Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani
POROČILO O DELU V LETU 1984
POROČILO O DELU NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE V LJUBLJANI
V	LETU 1984
‘ftoo-fclhfe?)
Izdala, založila in razmnožila kot interno publikacijo Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, Turjaška 1
Zanjo odgovarja Tomo Martelanc
Besedilo priredila Martina Šircelj
Naklada '5cr izvodov
NOTRANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1 • Dotok knjižnega gradiva( vod,ja Slavka Lokar)
V	letu 1984 je oddelek sprejel 48o.338 kosov knjižničnega gradiva (1983= 481.517)»
Za zbirke NUK smo obdržali 73.448 kosov različnega gradiva (1983^ 77.o74); knjižnicam, ki so po zakonu določene, da prejemajo obvezne izvede tiskov in zamenjevalcem je oddelek poslal 359.ol9 kosov (1983= 352.135), izločili smo 47.871 obrazcev.
Po izvoru in skupinah pomeni to gradivo vključno s posebnimi in drobnimi tiski, ki količinsko znašajo 22.541 kosov (1983: 23-843), naslednji prirastek za NUK:
Knjige	Per.tisk Pl. + ka3. Nej^ Razno	Skupaj
1984	1983	1984	1983	1984 1983	i984	1983	1984	1983
0	13636(16o61) 2oll4(21ol6)	984(646)	22 2o275(22596) 55o3l(6o319)
44
N 915( 1146) 3972( 3741)	29( 82) rok„g.465	5425( 5o6l)
5o9
Z 2245( 2362)	6133(	5672)	265	8643(	8322)
P 984( lo37)	1873(	1432)	529	3386(	3372)
RSS-naloge	963
17o8o(2o642) 32o92(3186l) 1o13(728)	22 22541(23841) 73448(77o74)
Oddelek za obdelavo periodičnega tiska je v- letu 1984 prejel 59.764 kosov jugoslovanskih periodičnih tiskov.
Načrtovani dotok knjig smo dosegli skoraj ^o %(načrt 2o.ooo). Osip prikazujejbatako nakupi (načrt: 800 tujih in 2oo domačih publikacij) kot zamene in darovi - 3.229 knjig (načrt:
3.5oo	publikacij). V kupljenem gradivu (988) je samo 915 knjig
(682 tujih in 233 domačih), ostalo so tuje plošče (29), atlasi, muzikalije in zemljevidi (44) ter rokopisno gradivo (465)»
Vzrok za manjše število zamen je v stalnem padanju vrednosti dinarja, pri nakupih pa slabša realizacija naročil pri ADIT in odločitev nabavne komisije da inozemsko sloveniko kupujemo samo v 1 izvodu. Preko koordinacije smo šele v decembru lahko naročili 93 naslovov - to je od maja 1982 drugo redno naročilo (1.7-1983 - 57 naslovov, 5«12. 1984 - 93 naslovov). Prihaja samo gradivo, ki je stalno naročeno (standing oreder) in še to neredno. Največje znižanje pa izkazujejo obvezni izvodi in to jugoslovanski obvezni izvod 23 %, slovenski številčno samo 6 %, saj slovenske tiskarne krijejo zmanjšanje slovenske knjižne proizvodnje s tiskom za tuje založnike.
Univerzitetnim, nacionalnim, raziskovalnim in inšti-tutskim knjižnicam in posameznikom, s katerimi NUK izmenjuje gradivo (174 po številu) smo poslali 1.511 knjig (1983: l.o56) in 1.8oo kosov serijskih publikacij (1983: 1.858); izpadlo je pošiljanje Slovenske bibliografije. Stalno imamo naročenih 153 naslovov serijskih publikacij v l.o33 izvodih(letn«,) - od tega 45 naslovov tj„ 214 izvodov (letn.) pošiljajo založbe same. V inventarno knjigo zamen je vpisano 2.313 knjižnih enot (1983= 1.643)« Kljub temu, da skušamo z zamenjavo pridobivati čimveč gradiva in tako nadomestiti izpad nakupov tuje literature, se nam te možnosti krČi.jo zaradi zvišanja cen tuje literature in padanja vrednosti dinarja. S sistematičnim izdelovanjem list naših duplikatov po strokah in mesečnimi ponudbami novega gradiva bomo skušali ustvariti pri zamenjevalcih doprobise za naša načrtna naročila, pri nakupih za zamene pa bomo kot doslej upoštevali tudi vse zelje zamenjevalcev.
Oddelek je prejel več darov posameznikov. Večje šte • vilo knjig so nam podarili: RSS (298 knjig), vlada Zvezne republike Nemčije (52 tujih znanstvenih in strokovnih knjig), Javno tožilstvo (929)» Savezni zavod za medun. naučnu, prosv.
-	kult. i tehn. saradnju, Beograd (2o portugalskih knjig).
Iz zapuščine Franka Česna smo odbrali 262 knjig, rokopisno gradivo in periodične tiske pa smo oddali v ustrezna oddelka. Nadaljujemo z vključevanjem knjižne zapuščine dr. L. Udeta in smo doslej na seznam vpisali: 692 slovenskih knjig, 394 knjig tuje slovenike in 346 tujih knjig. Knjige, ki jih ne uporabimo za postavitev ali zamenjavo in vse duplikate redno pošiljamo v antikvariat in smo v letu 1984 zanje prejeli 3o3.515«- din.
INVENTARIZACIJA: Slovenskih obveznih izvodov_(posta-vitvenih in arhivskih) je bilo inventarizirano 6.69o (1983: 7.o52) - od tega l„4o6 kompletacij, .jugoslovanskih obveznih izvodov 6.94-6 (l9S3: 8.64-9; - od tega 1.487 kompletacij; na kupov 988 - knjig §15» od tega 682 tujih in 233 domačih (1983'-1.146); zamen 2-24-5, darov 984; skupno 4-„146 knjig - od tega 1.371 kompletacij. Skupno je bilo inventarizirano 17-78o knjig (1983: 20.64-2) in pripravljenih za obdelavo v AIK in SK (arhivi + postavitve).
Na naslovne kartoteke slovenskih periodik (1984: 57 novih naslovov) je bilo evidentirano in oddano 2o.ll4 kosov -tj. lo.o57 številk (1983: I0.508).
f
Za oddajo v centralni katalog je bilo inventarizirano in signirano 963 raziskovalnih nalog.
V inventarno knjigo zamen je bilo vpisano 2.313 knjižnih enot. Za seznam duplikatov (zamenjevalno listo) je pripravljeno 825 naslovov ( s štev. izvodov knjig), razvrščenih po <TDK,. V letu 1984 smo poslali 289 naslovov ponudb duplikatov.
Evidenčna kartoteka naročenih tujih revij izkazuje, da je bilo v letu 1984 z računu poravnano 111 abonmajev za leto 1984, lo2 pa za prejšnja leta (1981 - 1983).
V računski protokol je vpisan« 338 računov* Za tuje knjige smo porabili 2.454.891,5o din, za tuje revije (naročenih 336 naslovov). 2.6ol.24o,5o din, za domače knjige 658.274.-- din, za domače revije 678.694,5o din (od teha nakup za NUK 212.273. - din (233 knjig ="196.883.- din - 9 naslovov revij = 15.39o. • din)ostala sredstva uporabljena za gradivo, ki ga pošiljamo v zameno), za posebno gradivo pa smo porabili 91.684,5o din.
POSTAVITEV: Oddelek je v letu 1984 postavil 19.1o3 knjige (načrt 1984: 16.000 - 1983= 21.119) po naslednjem načinu oddajanja: redne vrste lo„97o knjig in 258 periodik (1983: 11.84o knjig in 773 periodik) = 11„229‘, kompletacije 3.771 (1983: 4.o47); arhivi 4„lo4 (1983: 4.459).
EKSPEDIT je odposlal 359»ol9 kosov različnega; knjiž ničnega gradiva v 1.867 paketih z obveznimi izvodi in 1.3o3 pakete z gradivom za zamenjavo in za medbibliotečno izposojo.
ADMINISTRACIJA: Oddelek je prejel 838 in poslal 893 dopisov. Protokolirano je bilo 1.731 dopisov, napisano in poslano 353 aviz za pakete zamen in 414 seznamov obveznih izvodov. Poleg tega smo pripravili in poslali 58 terjatev računov za slovenski periodični tisk, ki ga pošiljamo v zamenjavo.	„
Za evidenco oddelka - naročila, koordinacijo in inventarizacijo je bilo napisano 37-778 listkov, v interne ka -taloge smo jih vložili 25-248.
Naročili smo 1.3o2 naslova (478 N in 824 Z) tujih monografskih in 351 naslovov (334 N in 17 Z) tujih serijskih publikacij. V koordinacijo smo poslali 83 naslovov tujih monografskih in 246 naslovov serijskih publikacij. Naročili smo l.o62 naslovov domačih (jugoslovanskih) monografskih pu blikacij (arhivi, priročniki, gradclvo za zamenjavo), stalno imamo naročeno l.o33 izvodov (= 153 naslovov) domačih serijskih publikacij (7 NUK, ostalo zamenjava).
RAZNO: Vodja oddelka je pripravljal vsa četrtletna in polletno poročilo o delu oddelka, načrt dela oddelka v letu 1985 in analizo^osnovne dejavnosti oddelka dos ej ter možnosti razvoja v obdobju 1986 - 199o.
