kaplaner se je rodila leta 1937 na Dunaju. Doraščala je v Beljaku, kjer je obiskovala nižjo stopnjo gimnazije in trgovsko šolo. Nato je začela delati v tovarni, kjer je spoznala svojega mož iz Leob-na. Živela sta sedem let v Žitari vasi, kjer je avtorica podgorske kronike tudi prišla v stik s koroškimi Slovenci.
Leta 1986 je opravila večerno maturo, leta 1990 pa je končala študij zgodovine in zemljepisa na univerzi v Celovcu. Leta 1992 je promovirala iz zgodovine.
Leto navrh ji je umrl mož; od tega časa naprej se je čisto posvečala pisanju knjig.
Kronika o Podgorjah je njena peta knjiga. Kako je prišlo do te knjige? Leta 1968 je prvič prišla z družino k jezu v Sentožbald, v okolico Podgorij. Mož je bil zelo navdušen ribič in tako so vedno spetprihajali v te kraje. Pri cerkvici Sentožbald je stala majhna bela hišica in vprašali so gospoda Inzka, vlg. Laksche, če bi lahko poleti stanovali v njej. Tako je družina od leta 1970 dalje vsako poletje preživela v Podgorjah. Rajni podgorski župnik dr. Janez Hornböck jih je imenoval „varuhe Šentož-balda“. Sedaj ima Ingrid Kaiser-Kaplaner majhno hišico v Ta-
__________ ,	Pa
ska imena. Rezultat tega dela je čudovita knjiga o Podgorjah.
V načrtu pa sta že dve novi knjigi. Ena z naslovom „Tschechen und Deutsche in Böhmen und Mähren“, druga, ki je za Slovence še posebej pomembna, pa z naslovom „Kärntner Brauchtum im Jahreslauf“.
Avtorica Ingrid Kaiser-Kaplaner je mnenja, da so šege in navade tukaj na Koroškem premalo zapisane v knjigah. Zato se je odločila za to tematiko. Spodbudo za knjigo ji je dala mama, ki je leta 1940 oblikovala stensko draperijo.
Mihaela Hartmann

a :i

k
1
h


i /
m-
: Fantur
Napisala naj bi tudi kroniko občiitentjakob
Pogovor z Ingrid Kaiser-Kaplaner, avtorico knjige o Podgorjah.

Zakaj ste se odločili napisati takšno obširno krajevno kroniko o Podgorjah?
KAISER-KAPLANER:	Zaradi
povezanosti s krajem, saj sem z družino preživela vsako prosto minuto v Podgorjah. Napisala pa sem knjigo tudi v spomin svojemu Bü možu, s katerim sem doživela zelo veliko lepih trenutkov v Podgorjah in pri cerkvici Sentožbald.
Kdor piše takšno knjigo, mora najti tudi zelo veliko informacij.
Kako ste jih našli?
KAISER-KAPLANER: Začela
sem z ledinskimi imeni, pri katerih	^ je bj|o treba izde|ati nekaj
sta„.™ ael° Poma9ala Mi o	statistik, pri katerih mi je pomagal
""i	V«*» aem sede,a 8* 9
|FS
V

L

Na predstavitvi knjige je zapel podgorski cerkveni zbor.
drugi domačini, saj brez njih nikoli ne bi prišlo do te knjige.
Pri prebiranju knjige najdemo zelo veliko slikovnega materiala. Kje ste ga našli? KAISER-KAPLANER: Zelo veliko slik so mi prinesli domačini. Seveda sem tudi s svojo preprosto kamero naredila nekaj lepih slik. Moram pa reči, da je najlepše slike naredila moja tretja snaha Monika Kaiser-Kaplaner. Nekaj slikovnega materiala sem našla tudi v muzeju v Beljaku. Poleg
moj sin. Včasih sem sedela 8 do 9 ur v bibliotekah in si zapisovala vse informacije, ki sem jih potrebovala.
Kaj je bilo za Vas pomembno zapisati v knjigo? KAISER-KAPLANER: Zelo pomembno mi je bilo, da zapišem vsa lediska imena in pripovedi domačinov. Predvsem sem pa napisala to knjigo za današnjo mladino.
Knjiga je posvečena podgorskemu župniku dr. Janku Horn-böcku. Kako se ga spominjate?
KAISER-KAPLANER: Vsa na-
L Ve novi knjigi. Prva knjiga s Ig..''Tschechen und Deutsche Mn men unc* Mähren“. Druga .C(ja Pa mi je še posebej pri
ša družina je dr. Hornböcka zefem	* "a
cenila in zelo veto čay	šege koro§dkjh Slovencev®
bito všeč, da njega in patra Anj,C" ^fetaddroril .S krščenakot eva^SnkTpafl	Šentjakob obil,-
je med nami vedno od,tontA	<%**■*£
Hornböck pa nas je imen0Ma|<ob „varuhe Šentožbalda“.	J
Kakšne načrte imate za priho%s/g nost? Boste napisali spet M' šno knjigo?	j
KAISER-KAPLANER: V nač?
za pogovor!
Mihaela Hartmann
HHHH ■ |üJ
' v	•	fehl
V Musilovi hiši so brali (z leve) Herman Germ, Ludvik Puklavec, Marija Stanonik, Janko Messner in Jozej Strutz.
prisilnih mobilizirancev v nem-
MUSILOVA HIŠA
Literarni večer, namenjen žrtvam vojne in nacizma
Povabilu Društva Arhiv Roberta Musila ter Društva slovenskih pisateljev in pisateljic v Avstriji se je odzvalo le malo število koroških Slovencev. Večer take literature bi moral biti bolje obiskan.
K |a sporedu je bila predsta-
|\| vitev dveh knjig gospe dr.
I M Marije Stanonik: „Raztrgane korenine“ in „Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami".
Uvodne besede sta spregovorila Herman Germ in prof. Janko Messner, ki sta poudarila pomen lirike, ki se ukvarja z 2. svetovno vojno.
Nadalje je bil večer posvečen liriki Janeza Pernata, ki je obširno zastopan v antologiji „Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami".
Njegove pesmi je prebral prof.
Janko Messner, prevode je naredil in bral dr. Jozej Strutz. Spregovoril je tudi sodelavec dr. Marije Stanonik in bivši mobiliziranec dipl. inž. Ludvik Puklavec. Po branju je sledil pogovor med obiskal-ci tega čudovitega literarnega večera.
Marija Stanonik.