- Za Republiški komite za raziskovalno dejavnost in tehnolo -gijo je pripr’avil finančno poročilo o nabavi tuje in domače literature v letu 1983 in načrt nabave v letu 1984;
- k informaciji o izvajanju samoupravnega sporazuma o saniranju pogojev za delovanje NUK, CTK in UKM pripravil poročilo o dotoku gradiva za razdobje 1979 - 1983 in porabi sredstev za ta dotok-,
- Zajednici jugoslovenskih nacionalnih bibliotek posredo • val podatke o dotoku gradiva in porabljenih sredstvih za razdobje 198o - 1983 in predlog načrta ^a predvideni dotok in sredstva v letu 1984;
- za KSS pripravil poročilo in dokumentacijo o porabljenih sredstvih za program "prisotnost slovenske knjige v tujih knjižnicah", utemeljitve in dokumentacije o porabljenih sredstvih za nakup redkih starih tiskov in vsebinsko poročilo o izmenjavi literature v letu 1984 s prošnjo in utemeljitvijo za namenska sredstva v letu 1985;
- za ZAMTES: poročilo o izmenjavi literature s ČSSR, Madžarsko in Italijo v letih 1982 ■- 1934, ter celotno poročilo o iz -menjavi v letu 1984;
- za RSS izbor nakupov tuje informacijske in znanstvene literature v letu 1984 z dokumentacijo in izbor predlogov za nakup v letu 1935 s predvidenimi cenami;
- poročilo o evidencah., ki jih vodi oddelek o sprejemu in oddaji za gradivo UNESCO;
- popis del, ki bi jih oddelek za nabavo knjižnega gradiva moral opravljati, da bi zadostil vsem nalogam (finančnim in vsebinskim), ki so mu določene z načrtom knjižnice (osnova iza organizacijsko shemo oddelka)„
Oddelek je vse leto posloval z okrnjenim številom delavcev. Veliko je bilo bolezenskih izostankov, ki smo jih delno nadomeščali samo v ekspeditu (redna pomoč 4 tedne v I. tromesečju ter pomoč učencev Srednje šole za družboslovje od 17„ septembra dalje, ki so opravljali obvezno šolsko prakso). 2 bibliotekarja^sta bila prerazporejena na druga dela in naloge in nadomeščena v drugi polovici junija z 1 bibliotekarjem, ki je v septembru obiskoval 14 dnevni računalniški seminar, od l.lo. - 8oll«1984 pa obvezno delovno prakso v drugih oddelkih. Tekoče delo je bilo sicer opravljeno, nismo pa se mogli posvetiti izpopolnjevanju evidence pri kartotekah dobaviteljev ter ugotavljanju ekvivalence pri zamenjavi, razen za. posamične knjižnice, kjer smo bili že z izračunom 1982 opozorjeni, da so naše pošiljke finančno neustrezne in je potrebno novo črtanje tujih revij (npro British Library)„
2- Obdelava knjižničnega gradiva
Abecedni imenski katalog (vodja Majda Armeni) je prejel v obdelavo 14.741 enot. Katalogiziral je in oddal stvarnemu katalogu 11.172, neposredno tehničnemu oddelku za opremo in nato skladiščenje. 1.365 enot.
Za navedeno gradivo je bilo izdelano 13-151 listkov.
Pri delu je imela prednost obdelava za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska - 2.249 enot.
V javni imenski katalog je bilo vloženih 24.927 listkov, v matični katalog 19.623 listkov, v katalog arhivskih primerkov 2.9o3 in v katalog centralne katalogizacije slovenskega tiska 2.229 listkov, v vse štiri kataloge:
49.682 listkov.
Pri prepisovanju in prekatalogizaciji starega fonda je bilo oddanih 41 o enot s 62o novimi listki-, prepis in popravilo kartotečnih listkov za združevanje katalogov je obsegalo 5-147.
Vodja oddelka je poleg centralne katalogizacije slovenskega tiska, uvajanje novih delavcev NUK, spremljala vso strokovno problematiko, predavala na strokovnih seminarjih in nudila strokovno pomoč katalogizatorjem izven NUK. Šolsko proizvodno delo sta opravljali dve dijakinji.
Stvarni katalog (vodja Tatjana Banič) je prevzel v obdelavo lo.5o3 enot (AIK: 11.172 enot) za abecedni stvarni in za sistematski katalog je klasificiral in oddal v nadaljno obdelavo tehničnemu oddelku lo.o49 enot (AIK: lo„755 enot) ter jih opremil z 9-575 gesli in 15-213 vrstilci.
Prednostno je za potrebe centralne katalogizacije slovenskega tiska klasificiral slovenske tiske (2.249).
V abecedni stvarni katalog je bilo vloženih 2o.488 listkov, v sistematski katalog 14.974 listkov, v interni katalog 3*462 listkov, skupaj 38.924 listkov.
Oddelek je opravil redakcijo in delno reklasifika-cijo katalogov; pri tem je bilo izdelano 425 novih razpo • rejevalk in preurejen in opremljen s popravki sistematski katalog.
Pet delavcev oddelka se je udeležilo tečaja AOP v NUK-u in RC-ju; 2 sta se udeležila seminarja za strokovne izpite in izpit opravila, 1 delavec je izdelal za objavo bibliografijo za revijo Knjižnica, 1 delavec pa je nudil pomoč pravni službi NUK (sodna izterjava knjig).
Oddelek za obdelavo periodičnega tiska (vodja Jelka Gazvoda) je prejel v obdelavo 89 .'Tol kosov gradiva ( v'letu 1983: 189.462 kosov), od tega je neposredno v oddelek prišlo 59.764 kosov, iz oddelka za dopolnjevanje knjižničnega gradiva smo prejeli 21.o75 kosov, iz bibliografije pa 8.662 kosov.
To gradivo obsega 811 naslovov slovenske periodike,
60 naslovov slovenske zamejske periodike in 800 naslovov tuje periodike, skupaj 860 naslovov inozemike (1983= 826 naslovov). Iz drugih jugoslovanskih nacionalnih knjižnic smo prejeli 3«269 naslovov,,
Skupaj je oddelek prejel v obdelavo 4-.94-0 naslovov periodičnih publikacij (1983^ 5«6o7), v obdelavo in hranjenje je bilo sprejetih 3«783	naslovov, 1 = 157	naslovov	bil ■
tenov iz drugih republik pa je bilo izločenih	in	se zanje
hranijo le naslovne kartoteke«
V evidenčne kartoteke je bilo vpisanih 66.796 kosov ( v letu 1983; 56.621 kosov),	inventarizirano	pa	3«o4-3	enot
( v letu 1983= .3•173'enot).
Katalogiziranih in klasificiranih je bilo 3«088 enot (v letu 1983= 5.24-9 enot).
Za arhiv je bilo pripravljenih 1.281 enot, za postavitev pa 4-21 enot, za vezavo pa 163 enot. Pošiljalcem obveznih izvodov smo reklamirali 521 številk posameznih revij in časnikov^ reklamacije so bile le v redkih primerih uspešne.
Izdelanih je bilo 717 novih katalognih listkov za 434- novo postavljenih revij in 78 prilog k revijam. Izdelanih je bilo 4-56 SK gesel in 678 UDK gesel. Iz tehničnega oddelka smo za obdelano gradivo prejeli 2.299 listkov za matične kataloge oddelka, 718 listkov za AIK in l.o73 listkov za SK in UDK, skupaj torej 4„č9o listkov. Za novi AIK/P katalog v oddelku je bilo pretipkanih 654- listkov s starega na mednarodni format.
Posamične enote in kosi periodičnega gradiva so bili opremljeni s 25-4-26 signaturami.
V knjižno skladišče je bilo oddanih 3-137 enot, v tehnični oddelek 23o enot, za depo Mekinje je bilo priprav-1jenih^295^enot, evidentirano gradivo pa je bilo vloženo v skladišče časnikov in revij v periodičnem oddelku.
Oddelek je posredoval 3-04-1 informacij (v letu 1983: 2.525) in izposodil 13.363 kosov gradiva 3»258 uporabnikom (v letu 1983 je bilo izposojeno 13-593 k:osov 3«6o2 uporabnikom) .
Delavci oddelka so sodelovali pri delu samoupravnih in strokovnih organov in DPO.
V letu 1984 so v oddelku potekala še navedena druga dela, ki niso zajeta v statističnem prikazu obdelave in informacijske dejavnosti: študij bibliotekarske literature,
1	razstava tuje periodike, posredovanje signalnih informacij s področja humanističnih ved naročnikom, urejanje NOVIC ( 1 dvojna številka), urejanje publikacije Signalne informacije	(6	številk), udeležba na knjižničarskem tečaju
(l delavec), strokovni izpit (1 delavka), udeležba na obnovitvenem tečaju računalništva (4 delavci), udeležba na seminarju o specialnih knjižnicah, udeležba na strokovnem posvetovanju in skupščini ZBDS, izdelava zapisnika posvetovanja in skupščine ZBDS, urejanje in obdelava starega fonda (francoska zbirka), ažuriranje podatkov o tujih revijah v NUK za leto 1984, urejanje gradiva, ki nam ga je podarila RSS in izdelava seznamov, spremljanje gradiva izven NUK zaradi preslikavanja(RTV), izdelava tromesečnih in letnih statističnih poročil in delovnih načrtov, nadaljevanje dela v zvezi z novim AIK/P katalogom.
Oddelek za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska (vodja Lidija Wagner) je za izid Slovenske bibliografije 77
-	I. del pripravil redakcijo in vse korekture ter redakcijo za natis Slovenske bibliografije 77"H» delo
Oddelek je redno pripravljal mesečno bibliografijo objavljeno v reviji Knjiga in jo dostavljal Zavodu za statistiko.
Bibliografsko je bilo obdelano 2.688 knjig in 15.877
člankov.
V celoti je bilo izdelano 8.898 listkov, dopolnjeno 1.767, ter vloženih v kataloge 36.649 listkov.
Evidenčno je bilo obdelano 837 letnikov (9-35o kosov) Časopisja ter opravljeno: dopisovanje signatur in naklad; pregledovanje tujih bibliografij, prevzem, pregled, preverjanje in izbor tekočega gradiva, iskanje manjkajočih podatkov in razreševanje šifer in kratic, kontribla katalogiziranih knjig in izpisanih člankov.
Delo z obiskovalci je obsegalo 535 zahtevnejših in 335 manjših bibliografskih informacij in strokovno pomoč izdelovalcem raznih bibliografij«
Delavci oddelka so v delo uvajali učence v proizvodno delo in novince, predavali na strokovnem seminarju v Trst\i .. ter na seminarju za pripravo na strokovne izpite bili izpra? sevalci pri strokovnih izpitih ter pripravljali: pregled strokovne bibliotekarske literature in bibliografijo slovenskih bibliografij.
Delavci oddelka so se udeležili strokovnega posvetovanja Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, strokovnih seminarjev AOP, 1 delavec pa je bil na dvomesečnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji.
3« Obdelava posebnega gradiva
Rokopisna zjnrka (vodja Miha Glavan) se je v letu 1984 obogatila s 27 novimi (984 kosov), lo redkimi tiski,
3	filmi (^424 posnetkov) in 1 kompletom diapozitivov (134 posnetkov). Pomembnejše nove pridobitve so naslednje zapuščine: Rado Murnik (ok. 2.ooo ko.sov), Božo Vodušek, Fran Detela, Ljuba Prener in izvirni rokopisi Aškerčevih prigodnih verzov. Navedeno gradivo smo uredili in vključili v obdelavo in inventarizacijo.
Poleg rokopisnega so delavci urejali in skrbeli predvsem za D-fond; pridobljeni so bili novi naslovi (8 • Buenos Aires).
Nadaljevalo se je delo z izdelavo bibliografije člankov, iz slovenske periodike ki izhaja v tujini -• Most (Trst), Demokracija (Trst), Triglav (London) in pregledovanjem podatkov o novih knjigah in periodiki s tega nodročja.
Zanimanje javnosti za gradivo zbirke narašča: za 18o uporabnikov (18,2 % več kot v letu 1983) je bilo izdelanih 7-225 kseroksnih kopij in izdelanih 437 filmov.
Gradiva iz zbirk so bila predstavljena na naslednjih razstavah: 16» stoletje, burno obdobje slovenske prebuje; razstava strokovne literature o protestantizmu; ob smrti akademika Mileta Klopčiča; Pas Zeitalter Kaiser Franz Josephs; razstava protestantik v kapucinskem samostanu v Krškem; razstava ob jubileju PSA in SNPJ; razstava poškodovanih restavriranih knjig; turški motivi vn slovenskem slovstvu; znameniti slovenski bibliotekarji.
Obiskovalcev v čitalnici je bilo 1.287, skupinskih obiskov 721 (32 skupin), skupaj 2.oo8; izposojenih rokopisov je bilo 1.789, tiskov 2*775, skupaj 4.564 enot«
V	primerjavi z letom 1983 se je obisk povečal za 136 oseb oziroma za 7,3 %, število izposojenih enot pa je približno enako o
Uspešno je potekalo redno sodelovanje z ustanovami, ki se z oddelkom povezujejo - zlasti z Filozofsko fakulteto, SAZU in Republiškim sekretariatom za notranje zadeve.
Delavci oddelka so se udeležili posveta o zaščiti gradiv v Narodni i sveučilišni biblioteki v Zagrebu - ter posvetov o redovništvu na Slovenskem, slovenski protestantizem in seminarja za tuje slaviste.
Glasbena zbirka (vodja mg. Ivan Klemenčič) je pre -jela v obdelavo 373 tiskov, 0 rokopisov, 486 gramofonskih plošč, 258 kaset, skupaj 1.117 kosov. Inventariziranih je bilo 692 muzikalij, 91 plošč in kaset, katalogiziranih pa 692 enot in izdelanih 2.117 listkov ter opravljeno 586 vpisov.
Zbirko je obiskalo 1.154 uporavnikov, ki so si izposodili 4.379 enot gradiva (od tega 92 na dom); informacij je bilo danih 954.
Na obisku v zbirki je bil med drugimi češki strokovnjak za glasbo 17» in 18. stoletja dr. Jaroslav Pužga, študenti PA, praktikanti PA, praktikanti NUK ter dijaki nekaterih srednjih šol.
Pri razstavi "16. stoletje" smr sodelovali z ekspo-narnim gradivom in pri drugih pripravah (z M. Lipovškom za harmonizacijo Trubarjevih napevov in z dirigentom dr. Cudermanom za izvedb« s komornim zborom RTV Ljubljana). Za načrtovano razstavo o 17» stoeltju smo pripravili izbor gradiva.
Glasbena zbirka nadaljuje tuši s strokovnimi nasveti glede obdelave glasbenega grabiva. V tem smislu smo pomagali dirigentu pevskega zbora Glasbene matice, bibliotekarki bežigrajske knjižnice (M,Fidler); za obdelavo muzikalij pri popisu vsega gradiva te vrste po Sloveniji (dr. Pokorn), Arhitektki iz Biroja za ureditev Trga revolucije smo svetovali glede ureditve hiše Lily Novy na Starem trgu za glasbeno knjižnično dejavnost. Na obisku v zbirki je bila tudi sodelavka 3» programa radija Sarajevo in posnela izjavo o delu glasbene zbirke z vidika muzikološkega študija.
Po večkratnih korekturah je bil dotiskan (z letnico 1984) prevod ISBD (PM), ki smo ga začeli s tem letom 1984-upoštevati tudi pri obdelavi muzikalij v glasbeni zbirki,
-	Začeli smo tudi z izborom enot za popis glasbenih rokopisov v NUK za obdobje 16oo - 18oo po propozicijah RISM (Repertoire international des sources musicales;, ki delo organizira po vsem svetu in ga bo tudi objavila. Popis bo prirejen računalniški obdelavi (z okoli 2o območji) in bo vseboval za vsako leto tudi incipit. Jeseni prejšnje leto je glasbena zbirka predlagala ta mednarodni popis gradiva kot izredno akcijo v letu 1985-»
Ker je pregled štete zbirke edicij Društva slovenskih skladateljev pokazal več vrzeli (pri čemer izvzamemo izposojeni material, ki ga ne dobivamo kot obvezni izvod), smo prosili Društvo skladateljev za kompletacljo in tako dopolnili večji del manjkajočega gradiva (razen nekaj izdaj, ki so že pošle) , Med novimi pridobitvami glasbene zbirke so bile tudi kseroks kopije skladb P,Šivica, F,Šturma, in D,
Švare ter plošče in muzikalije, posebej slovenika, iz trgovine muzikalij SDZ, Navezali smo tudi pismeni stik z našim rojakom, tenoristom Antonom Termotom, ki živi na Dunaju, za pridobitev njegovih dragocenih rokopisov slovenskih in še posebej tujih znanih skladateljev; Dermota je namreč izrazil pripravljenost, da bi te rokopise dal eni od slovenskih institucij, SAZU ali NUK, Nadalje smo v dogovoru z dirigentom pevskega zbora Glasbene matice, da bomo sodelovali pri urejanju starega dela tega arhiva pevskega zbora s starejšim gradivom, zlasti rokopisi, za katere smo zainteresirani.
Kartografska in slikovna zbirka (vodja Metka Avsenak) je prevzela 3»768 obveznih slovenskih izvodov, 3o9 obveznih jugoslovanskih izvodov, 18 nakupov, 24 darov in 6 zamen, iz tehničnega oddelka je dobila 19 priročnikov in iz oddelka za posebno knjižno gradivo 2o primerkov, Sama je pridobila v dar 325 kosov posebnega gradiva.
Inventariziranih je bilo 1=778 enot (ali 2.874- kosov) o Na novo obdelanih in v zbirkinih*skladiščih shranjenih je bilo 4.572 kosov gradiva (798 grafik, 41o portretov, 1.846 razglednic, 1.693 slovenskih lepakov in 5 atlasov). Izdelanih, preverjenih in v raznovrstne kataloge« v zbirki vloženih je bilo 4.524 kartotečnih listkov.
Zbirko je obiskalo 615 uporabnikov, ki so si izposodili 12.268 kosov slikovnega ali kartografskega gradiva (11.673 v oddelku, 595 izven). Posredovanih je bilo 7°4 informacij (od tega 89 po telefonu ali pisno). S svojim gradivom je zbirka sodelovala pri razstavi NUK "16. stoletje", vodja zbirke pa je sodelovala pri sestavi razstavnega kataloga in Zbornika NUK III s študijo "Kartografija 16. stoletja in prikaz slovenskega ozmelja"„ Na razstavi "Ekslibrisi Dagmar Novaček" je bilo prikazanih nekaj sto primerkov drobne grafike iz obsežnega ,volila sester Novaček. Zbirka je posodila fotokopije ali oroginale še za razne druge razstave v Sloveniji in v zamejstvu (n. pr. v Krškem v Berlinu, "Das Zaitalter Kaiser Franz Josephs na Grafeneggu). Največ gradiva je bilo izposojenega v študijske namene, za ilustracijo raznih publikacij (Enciklopedija Slovenije itd) in za izpopolnjevanje dokumentacije sorodnih ustanov (Tehniški muzej, SAZU itd.). Sodelavca sta seznanjala posamezne kot skupinske obiske z delovanjem in posebnostmi zbirke (bibliotekarji iz Trsta, Pule, razredi dijakov, študenti PA, odprti dan NUK), uvajala praktikante NUK in PA v obdelavo kartografskega in slikovnega gradiva, vodila delovno prakso 5 dijakov ter nudila strokovno pomoč sorodnim ustanovam (Zgodovinski arhiv mesta Ljubljane '* pri bibliografski obdelavi zemljevidov).