Rodila se je 23. marca 1947 v Dob-račevi pri Žireh.
Leta 1974 je na ljubljanski univerzi diplomirala iz slavistike in etnologije.
Zaposlena je na narodopisnem inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) v Ljubljani. Zelo se angažira na področju pesništva iz časa NOB. Leta 1997 je izdala zbirko pesmi z naslovom "Raztrgane korenine“. Janko Messner je opisal zbirko tako: „Raztrgane korenine so globoka čustvena lirika, tesnobo vzbujajoča in spoštljivo človeško sočutje“. Nekaj vrstic iz zbirke:
Kresnica je zaplavata v noči,
ko sem tipata za pot.
Mama, hvala zanjo.
Eno njenih najpomembnejših del je gotovo obširna antologija:
„Slovensko pesništvo pod tujimi zastavami - pesnjenje slovenskih
Janez Pernat
ško vojsko v drugi svetovni vojni od 1941 do 1945“. Ta je nastala v sodelovanju z Zdenkom Primožičem in dipl. inž. Ludvikom Puklavcem. V tej antologiji je zapisanih 130 pesmi enajstih pesnikov. Po mnenju dr. Marije Stanonik je ta poezija „poezija konteksta“.
Janez Pernat. Kakor že omenjeno, je v tej antologiji zastopan tudi koroški Slovenec - pesnik Janez Pernat z Bistrice pod Peco. Avtorica Marija Stanonik ga je upodobila v študiji „Poetični portreti štirih slovenskih prisilnih mobilizirancev v nemško vojsko“. Janez Pernat se je rodil 24. 11. 1908 na Bistrici pri Pliberku. V času druge svetovne vojne je bil mobiliziran v nemško vojsko in do konca vojne preživel leta v Nemčiji in Skandinaviji. Bil je eden izmed teh, ki je svoje misli zapisal na papir in to z „lirično mehkimi pripovednimi pesmimi v melodioznem verzu“, tako Marija Stanonik. V svoji poeziji prepeva motive narava, smrt, ljubezen, predvsem pa motiv domovina, ki je eden najpomembnejših motivov njegove poezije. Avtor se
predvsem zaveda težkega položaja koroških Slovencev in prepeva:
Srce mi hrepeni do m o v ...
Od zasneženih grobov... kjer pogrebec, črni vran, kljuje krvavo dian!...
Večer je bil zelo lep in poučen. Lepo bi bilo, če bi se takih branj v prihodnje udeležilo več poslušal-
Mihaela Hartmann
DOBRLA VAS
Rudi Benetik razstavlja v samostanski galeriji
S ciklom „Erotika barve 3“ se je umetnik podal med debele zidove obnovljene galerije dobrolskega samostana. Poleg prostorske inštalacije umetnik predstavlja še nekaj najnovejših grafik in kolaž iz papirja. Benetikov slikarski zapis je skrajno reduciran in izraža njegov intimen odnos do narave in elemente lastnega duševnega stanja. Centralne barve so ultramarin in modra, rdeča in žafranooranžna. Razstavo je odprl v obeh deželnih jezikih kulturni referent Rudi Vouk, ki je opozoril na pomembno poslanstvo samostana v kulturnem trikotu .
Galerija je odprta do 19. avgusta, od ponedeljka do petka od 18. do 20. ure.
Kultura/Zgodovina
ODRSKA PREDSTAVA KDZ
„Učna ura“ s psihopatskim profesojjem
Ob koncu šolskega leta je bila premiera igre Učna ura v klubskem prostoru KDZ.
Igra je bila napisana za tri osebe.	. ^
se mu je med igro enkrat za-
Po dolgem času so se ljudje pri odru mladje odločili, da je čas za uprizoritev gledališke igre, pa so se odločili za igro Eugena Ionesca Učna ura. Igra je napisana za tri osebe. Glavno vlogo psihopatskega profesorja je igral Mihi Krištof, učenko Čeda Schlapper, služkinjo pa Tanja Malle. Vse skupaj je zrežirala Bernarda Gašperšič.
Ionesco je znan po tem, da je pisal nenavadne in avantgardistične igre na komično grotesken način. Tudi ta igra je bila polna absurdno komičnih trenutkov in neke vrste socialno kritične vsebine.
V igri Učna ura gre za to, da se vidi, na kako blazen način lahko neki profesor „martra“ svojega učenca, ali v tem primeru učenko. Na koncu pa, ko profesor ponori, jo zakolje s fiktivnim nožem - kakšen konec. To je šokiralo celo mene, ki sem navajen na krute scene, saj sem zrasel na vasi.
Kar se tiče gledalcev, moram reči, da sem bil zadovoljen, saj so se morali mladi igralci naučiti precej zapleteno besedilo. Posebna pohvala pa velja Mihiju Krištofu, ki je imel najbolj težavno besedilo, polno modro idiotskih izjav, saj je vendar igral profesorja. Sicer
taknilo, toda drugače mu je šlo dobro od rok.
Občinstvo je bilo navdušeno, čeprav sem mislil, da zaradi šokantnega konca ne bo sprejelo igre. Ploskali so, kot da bi šlo za življenje in smrt.
Lahko rečem, da je dobro, da se je ustanova oder mladje ponovno poživila. Igro Učna ura si je vredno ogledati. Upam, da bomo lahko kmalu spet uživali kakšno igro z mladimi igralci odra mladje na odru.
Simon Ošlak
JOŽE WAKOUNIG

Gaj Julij Cezar - ob 2100-letnici rojstva
ali: Kako so Galci in Helvečani obračali besede po podjunsko pa po rožansko.
Najbolj znani od vseh starih Rimljanov je gotovo Gaj Julij Cezar, Gaius (C.) lulius Caesar. Priimek Caesar, Cezar, v Cezarjevem času so ga izgovarjali še kot Kaesar (prim. grško Kaisar, nemško Kaiser), živi dalje v besedah Kaiser, cesar, car. Verjetno je punskega, kartažanskega izvora. Menda je v 1. punski vojski (264 -241 pr. Kr.) tam okoli leta 250 neki prednik ubil kartažanskega bojnega slona, ki mu je bilo ime CAESAR. Cezar sam je tudi dal kovati kovance s slonom in napisom CAESAR.

Gaj Julij Cezar se je rodil 13. julija (prej quinctilis, peti) leta 100 (morda 102?) pr. Kr. iz stare patricijske, plemiške rodovine (gens lulia) v neuglednem rimskem mestnem predelu Suburi (približno tam, kjer je zdaj cesta via Cavour). Bil je to čas hudih političnih sporov in prevratov. Leta 133 je Tiberij Sempronij Grakh, starejši izmed obeh bratov Grakhov, kot ljudski tribun zahteval zemljiške reforme, da bi rešil kmečki stan, mesto Rim pa vsaj nekaterih socialnih težav, ki so postajale vse hujše zaradi nenehnega bega z dežele. Napočilo je obdobje tako imenovane rimske revolucije, ki
se je končalo šele po 103 letih. Leta 30 pr. Kr. je Čezarjev pranečak in posvojenec Oktavijan, poznejši cesar Avgust, z zmago nad Markom Antonijem in Kleopatro končal obdobje državljanskih bojev.
Iz gibanja, ki sta ga započela Tiberij in Gaj Sempronij Grakh, se je razvila stranka populäres, ljudska stranka (populus = ljudstvo). Bila je v nasprotju s stranko optimales (optimus = najboljši), tako imenovano senatno stranko. Eden najbolj slavnih voditeljev popularov je bil general Gaj Marij (Gaius Marius, 156 - 86), mož
Cezarjeve tete po očetovi strani. Cezar se je, čeprav plemiškega rodu, pridružil populärem. Leta 82 je vodja optimatov Lucij Kornelij Sula (Lucius Cornelius Sulla, 138 - 78) po vrnitvi iz Male Azije premagal marijance in postal diktator. Uvedel je strahovlado, mnogo političnih nasprotnikov je izgubilo življenje (proskripcije). Cezar je komaj ušel smrti. Umaknil se je na vzhod, v Mali Aziji je opravil vojaško službo. Leta 75 je na otoku Rodu poslušal predavanja iz retorike (govorništva). Leta 69 je bil kvestor (finančna uprava) v provinci Španiji. Kot ku-rulski edil je bil leta 65 odgovoren za javni red in za igre v Rimu. Dal je prirejati veličastne igre in se je zakopal v hude dolge. Vpletal se je v razne politične igre, tako tudi v Katilinovo zaroto leta 63. Isto leto je postal pontifex maximus, najvišji svečenik. Kot pretor je bil leta 62 predsednik sodišča. Preden se je leta 61 mogel odpraviti kot propretor, provinčni upravitelj, v Španijo, ga je moral bogati prijatelj Kras (Marcus Licinius Cras-sus, ok. 115-53 pr. Kr.) šele odkupiti, drugače ga upniki ne bi bili pustili odpotovati. Kot upravitelj je v Španiji uredil denarne zadeve;
rimska država je dobila svoje davke, Cezar je poplačal vse dolge, ostalo pa mu je še dosti premoženja. Leta 60 so sklenili Kras (bogastvo), general Pompe) (Gnaeus Pompeius, 108 - 48, vojaška slava) in Cezar tako imenovani 1. triumvirat; da bi zveza bolje držala, je Cezar dal Pompeji edino hčer Julijo za ženo. Ta zveza treh najmogočnejših mož je bila zarota proti obstoječem11 državnemu redu. Vsak od njih je odnesel svoj kos.
Galija in državljanska vojne
Cezar je leta 59 kot konzul p°' polnoma zasenčil svojega koleg3 Bibula. Ljudstvo mu je za prokor1' zulat izročilo za pet let provirtfj Tostransko Galijo (Gallia Cisalp1' na, severna Italija, mejna rek3 Rubikon) in llirik (vzhodna oba13 Jadranskega morja). To je sicel bilo proti zakonu, saj je bil pristal' na oblast senat; ponavadi je pr0 konzul upravljal eno provinco ^ eno leto. Senat je, da ne bi utrp6 še hujšega ponižanja, pridal pr” j vinco Onstransko Galijo (Galli( Transalpina, južna Francija). Ce zar se je začel vtikati v zadeve “ | svobodnih galskih plemen.
(Dalje prihodnji
s
r
k
s
je
le
ne
Pii
N;
Pr
dri
Pie
ča
ni
Tu
bi
kal
got
lež
skil
zdS £? P « ^
Razno
11
P0,
eg3
;of'
fjncl
alf
•eK3
bal5
;ice'
stol
trp6
pf6’
5al
C»
/e 6£
lnii{
SREČANJE
Kapelški planinci na Plešivem
Pred nedavnim so se kapelški planinci zbrali pred Zadrugo v Železni Kapli, kjer jih je že čakal Smrtnikov Hanzi s svojim kombijem. Pot jih je tokrat peljala preko Kanalske doline in Vidma do Krmina (ital. Cormons), majhnega mesteca sredi Goriških Brd. To območje je znano po dobrem vinu in češnjah. Zato je vinogradništvo tudi gonilna os krminskega gospodarstva, mnogo kmetij pa se ukvarja tudi s kmečkim turizmom.
Blizu Krmina se nahaja majhen kraj Plešivo. Ob tamkajšnji krajevni šoli je v velikem šotoru pričakala ka-pelške planince velika množica planincev slovenskih planinskih društev iz Italije, Slovenije in Avstrije. Bilo je še nekoliko časa za pokušnjo domačega vina. Nato se je nekaj planincev odpravilo na skupni pohod na Krminsko goro, nekateri pa so raje ostali v senci šotora.
Triurna krožna pot jih je najprej peljala mimo vinogradov in kmetij na 2740 m visoko Krminsko goro. Že Rimljani so na tej gori ustanovili Kr-minski castrum, še danes pa na vrhu te gore stoji utrdbeni stolp, od koder je lep razgled na furlansko ravnino. Po kratkem oddihu so se spet spustili nazaj v dolino, kjer jih je že čakalo zasluženo kosilo.
Popoldne se je začel uradni del 29. srečanja slovenskih planinskih društev. Najprej so izrekli pozdravne besede predsedniki štirih ustanovnih planinskih društev iz Trsta, Gorice, Celovca in Benečije ter predsednik Zveze Planinskih društev Slovenije. Nato je sledil pester kulturni Program, ki je prešel v veselo druženje med slovenskimi Planinci.
Kakor že na prejšnjih srečanjih, se srečanja tudi tokrat ni udeležilo veliko mladine. Tudi obiskovalce s Koroške bi lahko prešteli na dveh rokah. Kljub temu pa se bodo gotovo naslednje leto udeležili - 30. srečanja slovenskih planinskih društev.
mami
KD „PETER MARKOVIČ“
Klasični koncert na Humu
Dober obisk, navdušenja pa kar ni hotelo biti konca.