Za nabavo gradiva, ki ga zbirka tekom leta ni prejela med obveznimi izvodi, 3e "bil napravljen seznam za reklamiranje in seznam predlogov za nakup. Nakupljenih je bilo nekaj starejših zemljevidov. Poleg tega je zbirka pridobila v dar 325 kosov posebnega gradiva.
Glavni problem, ki že več let ovira tekoče delo v zbirki, je pomanjkanje prostora za hranjenje gradiva in čitalnico, pomanjkanje ustrezne opreme z& posamezne zvrsti gradiva ter premajhno število strokovnih delavcev. Pomanjkanje skladiščnega prostora in ogreme narekuje obdelavo tistega gradiva, za katerega je se nekaj prostora za hranjenje. Zaradi prisilnega neprimernega hranjenja večjih formatov (v mapah na kupih) pa izposoja tefy že več^let ni mogoča. Veliko gradiva iz zapuščin, darov in nakupov čaka na obdelavo.
Stanje fonda kartografske in slikovne zbirke je bilo po vpisih v inventarno knjigo in po seznamih slovenskih lepakov dne 31» decembra 1984 naslednje: 137-192 postavitvenih izvodov, 34.384 arhivskih primerkov in 4.924 dvojnic, skupaj
176.5oo	kosov kartografskega ali slikovnega gradiva«,
Opomba: Pregled stanja fondov in prirastka vsega gradiva, navajanega pod točke 1-3 daje priloga IV.
Zbirka posebnega gradiva (vodja Janez Sešek) je pre • jela 31»981 kosov. Po pravilih za obdelavo tega gradiva je evidentirala ali popisala 21,981 kosov, v skladisča je bilo oddanih 21.981 kosov (glavno skladišče 17.1o2 kosa, depo Mekinje 4.879 kosov).
Opomba: Pregled stanja fondov in obdelanega prirastka vsega gradiva, navedenega pod točke 1-3 daje priloga IV.
4. Tehnične službe
Tehnični oddelek (vodja Meta Zadel) je pripravil 68 matric za ofsetni stroj in lo.933 matric za minigraf; z dopolnili dodatnih vpisov vodilk in kazalk ter popravkov je priredil 53*115 katalognih listkov; razmnožil za interne potrebe NUK 62.ol6 in za centralno katalogizacijo slovenskega tiska 726.29o listkov; signiranih in oddanih v skladišče in oddelke je bilo 18.531 kosov periodike in knjig.
Za centralno katalogizacijo slovenskega tiska je bilo v tem letu obdelanih 2.o36 naslovov slovenike; naročnikov je 374 (265 šolskih knjižnic in lo9 iz SIK in drugih naročnikov); število naročenih setov je 747 in sicer jugoslovanski - 7; priporočilni - 239; šolski - 342; prodanih naročnikom je bilo 741.49o listkov.
Knjig oveznica (vodja Peter Štaut). Na novo je bilo vezanih v različne vezave 4.164 kosov knjig in časnikov; popravljeno, prevezano in obnovljeno je bilo 473 kosov in restavriranih 24 tiskov, rokopisov in platnic. Poleg tega je bila opravljena vrsta drugih knjigoveških del (izdelava raznih map ščitnikov: 3»713; raznih škatel: 25; ulepljenih ovitkov za knjige: 1.37o; narezanih 972.000 kartotečnih listkov in izdelanih lo3 dvobarvnih lepakov itd.).
Fotografska delavnica je izdelala 3-826 (96,1) mikrofilmskih posnetkov, 1-515 (56,4) povečav za naroanike iz domovine in tujine.,
Preslikovalnica je za potrebe knjižnice in njenih uporabnikov ter za naročnike doma in v tujini izdelala 278„17o kopij.
ZUTTANJE POSLOVANJE KNJIŽNICE
1• Re.1 era_lna dejavno_st
Knjižnica sicer nima referalnega centra kot samostojne eneto, čeprav funkcije in naloge takega centra že opravlja„
Zaradi svoje specifične organiziranosti kot nacionalna knjiž -nica ima opravljanje takšnih nalog porazdeljeno po različnih organizacijskih enotah,, To velja predvsem za oblikovanje zbirk podatkov o publiciranih virih informacij (monografske in se -rijske publikacije) in za nepublicirane vire informacij (gradivo specialnih zbirk)„ Opravljanje tega dela je po obsegu in po vsebini sestavni del rednega poslovanja enot, ki dopolnjujejo, strokovno sodelujeo in hranijo knjižnično gradivo vseh vrst„ Pri oblikovanju podatkovne zbirke o institucionalnih virih informacij pa sodelujeta predvsem republiška matična služba za knjižnice SR Slovenije in centralni katalog 24- knjižnic SRS (glej tam).
Usluge referalne dejavnosti uporabnikom (informacije o virih, tematske informacije, referalne usluge, publikacije) nudi predvsem oddelek za delo z obiskovalci (vodja Vilenka Jakac; z informacijsko in izposojevalno službo ter ob nepo-srednjem sodelovanju centralnega kataloga knjižnic SRS in oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska*
Informacijska in izposojevalna služba je vpisala 6„4o7 rednih uporabnikov (121,6 %) od tega 5°ol7 študentov in lo59o zaposlenih, pri čemer niso zajeti posamezniki in delovne organizacije iz domovine in tujine, ki so prejemali referalne usluge v tej službi ali v posebnih zbirkah o Obseg obiska in izposojenih enot knjižničnega gradiva ter posredovanih informacij je bil naslednji:
obisk	enot	informacij
-	velika čitalnica	74.512	(117,5%)	3o„973	( 86,7%)
-	izposoja na dom	72-o28	(115,7%)	4-0.462	(128,7%)
- infromacijska služba in medbiblio -tečna izposoja (tudi interna ,
raba)	6.53°	(161,6%)	II.0I8
- udeležba uvajanj
in ekskurzij	4.122	(14-5,6%)
- informacije (osebne, telefonske,
pismene)  .............-__________________________     _	_ 18.7.0.5(l2o,3%)
SKUPAJ	156.066	(117,7%)	82.453	(lo7,6%)	18.7o3(12o,3%)
V	izposoji ni^bilo mogoče ustreči z 24.681 enotami (1983' 18=831 enot)o Število negativnih odgovorov je visoko zaradi vedno večjega povpraševanja po univerzitetnih učbenikih, ki jih imamo v zelo omejenem številu izvodov in jih praviloma ne pridobivamo z nakupom; izposojo le-teh pa so dolžne prvenstveno opravljati univerzne knjižnice na posameznih visokih šolah in fakultetah.
Medknjižnična izposoja je potekala s 321 knjižnicami, od tega s 116 tujimi (glej seznam)^ Za potrebe Slovenije je bilo za izposojo iz drugih knjižnic posredovano 548 naročilnic pozitivno je bilo rešenih 428; iz drugih knjižnic je bilo prejetih 1.991 naročil in pozitivno rešenih 1„597» Tem knjižnicam smo poslali 957 oroginalov ali publikacij v l.o48 zvezkih, 474 reprodukcij v 4.9ol kopijah in 166 informacij o nahajališčih’.
Zahteve po gradivu, ki si ga medbibliotečno izposodimo, so se v letu 1984 povečale kar za 25 %.
Poleg individualnih informacij neposrednim uporabnikom so bila posredovana navodila o delovanju in uporabi knjižnice in njenega gradiva s 132 - timi vodstvi 3°622 - tim udeležencem; 7 vodstev pa je bilo posredovano 5oo obiskovalcem na dan praznovanja 21o--letnice NUK, oziroma odprtega dneva NUK.
Oddelek objavlja stalno informacije o novem inozemskem gradivu in te informacije pošilja na 8o naslovov. Delavci oddelka sodelujejo pri pripravah gradiva za rastavo.
Teh je bilo 9»
Delavci oddelka so aktivno sodelovali pri začetkih popisovanja čitalniškega gradiva, ki obsega 3-6oo zvezkov, vodili skupine po ogledih knjižnice in pri razčlenjevanju strokovne problematike o dostojnosti gradiva v okviru strokovnega posvetovanja Zveze društev bibliotekarjev Slovenije.
Tekoče je vodena evidenca domačih institucionalnih virov informacij, ki vključuje visokošolske in splošnoizobraževalne ter specialne knjižnice, ki sodelujejo v centralnem katalogu; za specialne knjižnice oziroma INDOK centre in za splošnoizobraževalne knjižnice v Jugoslaviji so na voljo analitične preglednice, izdelane na osnovi podatkovne zbirke na magnetnih trakovih. Tekoče je dopolnjevana zbirka publiciranih gradiv o domačih in tujih institucionalnih virih informacij. Lastni individualni viri informacij so zbrani in provizorično obdelani v obliki evidenc za posamezna strokovna
področja, nastajajoča na obsežnem tekočem individualnem in medbibliotečnem posredovanju znanstvenih informacij. Dopolnjevana je bila zbirka sekundarnih in terciarnih publikacij (ob sodelovanju nabavne komisije), ki je na voljo pretežno v informacijski službi, v čitalnici, v posebnih zbirkah, starejši del gradiva pa v skladišču. Pregled nad domačimi in tujimi bibliografskimi in referalnimi časopisi vodita oddelka za bibliografsko obdelavo slovenskega tiska in za periodični tisk, podatke o tujih virih te vrste, ki prihajajo v znanstvene in specialne knjižnice v Sloveniji pa centralni katalog o
Centralni katalog knjižnic SRS (vodja mag. Jože Kokole). Za bazo raziskovalnih nalog je bilo analitično obdelanih 2.3^0 raziskav, v samo podatkovno zbirko pa vnesenih 1.72o enot in je sedaj v njej skupno 12.34-0 enot. S tem so dokumentirane skoraj vse raziskave do konca leta 1902. Raziskovalne naloge oziroma poročila, ki so bila dokončana leta 1983 RSS še ni predala NUK, kar je verjetno posledica težav z indentifikacijo osnovnih podatkov (naslovov, avtorjev), ki so nastale z novo metodologijo oblikovanja poročil. RSS je v letu 1984- predala NUK še 600 doslej neevidentiran.ih poročil, končanih v obdobju 1964 • 1979', vsa ta poročila so bila dokumentirana in podatki v^ešeni v podatkovno zbirko.
Raziskave so indeksirane z deskriptorji, ki jih je brez ponavljanj 15.4oo, z upoštevanjem ponavljanj pa O2.7oo. Povprečno pride na 1 raziskavo 5,4 deskriptorja. Skupaj s številkami pgodb, okrajšavami raziskovalnih institucij in UDK vrstilci, ki so tako kot deskriptorji vnešeni v isto rubriko kot iskalni podatki, pa je le-teh brez ponavljanj 26.ooo, z vsemi ponovitvami pa 92»7oo. Iz podatkovne zbirke smo dali 72o informacij.
Za skupno bazo tujih monografskih publikacij (knjige), ki jih tekoče prejemajo specialne in univerzitetne knjižni • ce v Sloveniji smo dopolnili format zapisa podatkov za obde • lavo na sistemu IBIS na RCU in pri tem upoštevali zahteve skupnega komunikacijskega formata (CCF) ter minimalne pogoje formata UNIMARC. Za vnos v bazo smo redakcijsko pripravili 7.000 enot in nameravali vnesti od tega I.500 enot s pomočjo mikroračunalnika Sincleir Spectrum, vendar smo to opustili, ker je vnos baz profesionalne testature prezamuden.
V	letu 1984 je bil dotok listkov skoraj enak dotoku v letu 1983- V originalu smo prejeli 14.313 listkov in za področne centralne kataloge 5°85o dvojnic, tj. skupaj 2o.l63 listkov.
Fino (delno tudi grobo) smo abecedirali in vložili v vmesno kartoteko avtorjev 29-545 listkov.
Grobo in fino smo abecedirali in vstavili v dokončno kartoteko:
- za katalog anonima ....................
- za katalog kongresnih gradiv ..........
- za retrospektivo revij ................
to je skupaj v te kataloge ..............	I8.0I6 listkov
Za uporabo je bilo potemtakem s tem dostopno skupaj 47.46o listkov.
Iz dotoka v letu 1984 je ostalo samo grobo abece-diranih še 4.000 listkov (za kataloga anonim in kongresnih gradiv). Z izjemo tega smo torej ažurirali vse kartotečne evidence.
Za področne centralne kataloge smo oddelili po ustreznih strokah ves dotok dvojnic, tj. 5-85o listkov.
Delo na zbirki tekoče pridobljenih tujih periodičnih publikacij (CKSPSL) je obsegalo: dopolnjeni so bili še nekateri podatki za stanje v letu 1983 (6.700 elementov) in opravljena dokončna redakcija celotnega izpisa za leto 1983 ter vnešena dopolnila, spremembe in popravki (17»8oo elementov) v izvorni zapis podatkovne zbirke. Vse smo pripravili za izpis popolnega abecednega seznama in kazala po UDK skupinah.
Zaradi odločitve uredništva "Raziskovalca", da se za leto 1983 objavijo samo dopolnitve in spremembe glede na leto 1982 pa je bilo treba povsem usmeriti pripravo podatkov in izpisne programe, kar je povečalo redakcijsko delo in 7d™žilo programiranje.
7.080 listkov 6.695 listkov 4.24o listkov
"Dopolnitve za leto 1982" so izšle v dvojni 3/4 številfci "Raziskovalca" na 34 straneh* V njih je registrirano 1.165 pridobivanj 'novih tujih revij, lo3 spremembe načina pridobivanja in 1.756 črtanj o V celoti so leta 1983 knjižnice v Sloveniji pridobile 15°7o5 izvodov tujih revij, kar je I.080 pridobivanj manj od leta 1982 - od teh črtanj odpadejo na darove in zamene samo 4 revije, ostalih l.o76 pa je bilo pridobljenih z nakupom. Padec v številu naslovov je, k sreči, manjši: leta 1982 jih je bilo ll.ol2, leta 1983 pa lo-79o, torej samo 3o2 manj i
Z namenom, da razišče možnosti kompleksnega uvajanja računalniške obdelave v celotni knjižnični informacijski sistem v Sloveniji s tki. integrirano kompjuterizacijo, ki vključuje elektronsko obdelavo vseh funkcij knjižničnega poslovanja, je NUK v letu 1984 pripravil teze za "Modernizacijo KIS v SRS z računalniško obdelavo". Gradivo je bilo v obravnavi na sestanku večjih knjižnic v Sloveniji (v NUK), na sestanku zastopnikov raznih institucij, ki se povezujejo s KIS kot delom DSI (na republiškem komiteju za informiranje) in na seji strokovnega sveta za knjižničarstvo pri NUK. V celoti gledano so bile teze, v katerih se NUK zavzema za pridobitev sistema DOBIS/LIBIS za integrirano računalniško obdelavo v celotni knjižnični mreži, pozitivno ocenjena in jih bodo obravnavali še drugi forumi.
Ker so bile zagotovljene devize za nakupe tuje periodike v letu 1984 oziroma prednaročila za leto 1985 v obsegu iz leta 19831 za^knjige pa je bilr na voljo za celo Slovenijo za vse knjižnice vsega 60.000 US S, je bilo potrebno usklajanje samo za zamenjavo naslovov pri revijah in za nakup knjig v navedenem znesku.
Za 1 delavca smo pripravili poseben program uvajanja, udeležil se je pripravljalnega knjižničarskega tečaja, tečaja
o	sistemih IBIS in INES^na RCU, ponavljalnega tečaja o uporabi računalnika v knjižnicah za delavce NUK in tečaja prof. Eyra. V jesenskem roku je opravil strokovni izpit za bibliotekarja.
Listkovne kartoteke nam je uspelo ažurirati s hono • rarno delavko.
Spomladi smo dobili od UNESCO matrični tiskalnik Epson FX 80 in 2 mikroračunalnika Sinclair Spectrum 48 K ter 2 ČB TV aparata kot monitorja.
Da kompletiramo to opremo bi rabili še 2 kasetnika oziroma 2 mikrotračni enoti in 2 profesionalni tipkovnici.
Centralni katalog je organiziral v mesecu juniju obnovitveni tečaj o uporabi računalnika v knjižnicah za delavce NUK. Organiziran je bil petkrat po 2 učni uri, tj. skupaj lo ur.
Vodja centralnega kataloga je predaval uvod v informatiko na pripravljalnem spomladanskem in jesenskem tečaju za strokovne izpite, o delu centralnega kataloga je imel predavanje na tečaju za slovenske knjižničarje v Trstu* Kot član izpitne komisije je izpraševal predmeta uvod v informatiko in informacije in delo z uporabniki na strokovnih izptih.
Informacije, dane v samem CKK (tj. brez informacij, ki jih iz kartotek CKK daje informacijska služba ) iz tra - . dicionalnih kartotečnih evidenc ustno, telefonsko ali pismeno je obsegalo 927 podatkov.
Informacije iz podatkovnih z birk: 72o iz baze raziskovalnih nalog in 155 iz baze tekočih periodičnih publikacij, skupaj 975 podatkov.
Skupno število informacij iz kartotek in podatkovnih zbirk: 1.8o2 podatkov.
Za pošiljanje podatkov v kartotečne evidence CKK smo dali knjižnicam 4„15o praznih listkov formata A6, za pripravo podatkov za podatkovno zbirko monografij pa smo dali 2.6oo vhodnih dokumentov.
Jugoslovanskemu bibliografskemu inštitutu v Beogradu smo poslali 3»5o7 listkov za tuje monografije, ki jih je konec leta 1983 in v letu 1984- katalogizirala NUK.
Glavno skladišče (vodja Rudi Čepon) je prejelo v postavitev 15*1*0*4* knjig, arhivskih primerkov 2„4ol, društvenih spisov 2.5o8, šolskih in visokošolskih spisov 152, raziskoval • nih nalog 963, skupaj 21.128.