Dvanajst let prireja Kulturno društvo „Peter Markovič“ v podružniški cerkvi na Humu tradicionalni klasični koncert. Tako na prvem kakor tudi na letošnjem je nastopila znana harfistka Pavla Uršič Kunej iz Ljubljane. Medtem ko je pred 12-imi leti nastopila sama, je letos privabila flavtistko Karolino Šantl Zupan, s katero nastopata kot komorni duo tako v Sloveniji kakor tudi v inozemstvu. Na Humu sta številnemu občinstvu predvajali dva plesa iz 16. stoletja in kompozicije Donizet-tija, Telemana, Tournierja, Nadermana, Genina i.dr.
Obisk je bil dokaj dober (okoli 70 poslušalcev), navdušenja nad izvajanjem pa kar ni hotelo biti konca - čeprav je v lopi čakala priljubljena družabnost z zakusko.
PF
OBIRSKO
„V Kortah moje srce živi“
SPD Valentin Polanšek je vabilo na poletni koncert h Kovaču na Obirskem. Obisk je bil zelo dober, spored pa nadvse kakovosten. Oblikovala sta ga MoPZ Valentin Polanšek pod vodstvom mag. Boža Hartmanna in MePZ Srce iz Dobrle vasi, ki ga vodi Peter Grillitz.
Prvi del koncerta je bil posvečen največjemu slovenskemu pesniku Francetu Prešernu, saj obhajamo letos 200-letnico njegovega rojstva. Slišali smo pesmi kot „Kam", „K strunam", „Pod oknom“ in seveda tudi „Zdravljico“. Skozi program je spretno vodil Mari Smrtnik. Za vsebino povezave je bil odgovoren pesnik Andrej Kokot, ki je prikazal poslušalcem pomen Prešernovega dela za koroške Slovence.
V drugem delu pa se je MoPZ Valentin Polanšek predstavil s krstno uprizoritvijo pesmi „V Kortah moje srce živi“. Besedilo pesmi je napisal domačin Ignacij Vok, uglasbil pa jo je mag. Božo Hartmann.
MePZ Srce pa se je pod novim vodstvom odločil za nove poti in s tem navdušil tudi publiko. Repertoarje segal od ljudskih pesmi do najnovejših modernih.
Mihaela Hartmann
PRIZNANJE
SG v mreži „Unesco-šol“
Ob izteku aktivne poklicne dobe ravnatelja Slovenske gimnazije dr. Reginalda Vospernika je šola bila sprejeta zaradi angažmaja in aktivnega delovanja v mednarodno mrežo „Unesco- šol".
Gotovo je bil zelo pozitiven zaslužek začetek štirijezičnega Kugyjevega razreda ter sodelovanje dijakov v evropskih programih Comenius 1 „Skrbimo za barvitost Evrope“ in Comenius 2 „Minorities - manjšine“.
Tudi letos je avstrijski tednik News spet ocenil avstrijske šole, med njimi tudi Slovensko gimnazijo. Med 23-imi koroškimi gimnazijami jo je uvrstil na odlično 4. mesto. Svojo razsodbo je utemeljil z nadpovprečnim angažmajem učiteljev in s čezmejnimi projekti.
Kakor smo že poročali, je predsednik Republike Slovenije Milan Kučan letos februarja odlikoval Slovensko gimnazijo s častnim znakom svobode Republike Slovenije. Več o dosežkih Slovenske gimnazije v minulem šolskem letu pa lahko preberete v 43. letnem poročilu, v katerem so zbrani tudi utrinki dolgoletnega ravnatelja dr. Reginalda Vospernika.
Na Humu je kulturno društvo Peter Markovič priredilo uspešni klasični koncert.
T
A
T
E
D
E
N
PETEK, 14. julija
18.10-19.00 Utrip kultu-
SOBOTA, 15. julija
18.10-19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca
NEDELJA, 16. julija
6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten - duh. misel 18.00- 18.30 Glasbena mavrica
PONED., 17 julija
18.10-19.00 Kratki stik
V
o
R
F
TOREK, 18. julija
18.10-19.00 Otroški spored
SREDA, 19. julija
18.10 -19.00 Glasbena mavrica 21.04 - 22.00 Večerni spored
ČETRTEK, 20. julija
18.10-19.00 Rož - Podjuna - Žila
[iS©Ki©
NEDELJA,
16. julija 2000.13.30
PONEDELJEK, 17. julija 2000
ORF2, ob 4.10_________
TV SLOVENIJA 1, ob 16.00
Predvidoma z naslednjimi prispevki:
•	Nemški staroselci v Sloveniji potrebujejo razumevanje, pomč in solidarnost.
•	„Ne ostajajmo pri izročilu, bodimo avantgardisti!“ Dvorni svetnik je končal svoje zadnje šolsko leto kot ravnatelj Slovenske gimnazije.
•	„Lepa moja si Koroška:“do-brodošli na Djekšah, kjer sonce sije 365 dni.
•	2. Olimpia-de SPD Dobrač na
Brnci: pomembno je le sodelovati.
Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299.
Internet: http://kaernten.orf.at
RADIO/TV, PRIREDITVE
RADIO AGORA
Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec. tel. 0463/418 666, fax 418 666 99
Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do
02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla).
PETEK, 14. julija	Šport 20.00 Take the Jazz Train 22.00 Svet je
10.00	Vroänski val 12.00 Poročila 12.07 Divan vas (pon.) 23.00 Glasba 24.00 Lužiški Srbi -
13.00	Poletna glasba 18.00 Poletni radio narod med danes in jutri (pon.)
18.15 Tečaj slovenščine 18.45 Poročila 19.00 TOREK, 18. julija
Proud to be bud 20.00 Musič for the masses 1000 VročirJ.vJ 12.00 Poročila 12.07 Di-
23.00	The rest ol the day 24.00 Ta mera:	13.00 Poletna glasba 18.00 Poletni radio
(pon.) 01.00 Soundtrack ledna	18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Noche La-
SOBOTA, 15. julija	tina 21.00 Campus - simpozij o gori (pon.)
10.00	Lužiški Srbi - narod med danes in jutri 21.30 Planet mušic 22.00 Literama kavama: 11.30 Campus - simpozij o gori 12.00 Poroči- Aglaja Veteranyi (pon.) 23.00 Nachtfalter la 12.07 Crescendo 13.00 Svet je vas 18.00 00.30 Glasba 01.00 Šport (pon.)