Za izposojo je skladišče prejelo 36.337 zadolžnic, izdalo je 35-4-22 kosov gradiva, vrnjenih je bilo 32.381 kosov^ neizpolnjenih želja (že izposojenega gradiva) je bilo 6.443»
Depo Mekin,-]e -- glej poročilo oddelka za periodični tisk ter zbirke posebnega gradiva«
2» Pospeševanje knjižničarstva
Matična ojjganiz_aci j_ska_ in inštruktorska jslužba (vodja Miša SepeT- Organizacijsko delo je obsegalo individualne stike s knjižničnimi delavci in drugimi: stiki, pogovori, informacije in inštruktorska pomoč delavcem SIK, obiski v NUK in obiski na terenu v zvezi s programiranjem in organizacijo knjižnic, kadrovsko problematiko, delovnimi odnosi, razvojnimi načrti ter gradnjo in opremo. Opravljeno je bilo 17 obiskov v SIK,
88 obiskov iz SIK in lo6 ur urejanja knjižnic v zamejstvu (Celovec)„
Stiki, pogovori, informacije in inštruktorska pomoč univerznim knjižnicam, obiski v NUK in na terenu v zvezi s programiranjem dela^knjižnic, delovnimi odnosi, oi^ganizacijo dela, razvojnimi načrti itd. Opravljenih je bilo 7 obiskov v univerznih knjižnicah in 41 obiskov iz univerznih knjižnic.,
Ostali individualni stiki, obiski iz drugih zvrsti knjižnice, ostali obiski v zvezi s stroko, obiski iz drugih republik oziroma držav. (Telefonske informacije navajamo le približno, prav tako strokovne pogovore z delavci drugih oddelkov NUK). Opravljenih je bilo 17 obiskov iz šolskih knjižnic, 12 obiskov iz specialnih knjižnic, 74 ostalih obiskov v zvezi s stroko (PA, Statistika, NSK Trst, Komite za informacije, KSS, Komite za kulturo, arhitekti in knjižničarji iz Skopja, Pule in Zagreba), 5 obiskov izven NUK: Komite za kulturo, Komite za raziskovalno dejavnost in tehnologijo,
NB Rijeka idr. Dali smo okoli 13o pomembnejših telefonskih informacij in okoli 6o strokovnih pogovorov z delavci drugih oddelkov NUK.
Organizirani posveti in sestanki (vsebinsko in organizacijsko pripravo, vodstvo, pisanje zapisnikov in izvajanje sklepov) so bili naslednji:^kolegij matične službe - 1 seja • porocil6 o delu in delovni čar.t 1984. Komisija za univerzne knjižnice • 2 seji, obravnavana je bila tekoča problematika, statutarna vprašanja, poročila o zasedanju IFLE in studijskem obisku na Švedskem. Pri komisiji sta delali tudi 2 delovni skupini: za AOP in za samoupravne akte, vs'aka se je sestala po enkrat.
Področni posveti z vodji SIK - 6 posvetov po področjih: Maribor, Koper, Trebnje, Velenje, Ljubljana in Kranj, Posvetov se je udeležilo 63 predstavnikov SIK in 6 delavcev NUK. Na posvetih smo obravnavali predlog posebnih pogojev za matično knjižnico, razdelitev matičnih nalog na posameznih področjih in priprave za predlaganje matičnih knjižnic, sodelovanje med občinami in priprave na naslednje srednjeročno obdobje ter druge aktualne probleme SIK.
Skupina za preizkus standardov za SIK - vodje lo .iz branih SIK so preizkusili predlog standardov. 4 seje (sodelovanje pri raziskovalni nalogi za KSS - Korže, Sepe).
Strokovni svet za knjižničarstvo SRS - 3 seje: program dela, poslovnik, uvoz tuje literature, Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnice, inventura (tajniški posli in strokovne podlage).
Ostali posveti in sestanki: koordinacija nabave tuje literature,- 3 sestanki (sodelovanje s centralnim katalogom), sestanek s predavatelji seminarja o uvajanju uporabnikov, sestanek delovne skupine za samoupravni sporazum o delitvi OD.
Tečaji, seminarji, strokovni izpiti, praktikanti je obsegalo organizacijo in strokovno delo: tečaj za pripravo na strokovne izpite - pomladanski od 9-4. do 22.4.1984. Tsčaj jo obiskovalo 4o tečajnikov, realizirano je bilo 68 ur predavanj;. tečaj za pripravo na strokovne izpite ~ jesenski od 17-9* do 28.9»1984. Tečaj je obiskovalo 21 tečajnikov, realiziranih je bilo 69 ur predavanj; seminar o izobraževanju uporabnikov informacijskih sistemov v sodelovanju s sckcijo ZBDS za univerzne knjižnice 18. in 19-6. Udeležilo se ga je 72 knjižničnih delavcev. Teča(i ge bil organiziran v dveh skupinah, za vsako so bile organizirane 3 ure (polne) predavanj in 3 ure praktičnih prikazov; tečaj AlK^in UDK v Kopru 27-1. -- v sodelovanju z DB Primorske; tečaj za slo venske knjižničarje v Trstu ~ v sodelovanju z NŠK Trst.
Tajništvo komisije za priznavanje kvalifikacij smo prevzeli spet koncem leta, sicer smo sodelovali pri organizaciji predvsem z obveščanjem knjižnic in z informacijo o izpitih. Izvedena sta bila 2 izpitna roka: od 14. do 25.5. je izpit opravljalo 32 kandidatov: lo bibliotekarjev, 18 višjih knjižničarjev (od tega 12 PA) in 4 knjižničarji in
3 kandidati popravni izpit. Izpit je opravilo 28 kandidatov,
4 kandidati pa so imeli po 1 negativno oceno, eden 2 nega- * tivni oceni in eden 3 negativne ocene; od 5. do 12.11.1984;
izpit je opravljalo 24 kandidatov: lo bibliotekarjev, 7 višjih knjižničarjev (od tega 5 PA) in 6 knjižničarjev ter
1	bibliotekar popravne izpite (3)« Vsi kandidati so izpite opravili.
V letu 1984 smo v oddelku seznanili z delom matične službe 2 skupini praktikantov NUK, ogled NUK in deloma tudi organizacijo prakse v NUK pa smo opravili in 2 skupini praktikantov PA„
V letu 1984 v oddelku nismo zbirali statističnih po -datkovo To delo je prevzel Zavod za statistiko SRS, vendar ti podatki še niso obdelani.
Ostale akcije so bile: akcija SZDL "Več knjig v knjižnice", pripravljalna dela za samoupravni sporazum o delitvi OD - sindikat, KSS-- financiranje odkupa knjig za SIK, sodelovanje v strokovni skupini in priprava predloga razdelitve sredstev, koordinacija nabave tuje literature -sodelovanje s centralnim katalogom.
Strokovno delo je obsegalo: Obvestila republiške matične službe. Izšli sta številki 3/83 in 1-2/84, št. 3/84 le pripravljena za natis, zbrano pa je tudi že gradivo za št o 4/84. Za seminar v Trstu so bile pripravljene Teze o nabavni politiki v knjižnicah (Sepe) ; za dr. Kneževiča (referat ZDBJ v Opatiji) je bil pripravljen pregled opravljenih strokovnih izpitov in delavcev v SIK glede na strokovno kvalifikacijo; akcija SZDL "Knjige v knjižnico", pripravljeni sta bili 2 informaciji za SIK (Sepe, Korže) in pregled poteka akcije za SZDL (Sepe); popravki predloga za statutarna določila v univerznih knjižnicah (A.Martelanc); predlogov posebnih pogojev za matično knjižnico - za področne posvete in Strokovni svet za knjižničarstvo SRS (Sepe) analiza doseganja standardov SIK, za področne posvete (6 analiz po področjih - Sepe) in skupna analiza za SSK; načrt dela sekcije SIK ZBDS (Sepe); osnutek posebnih pogojev za imenovanje osrednjih knjižnic za posamezna strokovna področja (A.Martelanc); zbrani so bili podatki o kadrih v knjižnicah (za dr. Berčiča načrtovanje visokošolskega študija) -Sepe; informacija o financiranju osrednjih,matičnih in samostojnih knjižnic (A.Martelanc); pripravljeni so bili opisi tipičnih opravil v knjižnicah za samoupravni sporazum o delitvi OD (Sepe); pripravljen je bil program za izbirni predmet o SIK, za visokosolski študij (Sepe), ponovno so bile pripravljene pripombe na Pravilnik o strokovnih in tehničnih pogojih za začetek dela knjižnic - za SSK (Sepe, Šircelj); pripravljen je bil srednjeročni načrt MS (Sepe); oblikovani so bili sklepi seje za SIK sprejeti na posvetovanju ZBDS v Velenju (Sepe); predlog za financiranje odkupa knjig za SIK - za KSS (Sepe); teže za seminar v Trstu
-	poslovanje SIK (Korže); priporočilo in prostorske zahteve
za novo knjižnico v Kamniku (Korže); priporočijo za gradnjo knjižnice KS Šmarca (Korže) ; pripombe k gradnji SIK v Novi Gorici (Korže), stališče k preselitvi knjižnice v Metliki (Korže); mentorsko mnenje k specialistični nalogi Irene Kernel (Korže) ; priprava poslovnika ZBDS (Korže;-, pripravljen je bil finančni načrt z obrazložitvijo za matično službo, bibliotekarski center, CKST in ekspedit (Sepe).
Predavanja, referati, koreferati so bili opravljeni v naslednjem obsegu: tečaj za pripravo na strokovne izpite
-	delo z uporabniki in informacija - Sepe 11 ur; tečaj za slovenske knjižničarje v Trstu - o delu z uporabniki v knjižnici - Sepe 2 uri, nabavna politika v knjižnicah *
Sepe 2 uri, poslovanje SIK - Korže 2 uri.
Opravljeno je bilo še naslednje: Sepe: Splošnoizobra Ševalne knjižnice v enotnem knjižnično-informacijskem sistemu« Referat na skupščini ZDBJ v Opatiji (9 strani), A.Martelanc: Univerzne knjižnice v Sloveniji„ Referat na skupščini ZDBJ v Opatiji*, spraševanje na SI: Splošna organizacija knjižni čarstva (namestnica Sepe) - 12 kandidatov; Korže: 0 razvijanju interesa za knjigo - Referat na jugoslovanskem posvetovanju sindikatov.
Izdelana je bila raziskovalna naloga I.Marinko: Problemi SIK z nesamostojnim statusom. Naloga za specialistični izpit; v delu pa je Korže-Strajnar A.: Preizkus standardov SIK. Nalogo financira KSS; Korže-Strajnar A.: "Delovni postopki in evidentiranje podatkov o poslovanju knjižnic". Nalogo financira RSS.