Sto decibelov 18.45 Poročila 19.00 V pogo- SREDA, 19 julija
voru (pon.) 20.00 Yugo-Rock 23.00 Glasba 10 00 vročinski val 11.15 Voz lačnalZOO
NEDELJA, 16. julija	Poročila 12.07 Divan 13.00 Poletna glasba
10.00	Evropa v enem tednu (BBC) 10.30 Glas- 18.00 Poletni radio 18.15 Tečaj slovenščine ba 11.00 Literarna kavama Aglaja Veteranyi 18.45 Poročila 19.00 Glasba 20.00 Ruff Radio
12.00	Poročila 12.07 Divan 12.30 Upornik Ste- 22.00 Mad Force 24.00 Alpe - Adria (pon.) fan Hassler 18.00 Glasba 18.45 Poročila 19.00 01.00 Glasba
Club Karate 22.00 For those about to Rock ČETRTEK 20 julija
24.00	Glasba	, 0 00 vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine
PONEDELJEK, 17. julija	12.00 Poročite 12.07 Divan 13.00 Ta mera
10.00	Vročinski val 11.30 Tečaj slovenščine 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00
12.00	Poročila 12.07 Divan 13.00 Club Karate Vesterday & Today 20.00 Freak Show 21.00 (pon.) 18.00 Poletni radio 18.45 Poročila 19.00 Glasba
RADIO
KORO!
Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463-59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at
Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro, sonce!
Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan!
Od pon, do petka: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 - 10.00 Živa 14.00 - 14.30 Viža,
14.30	- 15.00 Korotanov zimzelen 15.00 - 16.30 Kratek stik (ob sredah Zajtrk s profilom) 16.00 - 18.00 koroDan Sobota: 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak 9.00 - 10.00 Mozaik 14.00 - 16.00 Južni veter (od daja za zdomce), 16.00 - 18.00 Smrklja
Nedelja: 6.30 - 7.00 Svetopisemske zgodbe 7.00 - 8.30 Domača budilka 8.30 - 10.00 Zajtrk s profilom 14.00 -15.00 Iz zlate dvorane 15.00 - 15.30 Zborovska oddaja
15.30	- 17.30 Čestitamo in pozdravljamo 17.30 -18.00 Šport in kratke vesti
Petek, 14. julija
ŽITARA VAS
Open air 2000: Koncert a
capella skupine Seven up
Čas: ob 20.30 Kraj: na župnijskem dvorišču
Vabi: SRD Trta
Sobota, 15. julija
BRNCA 2. Olympi-ade Program: nogometni turnir, agrarni peteroboj, program za otroke, jedi na žaru, brezplačno pivo Čas: ob 15. uri Kraj: pri Prangarju v Zmo-tičah
Vabi: SPD Dobrač in Poso-jilnica-Bank Žila
Nedelja, 16. julija
KORTE
Korško žegnanje Čas: ob 9.30 sv maša, nato žegnanje pod lipo Igra: Trio Pegrin Vabi: farni svet
KOMELJ
XXI. pohod na Komelj in spominska svečanost Čas: 9.30 odhod pri Koleniku v Čirkovčah (pot je dolga 7 km)
Odhod od Pistotnika je ob 11.30 (pot je dolga 3 km); ob 13. uri zbor pred spomenikom
Vabi: Zveza koroških partizanov in SPD Edinost
Ponedeljek, 17. julija
SELE
Predstavitev knjige
Jezikoslovec prof. Tom Priestley iz Kanade bo pred-
stavil svoj raziskovalni projekt „Manjšinski položaj slovenščine v Avstriji“ in svoje delo kot prevajalec slovenskih pesnikov v angleščino Čas: ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: KPD Planina
Sreda, 19. julija
ZABLATNIŠKO JEZERO Kulturni večer
Čas: ob 20.30 Kraj: MePZ Danica, Pet & tri, ansambel Korenika Vabi: SPD Danica
Petek, 21. julija
ŽITARA VAS Open air 2000: Folklorna noč in Noč hitrih polk Nastopajo: folklorni skupini Globasnica in Žitara vas ter ansambel „Igor in zlati zvoki“ Čas: ob 20.30 Kraj: na župnijskem dvorišču Vabi: SPD Trta
ŠMIHEL
Veselica ob 5 letnici „Jutte“ Čas: od 20.30 naprej Kraj: pri Jutti
Sobota, 22. julija
TRIGLAV
100-letnica obstoja 100 Korošcev/prijateljev društva na Triglav
Čas: zbiranje do 19. ure v Triglavskem domu na Kredenci. Prenočišča lahko rezervirate do 10. julija (0463/ 51 43 00* 14)
Vabi: Slovensko planinsko društvo Celovec
PLIBERK
Čezmejno mladinsko
gasilsko tekmovanje (Avstrija-Slovenija)
Čas: ob 17. uri Kraj: na Glavnem trgu Vabi: Gasilsko društvo Pliberk
NA GORI /BILČOVS Vaščana pojo s prijatelji z Istre
Sodelujejo: „Šavrinske pupe en ragaconi", Rožana Koštial (Istra) in Vaščana pojo
Cas: ob 20.30 Kraj: pri Kosarju Vabita: Vaščane pojo
Nedelja, 23. julija
OBIRSKO Srečanje ansamblov
Čas: ob 14. uri Kraj: pri Jerebu Natopajo: Tine Lesjak in pevci s Pohorja, Weststeirisches Bauerntrio, ansambel Litijski odmev, Aleks in Dejan, Wrisner Quartett, ansambel Goličnik, Trio Korenika, humorist Peter Grillitz Ob slabem vremenu bo prireditev 30. julija Vabi: Alpski klub Obir
PECA/VEŠKI STAN Žegnanje na Veškem stanu
Čas: ob 10. uri Kraj: pri koči Vabi: Planinsko
Ponedeljek, 24. julija
REBRCA
Teden mladih umetnikov
Čas: ob 10. uri Kraj: v Komendi
Sreda, 28. julija
DOBRLA VAS Prva poletna noč z an-
samblom Lojzeta Slaka
Čas: ob 20.30 Kraj: na dvorišču Kulturnega doma; prireditev ob vsakem vremenu Vabi: Slovensko prosvetno društvo „Srce”
BEKŠTANJ Grenzenlos - Brez meja -senza confini Sodelujejo: Oktet Suha, Ženski Višarski kvintet iz Ukev, Kärntner Doppelsextett, Jaka Jera (bariton), Gerh. Tischler (tenor), Tamburaški zbor Jepa-Baš-ko jezero Čas: ob 20.uri Kraj: na gradu Vabi: Turistični urad občine Bekštanj
r<
te
o;
bi
P,
vz - c je;
REBRCA
Teden mladih umetnikov
Čas: ob 10. uri Kraj: v Komendi Prijave: KKZ, tel. 0463 - 51
- c
' F
raž
Pr<
-žr
'Pc
Opozorilo!