Za dokumentacijo člankov o knjižnicah in knjižničarstvu v Sloveniji so bili pregledani 1.6o3^časniki, iz njih je bilo izbrano, izrezano in urejeno 646 člankov.
Poleg rednega spremljanja strokovne literature je Ana Martelanc obiskovala Filozofsko fakulteto, Referalni center in NVB v Zagrebu, od 4.1o. do 11.lo. pa je na študijskem potovanju na Švedsko obiskala več univerznih knjižnic in bibliotekarsko šolo.
Miša Sepe se je udeležila tridnevnega posveta o svobodni menjavi dela v Cavtatu in dvodnevnega seminarja za sindikalne delavce v kulturi v Radovljici, tri delavke so se udeležile tudi strokovne ekskurzije NUK na štajersko in
v	Prlekijo.
Poleg tekočega dela: pretipkavanje tekstov, pisanje zapisnikov, urejanje kartotek in arhivov, pisanje poročil in dopisov in drugo je bilo opravljeno: v delovodnik MS in SSK je bilo vpisanih 326 dopisov, od tega 2o9 prejetih in
117 poslanih o Natipkanih je "bilo 111 okrožnic, ki so bile poslane na 1 = 397 naslovov. Poleg tega .je bilo natipkanih še okrog 22o strani različnih tekstov od česar skoraj polovico za SSK.
Delavke oddelka so se aktivno vključile v delo samoupravnih in strokovnih organov NUK, stalno so sodelovale z drugimi oddelki NUK in z drugimi knjižnicami. Sodelovali smo z KSS, Komitejem za kulturo, Komitejem za raziskovalno dejavnost in tehnologijo, z Zavodom za statistiko SRS, z Zavodom za šolstvo, s katedro za knjižničarstvo na PA in z drugimi. V letu 1984- smo se udeležile vsega 224 sej, sestankov in posvetov. Sodelovale smo v sledečih organih, komisijah in posvetih:
- V NUK. kolegij, knjižnični svet, tiskovna komisija, komisija za priznavanje kvalifikacij, komisija za delovna razmerja (vodstvo), razpisna komisija, disciplinska komisija, komisija za stike s tujino, delavska kontrola, delegacije, komisija za pravilnik o izobraževanju in pri Strokovnem svetu za knjižničarstvo SRS (tajništvo).
- V bibliotekarskih organizacijah: predsedstvo ZDBS, sekcija za SIK (vodstvo), sekcija za univerzne knjižnice, posvetovanje v Velenju in razširjena seja 10 v Brežicah, Skupščina ZDBJ - Opatija.
- V sindikatu:10 in republiški odbor sindikata delavcev v kulturi, Sindikalni svet SRS, Zvezni odbor sindikata delavcev o vzgoji in izobraževanju, raziskovanju in kulturi.
- V komisiji za informatiko na Univerzi v Ljubljani, KSS
-	zbor uporabnikov, delovna skupina za področje knjige, komisija za učbenike pri Zavodu za šolstvo SRS, odbor za akcijo "Knjige v knjižnice" pri SZDL, ZJNB (tajništvo) in komisija za razvoj, Komite za informiranje (eno posvetovanje) Založniški^svet Tehniške založbe, PORS lo (nadomeščanje M.Popoviča) ZK0„
Bibliotekarski strokovni in znanstveno Raziskovalni center. V letu 1984 je bila aktivnost bibliotekarskega'centra usmerjena predvsem na naslednja področja:
- Oskrbništvo strokovne bibliotekarske literature: spremljanje in evidentiranje strokovne literature s področja bibliotekarstva in informatike v svetu*, kontinuirano oksrbništvo ažurne zbirke strokovne bibliotekarske literature v bibliotekarskem centru; v prvih desetih mesecih je bil dotok strokovne bibliotekarske literature nasled-
\ nji: knjižno gradivo: 123 enot, periodični tisk1 363- enot, "sivo gradivo" 86 enot; uresničevanje funkcije NUK kot referalnega centra za bibliotekarstvo v SR Sloveniji; v sodelovanju s časopisnim oddelkom je izšlo 6 številk
publikacije "Signalne informacije iz bibliotekarske periodike" ^ oblikovanje podatkovne zbirke naročnikov na to publikacijo, ki obsega 69 knjižnic in INDOK centrov, v reviji Knjižnica (š i„ 1/2-1984; je bil objavljen članek z naslovom "NUK uveljavlja referalno dejavnost na področju bibliotekarstva" (avtorja Jelka Gazvoda in Mirko Popovič)^ oblikovanje podatkovne zbirke bibliotekarske periodike na osnovi programskega sistema INES (na mikroračunalniku ZX Spectrum 48 K); s tem se ponuja možnost dopolnitve podatkovne zbirke z bibliotekarsko periodiko drugih knjižnic in INDOK centrov (predvsem UKM in CTK), tj, oblikovanje centralnega kataloga tuje bibliotekarske periodike v Sloveniji - na tej osnovi pa v letu 1985 načrtujemo tudi razširitev obsega Signalnih informacij^ izdelava koncepta in vhodnih dokumentov za tekoče oblikovanje podatkovne zbirke s slovensko strokovno bibliotekarsko literaturo, kar naj bi bilo kontinuirano nadaljevanje Slovenske bibliotekarske bibliografije, avtorice Bože Pleničar (tudi to podatkovno zbirko bomo oblikovali s pomočjo programskega sistema INES),
Izposoja literature iz bibliotekarskega centra glede na število izposojenih enot je obsegala:
	Izposoja znotraj NUK	zunanja izposoja	medbiblio-tečna izposoja 		SKUPAJ enot
knjižno gradivo	66	35	6	lo7
periodični tisk	5o	65	56	171
"sivo gradivo"	28	39	22	89
SKUPAJ	144	139	84	36 7
V	teh številkah je zajeta le izposoja literature iz bibliotekarskega centra ne pa tudi dodatni fond, ki se nahaja v skladišču. Celotna številka izposojenega gradiva je vsekakor visoka, še posebej pa razveseljuje izrazit porast izposoje tekočih številk periodike, kar je nedvomno posledica izdajanja Signalnih informacij. V letu 1984 je bilo izposojenih preko 4o različnih naslovov revij (največ z angleško-ameriškega jezikovnega območja).
Raziskovalno delo na področju bibliotekars.tva je obsegalo koordiniranje URP Bibliotekarstvo, ki je preko širšega raziskovalnega programa Znanstvenega inštituta Filozofske fakultete (ZIFF) vključen v Posebno raziskovalno skupnost za družbene dejavnosti (PORS)lo: Udeležba na delovnih sestankih ZIFF ter odbora za plan in svobodno menjavo dela PORS lo, udeležba na sejah zbora raziskovalcev FF in na skupščinah POES lo-, opravljanje vseh organizacijskih del za redno potekanje naslednjih dveh raziskovalnih nalog v okviru URP Bibliotekarstvo: Primerjalna analiza evidentiranja podatkov o delovnih postopkih v knjižnicah (nosilec Ančka Žorže- Strajnar, NUK; in Katalog rokopisov Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju - nadaljevanje (nosilec Vlado Novak, KEK Celje); izdelava polletnega in letnega poročila o poteku obeh raziskovalnih nalog; prijava naslednjih raziskovalnih nalog za leto 1985-
- Slovenska bibliotekarska bibliografija: monografije do leta 1984, članki in prispevki do leta 194-5» Raziskovalna naloga avtorice Bože Pleničar bo pomenila dopolnitev že izdelane bibliografije člankov in prispevkov iz časopisja in zbornikov 194-5 - 108o. S tem bomo dobili kompletno slovensko bibliotekarsko bibliografijo,
- Sistem univerznih knjižnic in specializiranih INDOK centrov v Sloveniji (nosilci Ana Martelanc, mag. Jože Kokole, dr. Bruno Hartman).
- Projekt avtomatizacije knjižnično-informacijskega sistema v Sloveniji (nosilec mag. Jože Kokole) - raziskovalna naloga je pripravljena izven plansko predvidenih sredstev^ oblikovanje srednjeročnega in dolgoročnega raziskovalnega programa Bibliotekarstvo, ki naj bi se kot samostojni raziskovalni program vključil v "Analizo pogojev in možnosti dolgoročnega razvoja raziskovalne dejavnosti do leta 2ooo" -, oba programa je potrdil tako strokovni kolegij NUK kot rudi ožja skupina strokovnjakov s področja bibliote-karstva. Po programu se je razpravljalo tudi na delovnih sestankih ZIFF in PORS lo ter na skupščini PORS lo; izdelava koncepta postopka za vpis NUK v razvid raziskovalnih organizacij - to bo izhodišče za uresničitev funkcije
NUK kot spodbujevalca in organizatorja raziskovalnega dela na področju bibliotekarstva v Sloveniji. Postopek registracije NUK bo središčna dejavnost bibliotekarskega centra v letu 1985; delo v raziskovalnem projektu "Analiza člankov in citatov v reviji Knjižnica v obdobju 1974 •
1983" , ki naj bi pomenil izhodišče proučevanja dosedanjega razvoja, ovrednotenja in izdelave smernic razvoja bibliotekarske vede v prihodnosti. V raziskovalno nalogo se je vključila tudi Knjižnica in dokumentacija FSPN. Na osno-
vi	dobljenih rezultatov je bil napisan referat, ki je bil
predstavljen na jesenskem strokovnem posvetovanju ZDBS v Titovem Velenju; sodelovanje na konferenci "Izazov stabilizacije..." v Zagrebu z referatom "Knjižnice in uporaba nove informacijske tehnologije"; tekoče spremljanje, proučevanje in analitično primerjanje bibliotekarske raziskovalne dejavnosti pri nas in v svetu.