Naša društva naprošamo, da nam termine za prireditve posredujejo vsak teden najkasneje do torka do 13. ure.
Telefon:
0463/5125 28*24
Fax:
0463/5125 28*22
- dc
kuš
Zair
Pos
vrtei
vak-
985
•Al
t*e S* pr * J0 na Mitične ^6SI0;
n!?a ust‘
n!93 pra
godnih
Niržav
PRIREDITVE, OGLASI, RAZNO
Avizo
ZANIMIVE PRIREDITVE IN TERMINI
Korško žegnanje
V nedeljo vabijo Korčani k maši in veselico na prostem.
Po maši bo v Kortah to nedeljo žegnanje, na katerem bo zabavat Trio Pegrin. Korčani vabijo vse prijatelje od blizu in daleč-
OBVESTILO IZSELJENCEM
o odškodnini prisilnim delavcem
	RUTAR EBERNDORF» VILLACH »ST. VEIT CENTER Za okrepitev centralne uprave v Dobrli vasi iščemo nameščenko/ca z zaključeno trgovsko izobrazbo. Znanje slovenščine zaželeno. Ce ste angažirani in želite delati v teamu, če hočete sodelovati v večajočem se trgovskem podjetju, pošljite pisno prošnjo na naslov: Rutar Center v roke ge. Andreje Wrolich Eisenkappler Straße 10 9141 Eberndorf/Dobrla vas Telefon (042 36) 21 81-25
	r____
	OTROŠKI vrtec MEHRSPRACHIGER KINDERGARTEN rlnqa raja SCUOLA MATERNA A-9581 Ledenitzen/Ledince, Aichwaldstraße 4/1 tel.: 04254/25 28 razpisuje delovno mesto vzgojiteljice za večjezični zasebni otroški vrtec, z nastopom službe dne 1. septembra 2000. pogoji za zaposlitev: " zaključena izobrazba za otroško vzgojiteljico/vzgojitelja ; obvezno znanje obeh deželnih jezikov " delovne izkušnje - zaželene " Pripravljenost za nadaljnje izob-raževanje in supervizijo Prošnji je treba priložiti: " življenjepis " Potek dosedanjega izobraževanja " dokaz ev. dosedanjih delovnih izkušenj Zainteresirana/! naj prošnjo za zaposlitev oddajo na naslov: Otroški Vrtec „Ringa raja“, v. r. Marija No-Vak-Trampusch, Lindeweg 50, 985l Ledenitzen/Ledince.
V Nemčiji pripravljajo zakon, na podlagi katerega bodo izplačali odškodnino tako imenovanim prisilnim delavcem. Kolikor je doslej znano, gre za osebe, ki so bile v času nacističnega nasilja deportirane v Nemčijo in tam poslane na prisilno delo.
Po doslej znanih podrobnostih omenjenega zakona bi verjetno prišli v poštev tudi bivši slovenski izseljenci, v kolikor so bili v času pregnanstva poslani na prisilno delo v različna podjetja izven taborišč. Bivšim izseljencem, ki tako zaposlitev morejo dokazati z dokumenti ali izjavami prič, zato
svetujemo, da se čim prej javijo na naslednji naslov:	Zveza
slovenskih izseljencev, Tarviser-strasse 16, 9020 Klagenfurt/Ce-lovec. V prijavi je treba navesti, kdaj in kam je bil kdo izseljen, kje in kako dolgo je bil na prisilnem delu, ter priložiti o tem ustrezne dokumente ali izjave prič.
Naša organizacija bo zadevo naprej zasledovala ob pomoči pravnega strokovnjaka ter bo prijavljene člane/članice po potrebi obveščala o nadaljnjih podrobnostih.
Zveza slovenskih izseljencev
. NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in i;
t društvo „Narodni svet koroških Slovet q 93 zastopa predsednik Bernard Sadi ted ° ^elovec’ ViMiinger Ring 26, II. nadsti 'dnik prejema podpore iz sredstev za pos ®3je narodnih skupnosti. Narodni svet za
-v oiuvencev na KorosKem na osnovi a' ®93 ustavnega in pravnega reda, zlasti dr “Sa prava, ustavnih in drugih norm, za z ar°dnih skupnosti ter na osnovi mednaroc ^državnih pogodb, konvencij, načel i
poročil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15.5.1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi:
9020 Celovec, Viktringer Ring 26, II. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22): ISDN: 0463/59 69 56-31 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Viktringer Ring 26, II. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 5000,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,-šil.; Slovenija: 150,-SIT.
UME

tT 04239/26 42
od sobote, 15. julija, od 18. ure, do sobote, 22. julija, do 13. ure
Slovenske počitnice za začetnike in napredujoče
Vodita: Simona Dečko in Ksenija Vidic
v sobote, 29. julija, od 9. ure do sobote, 5. avgusta, do 13. ure Slikanje ikon Vodi: mag. Silva Deskoska
v nedeljo, 6. avgusta
Čebelarski izlet na Primorsko
Spremlja: Mirko Srienc
NAPOVED:
od ponedeljka, 21. avgusta, do petka, 8. septembra Priprava na popravni izpit iz angleščine in matematike Vodijo: Franc Topolovec, Natalie Domenig in Andrea Mayer-Wohlfahrt
POTOVANJA:
od ponedeljka, 21., do sobote, 26. avgusta 2000 Romanje v Lurd Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt
od sobote, 19. avgusta, do sobote, 26. avgusta 2000
Izobraževalno potovanje v Italijo: Piemont
Spremljevalec: dr. Johann Sturm
od sobote, 2. septembra, do ponedeljka, 11. septembra
Mladinsko srečanje v Taizeju za mlade od 16. leta naprej
Vodita: Hanzej Rosenzopf in Daniel Sturm
od nedelje, 3., do sobote, 9. septembra
Romarsko in izobraževalno potovanje na Moravsko in Poljsko
Duhovno vodstvo: dekan Poldej Kassl
Zdravnik,
dr. Franc Wutti,
Borovlje, sporoča, da bo ordinacija
zaradi dopusta zaprta od 15. julija do 30. julija 2000.
14
Sport
IV. GORSKI MARATON KRALJA MATJAŽA
Kralj Matjaž je spet privabil maratonce
Skoraj 200 tekačev se je udeležilo letošnjega maratona. Vedno bolj priljubljena je štafeta.
Gorski maraton Kralja Matjaža je iz leta v leto bolj atraktiven. Preteklo soboto so atleti iz štirih držav tekli že četrtič okoli Pece. Start je bil v Mežici, proga je nato vodila čez mejni prehod Ravnjak, skozi Libuče na Breško jezero, kjer je bila prva predaja. Radio Korotan (Marica Kušej) in domačini so poskrbeli za odlično vzdušje, ki je nato pred drugo predajo prav vladala v Globasnici, kjer je igrala celo skupina muzikantov. Cilj je bil v Črni, kjer so izvedli med maratonom še tek na
20 km, 10 km in 3 km.
Na avstrijski strani je skrbel za brezhibno organizacijo Christian Lopinsky s timom in se lahko ugotovi, da je bilo vse v popolno zadovoljstvo. Pomanjkljivosti so bile še slej ko prej na slovenski strani, kjer pa se je ekipa okoli Žagarja tudi zelo trudila. Za prihodnje leto pa so menda na mizi že številni predlogi, kako bi lahko maraton
od Juenne povabljeni na skupno pojedino. Na sliki so tekači, skupno s prezidenti ekipe Pazzo. Foto: Fera
pripravili še bolj privlačno.
Zmagovalec 4. maratona Kralja Matjaža je iz Slovenije. Slovenski prvak Marko Vindiš je pretekel maraton okoli Pece v odličnem času 2:41:22.
Štafete. Vedno bolj priljubljene so štafete (4 tekači), ki deloma tudi med seboj tekmujejo. Letos
je bil kar nekaj takih ekip (Pazzo, Juenna, Podrojčanim, Beautys..), tako da za prihodnje leto pričakujejo, da se bo javilo za maraton še več takšnih ekip.
4. gorski maraton okoli Pece (42,2 km)
1. Marko Vindiš 2:41:22 (SLO); 2. Vladimir Urh 2:45:90 (SLO); 3. Reinhold Pototschnig 2:46:45 (AUT); 6. Gerhard Ramusch 3:14.50 (AUT)
Štafetni maraton: 1. Črna (Popi, Harnild, Volič, Zdovc) 2:38,10; 3. Velikovec (P°' toschnig, Pinter, Wrienz, Mistelbauer) 2:45:16; 5. Pliberk (Gorenschek, Jamnig, Kozak, Peter) 2:49:56; 8. Pazzo (Lopinsky, Šumnik, Opetnik, Gril), 10. (F. Golautsch-nig, Luttenberger, Janz, Haller) 3:12:27; 11-(P. Stern, A. Stern, Durchschlag) 3:13:49, 13. Beautys (R. Grilc, Igerc, Boschitz, Perc) 3:16:10; 17. Podroje (M. Koren, Ch. Koren, Greiner, Hudi) 3:23:07; 20. Juenna (St, Gregorič, J. Gregorič, D. Gregorič, A. Gregorič) 3:24:08;
7FNSKE (štafete):	1’
(Steinbacher, M. Woschitz, E. Woschitz, Lesjak), 2. (H Lopinsky, Čajčman, Kert. Gorenschek) 3. (Stern, & Gregorič, K. Gregorič, v' Grilc)
Ve Pc 1:C vel ci i nis rac
kor
k
za
so
reg
20. maraton Kralja Matjaža
(21 km Črna-Mežica-čma)
Petrovič Željko (BIH), 2. Vo-glar Andrej (SLO), 3. Hold- min nar Andrej (SLO),
Günther Marko (AUT); tj'
Piko Johann (AUT), 12. litsch Ewald (AUT
L
Na startu v Mežici je bil štab maratona za posameznike in štafetne tekače. Vsak pa je bil vesel, da je dospe! v ciij, kot npr. urednik ORF Jurij Pe^ nainj ^
•Ä -si -e. til
15
Šport
i -
SAKU 76- koroški viceprvak. Z leve zadaj: St. Golautschnig, Mütter, Zidej, Stropnik, trener Fera, Otip, Ver-°e/' Kreutz; spredaj: Roblek, E. Golautschnig, Kojič, Čede, Babič, Pandi, Partt, Truppe.	Foto: Kumer
VELIK USPEH ZA NARAŠČAJ SAK
Mladinci SAK viceprvaki
Naslov vicepravka je ponovno potrdilo za uspešno delo z naraščajem pri SAK.
SAK je v finalu koroškega prvenstva mladincev (pod 16 let) v Podkloštru podlegel SV Spitalu :3- Čeprav je naslov viceprvaka velik športni uspeh, po tekmi igral-ci in trener Jože Fera razočaranja "'so prekrivali, saj so na tihem le Računali s tem, da bodo osvojili k°roški naslov.
Klub temu: mladinci SAK imajo Za seboj odlično sezono. Jeseni s° zmagali z veliko prednostjo v regionalni skupini, vigredi so dominirali tudi v jakostni skupini in
pustili za seboj celovško Austrio, SV Št. Vid, WAC in druge klube.
Trener Jože Fera je opravil dobro delo, tako da ima SAK jeseni na voljo tudi močno juniorsko ekipo (U 18), ki bi igrala v novi U 18-ligi. Še bolj pomembno pa je za trenerja, da bodo že kmalu prvi igralci lastnega naraščaja prišli v prvo ekipo. In to je nedvomno glavni cilj dela z naraščajem, ki je pri SAK dejansko zgledno - koroški viccenaslov pri mladincih to spet nazorno potrjuje.
>	.. d*
Predsednik KFV dr. Tomi Partt predaja kolajno kapetanu SAK Michaelu Zideju.
Legionar, kot ga SAK že leta ni imel
SAK je dobil novega legionarja, ki je v prvih tekmah odlično vodil režijo v igri.
. Ce pripravljalne tekme ne vara-J°’ bo SAK letos imel v ekipi reži-Seria, ki si ta priimek vsekakor Zasluži. Ime mu je Stanko Tot, je star 25 let in je igral v Reki (I. hruška liga) in lani v Dravogradu (I.
~0venska liga). Kako, daje prišel JVno k SAK? Transfer je omo-R°čil predsednik SAK Jože Partl,
I je bil lani sponzor v Dravogradu Ijj je v okviru te dejavnosti dirigiral '°ta k SAK. Partl: „Stalnih kritik, a SAK ne najde pravega legio-i aria sem že sit, zato sem prignal let°s Tota“.
&jiBlavlialne tekme SAK:
- Zrelec/Ebenthal 5:1(3:1)
'Sadjak, Blajs, Tot, Eberhard, Novakovič T- Michael/L.-SAK 1:3 (1:1)
L'k|au, Malej, Tot
z^lljgra to nedelje ob 18. uri v Šent-Pav|u v Labotski dolini.
v L%nstvo se prične za SAK v regio-	Trener je z novima legionarjema zadovoljen. Z leve: Stanko Tot, trener
8 alr>i ligi v petek, 28. julija v Zeltwegu. Frankie Polanz in Milivoje Novokovič.	Foto: Kumer
NIŽJI RAZREDI
OLIMPIJSKE IGRE_______
Paco Wrolich fiksno v Sydneyu 2000
Peter Wrolich bo zastopal Avstrijo na letnih olimpijskih igrah. Avstrijska kolesarska zveza je najavila izbrano vrsto, Paco Wrolich ki bo zastopala Avstrijo na cestni kolesarski dirki na olimpijskih igrah v Sydneyu. In med njimi je tudi Peter „Paco“ Wrolich. Po dveh nastopih na svetovnih prvenstvih, po ne povsem zadovoljivem nastopu na olimpijskih igrah v Atlanti, je Olympia Sydney 2000 za Wrolicha prav gotovo višek dosedanje kariere. V času priprav na ta veliki izziv bo nastopil med drugim 26. julija tudi na cestnem kriteriju v Celovcu.
ŠTART SEPTEMBRA _______
Tudi letos spet Super trim sedmeroboj
Lani je Slovenska športna zveza v sodelovanju z ORF in slovenskimi športnimi klubi izvedla 1. Super-trim-sedme-roboj južnokoroških vasi. Ekipe od Zilje do Pliberka bodo med seboj tekmovale tudi letos. Štart bo 16. septembra v Ločah. Nadaljnji kraji: Bilčo-vs, Rebrca / Železna Kapla, Pliberk, Sele in Zahomec.
ŽE TRETJI OBČNI ZBOR
V	Globasnici še gori „zadnja lučka“
V	najkrajšem času so imeli v Globasnici tri občne zbore, da bi rešili nogometni klub. Zaenkrat je Simon Harrich še predsednik, nalogo za rešitev pa je zdaj prevzela skupina okoli Walterja Gutovnika.
1. RAZRED D___________
Derbi že v1. krogu
1. kroo: Metlova - Šmihel, Globasnica - Št. Pavel, Ri-karja vas - St. Stefan, Tinje -Železna Kapla, Grebinj - Eit-weg, Vovbre : Žitara vas, St. Leonhard - Šmarjeta v R., Grebinj - Eitweg

mag. Nataša Part!
Nataša Partl mlada magistra pedagike
Mače/Bistrica. Nataša Partl iz Mač pri Bistrici v Rožu je pred kratkim uspešno zaključila študij pedagogike in filozofije na univerzi v Celovcu. Poznamo jo kot učiteljico na Višji šoji za gospodinjske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu, kjer med drugim vodi tudi tečaje za kuhanje, posebej še za specialitete. Nataša Partl pa je tudi občinska odbornica na Bisti-rici v Rožu. K akademskemu naslovu ji iskreno čestitamo in želimo še naprej veliko uspeha.
mag. Tone Boschitz
Tone Boschitz novi šolski inšpektor
Celovec. Od 11. julija naprej ima dežela Koroška dva nova inšpektorja za verouk, med njima je tudi prof. mag. Tone Boschitz. Nasleduje skupaj z gospo mag. Birgit Leitner dolgoletnega inšpektorja prof. mag. Franza Gruberja. Boschitz je prevzel delo strokovnega inšpektorja za srednje in višje poklicne šole. Boschitz je leta 1979 zaključil študij teologije na univerzi v Salzburgu, nato pa delal kot vero-učitelj, pozneje tudi kot učitelj likovne vzgoje. Od leta 1982 naprej je bil aktiven tudi na RPA kot_učitelj za stari testament. Želimo mu mnogo veselja in uspeha na novem delovnem mestu.
Pliberk. Do konca julija so v Pli- „body-paintingu“. S to vrsto umetno-berku še na ogled dela Friedricha	sti je privabil 30. junija veliko obisko-
Kacha, ki je doma v Globasnici, dela	valcev na vernisažo v Pazzo, kjer
pa na Dunaju. Kach je svoja dela po- tako nastali živi na objekt seved ni kazal javnosti že na 21 razstavah, v več na ogeld, ostala dela pa je mož-zadnjem času pa se posveča tudi no videti do konca meseca.
Friedrich Kach je na vernisaži v Pazzu umetniško pobarva! žensko, „ki je bila nato skoraj spet oblečena". Z leve: šefica Pazza Ani Kunauer-Šumnik model, umetnik Friedrich Kach.	Foto: Elmar Kun-
PODZRAV IZ NOVEGA MESTA
Mladina, kije na jezikovnih počitnicah v Novem mestu, pošilja vsem bralkam in bralcem lepe pozdrave in se zahvaljuje za reportažo, ki smo jo objavili v prejšnjem NT.
Župan mesta Jesolo ob Jadranskem morju je podaril koroškemu deželnemu glavarju Haiderju zlati mestni ključ. Pa je za-modrovala moja ljuba prijateljica Jezičnikova Liza:
„Za ključ bi ga morali dati, ne njemu ključa v roke.
Poglej, tako že postaja nadležen, da se ga odrekajo celo stari italijanski prijatelji, kakor sta Bossi in Berlusconi.,, - “Seveda ga hudo boli, če ga nimajo vsi radi. Če ga že drugi odrivajo, glavno je, da se ga	j
drži libijski diktator Gada-	I
fi," sem pripomnil. Liza pa	|
nič več.	,
		
JUBILEJA
anko Olip dekan
Ur
VI;
de
Mag. Stanko
sianj. Mag. jbtaniw , provizor fare Šteben/ ^
;štanj je od 1. julija na-prevzel delo dolgolet' 90’ a dehanta kons.-sV Vpr j. Richarda Koglerj3' pr,\ nko Olip je doma iz Se1 ^
>il dolgoletni kaplan v , 6,1 ovljah in Šmihelu. Se- kg ,