Vključevanje v kontinuirano strokovno izobraževanje je obsegalo: udeležba na dvotedenskem računalniškem tečaju, ki ga je organiziral RCU v Ljubljani (uvod v DEC-lo in SOS, programski sistemi IBIS in INES); udeležba na tečaju v NUK o uporabi računalnikov v knjižniaah; udeležba na seminarju za izobraževanje uporabnikov; študijski obisk NSB (v tem okviru tudi informacijske baze za bibliotekarstvo, dokumen-talistiko in informatiko - IBBDI) in Referalnega centra v Zagrebu; sodelovanje v okviru predavanj prof. J. Eyra; 6-tedenski študijski obisk v Veliki Britaniji (glej poročilo za KSS).
Sodelovanje pri obravnavi bibliotekarskih strokovnih vprašanj je obsegaloj udeležba na sejah komisije za univer-zne knjižnice, sekcije za SIK, strokovnega kolegija republiške matične službe; udeležba na področnih posvetih vodij SIK v Titovem Velenju in Ljubljani; udeležba na sejah SIK za preizkus standardov; udeležba^na razgovoru o predlogu za modernizacijo KIS z računalniško obdelavo itd.
Sodelovanje v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije; poleg številnih tajniških opravil (korespondenca itd.) so bila v ospredju naslednja področja dela: udeležba na skupščinah KSS za vprašanja založništva in knjižničarstva; sodelovanje pri organizaciji in udeležba na treh sejah predsedstva ZBDS; udeležba na lo. skupščini SDBJ v Opatiji; organizacija in udeležba na plenarni seji ZBDS v Brežicah; sodelovanje v postopku registracije Statuta ZBDS; sodelovanje v upravnem odboru Kalanovega sklada; sodelovanje v pripravah in udeležba na jesenskem strokovnem posvetovanju in 2. .-skupščini ZBDS v Titovem Velenju; koordiniranje dela posameznih območnih društev in sekcij ZBDS; sodelovanje z SDBJ, KSS in Odborom za družbo in družbene organizacije pri SZDL itd.
3o	Razstave, publikacije, raziskovalne naloge
Knjižnica je priredila naslednje razstave:
- 16. stoletje - burno obdobje slovenske prebuje,
- slovenski protestantizem v tuji literaturi,
- exlibris iz zbirke Dagmar Novaček,
- Mile Klopčič in memoriam,
- Italijanska žepna knjiga,
- razstava zdravilnih razstlin,
- 5o-letnica Progresivnih Slovenk,
- Miklova Zala v slovenskem leposlovju - ob 21o-letnici NUK,
- prikaz restavratorske dejavnosti in restvriranega gradiva NUK - ob 21o~letnici NUK.
Knjižnica je izdala naslednje publikacije:
- ISBD (PM) : mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov : priporočilo združene delovne skupine za mednarodni standardni bibliografski opis glasbenih tiskov / prevedel Ivan Klemenčič. - Ljubljana : NUK, 1984.
-	VII, 51 str. - 5oo izv.
- ISBD (A) : mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih zaključenih publikacij : priporočilo delovne skupine za mednarodni standardni bibliografski opis starejših (antikvarnih) zaključenih publikacij / odo •
brila stalna odbora sekcije za katalogizacijo in sekcije za redke in dragocene knjige in dokumente Mednarodne zveze bibliotekarskih društev in ustanov^ prevedla Jasna Hrovat. - Ljubljana : NUK, 1984. - VII, 6o str. -5oo izv.
- Novice . - Ljubljana	- NUK
Leto 4 (1984;, št. 1/2 - 3» - Občasno.	- Gl.	ur.	Tomo
Martelanc, odg. ur. Jelka Gazvoda.
- Signalne informacije iz bibliotekarske periodike. - Ljubljana : NUK 1984, št. 1-6. - Dvomesečnik,- Ur. Jelka Gazvoda in Mirko Popovič.
- Obvestila republiške	matične službe. -	Ljubljana	:	NUK
1984, št. L/2. - Ur.	Miša Sepe. - 5oo izv.
-	3o -
- Korže - Strajnar Ančka. Prostorsko oblikovanje splošnoizobraževalnih knjižnic / avtorji Ančka Korže-Strajnar,
Darja Mrevlje - Polak, Igor Škulj*, fotografije Tone Rački.
-	Ljubljana : NUK, 1984-. - 2o. str. : ilustr. - 'poo izv.
- Slovenska bibliografija. - Ljubljana : NUK
31	(1977)» - 1» del / priredila Lidija Wagner s sodelovanjem Stanke Dimc, Matjaža Hočevarja, Nade Novak, Tjaše Pavletič - ■'in Bože Pleničar. - 600 izv.
- Narodna in univerzitetna knjižnica ( Ljubl.iana ). 16. stoletje - burno obdobje slovenske prebuje : (ob razstavi izbranega knjižničnega gradiva) / glavni in odgovorni urednik Branko Berčič; fotografske reprodukcije Milan Štupar. - Ljubljana : NUK, 1984. - 74- str. : ilustr. -(Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice; 3)» ~
5oo izv.
Po pogodbi s Kulturno skupnostjo Slovenije je bilo začeto delo na naslednjih raziskovalnih nalogah: Sodobni trendi razvoja knjižničarstva v svetu in primerjalna analiza razvoja knjižničarstva; Projekt izdelave slovenske narodne bibliografije v novi sodobijejši obliki - projekt avtomatizacije; Mikrofilmanje periodičnih publikacij, predvsem časnikov za potrebe mreže splošnoizobraževalnih knjižnic v SRS.
Po pogodbi z Raziskovalno skupnostjo Slovenije je bilo začeto delo na raziskovalni nalogi: Delovni postopki in evidentiranje podatkov o poslovanju knjižnic.
4.	Mednarodni stiki
Knjižnica stalno vzdržuje stike s tujimi knjižnicami, prek zamenjave publikacij in medknjižnične izposoje, katerih pregled dajeta priloga II. in VI.
Knjižnico so med letom obiskovali številni domači in tuji gostje. Posebej velja omeniti 14—dnevni seminar o uvedbi AOP v knjižnice v izvedbi angleškega strokovnjaka J. Eyre-a.
Knjižnica se kot član mednarodne Zveze bibliotekarskih ustanov in društev IFLA. udeležuje rednega zasedanja združenja; v letu 1904 se je zasedanja v Nairobiju udele-žila Martina Šircelj, ki je postala članica odbora IFLA-e za organizacijo in delovanje bibliotekarskih društev.
Ravnatelj Tomo Martelanc se je na vabilo Britanskega sveta udeležil strokovnega posveta ob 5o-obletnici Britanskega sveta v Brightonu.
Dva strokovna delavca NUK Mirko Popovič in Matjaž Hočevar pa sta se s štipendijo Kulturne skupnosti Slovenija udeležila v organizaciji Britanskega sveta študijskega programa v Angliji o
5.	Strokovno in družbeno udejstvovanje sodelavcev
Vrsta delavcev NUK je bila vključena stalno ali občasno v razne oblike strokovnega izobraževanja knjižničarskih kadrov na rednih^in^izrednih poglobitvenih tečajih, ki jih za slovenske knjižničarje pripravlja NUK, razen tega pa še v komisiji za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in v izpitni komisiji za bibliotekarske nazive. Posamezni delavci so bili vabljeni v druge knjižnice kot predavatelji o specialnih strokovnih vprašanjih, kot ocenjevalci njihovega strokovnega dela, kot sodelavci za določena vprašanja ter kot člani ustreznih delovnih teles in strokovnih žirij. Posebna skrb^velja vsem pripravam za izvajanje novega Zakona o knjižničarstvu ter aktivnemu vključevanju v priprave usmerjenega izobraževanja ter v oblikovanje programov posebnih izobraževalnih skupnosti. Posamezni delavci sodelujejo v družbenih organih revije Knjižnica.
Sodelavci knjižnice so vodje in člani upravnih organov in strokovnih komisij Društva bibliotekarjev v Ljubljani, Društva bibliotekarjev Slovenije, Komisije za knjižničarstvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Zveze društev bibliotekarjev Jugoslavije, Skupnosti nacionalnih knjižnic Jugoslavije. Nadalje sodelujejo v raznih telesih interesnih skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah, kot so Univerza v Ljubljani oziroma njena Komisija za knjižničarstvo in dokumentacijo, Zavod za šolstvo, Kulturna skupnost Slovenije, Področja raziskovalna skupnost za humanistične in zgodovinske vede, Izobraževalna skupnost Slovenije, Posebna izobraževalna skupnost za kulturo, Republiški komite za kulturo, Republiška konferenca SZDL, Zvezna konferenca SZDL, Sindikat kulturnih delavcev Slovenije, Predsedstvo ZKPO, Skupna -^komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v knjižnicah»Prešernov sklad, Društvo slovenskih pisateljev, Društvo prevajalcev, Društvo dokumentalistov in informatorjev Slovenije, Jugoslovanska komisija za sodelovanje z UNESCO, Jugoslovanski bibliografski inštitut v Beogradu in Združenje založnikov Jugoslavije.
številni knjižnični delavci so se poleg pripravljanja in urejanja knjižničnih publikacij javno udejstvovali kot avtorji samostojnih publikacij, kot pisci strokovnih in znanstvenih člankov, kot prireditelji strokovnih in leposlovnih del, kot prevajalci ter kot uredniki različnih publikacij„
6.	Poslovanje gospodarsko-tehničnih služb
V letu 1984- so bili opravljeni naslednji večji nakupi in vzdrževalna dela: zamenjava radiatorjev in ventilov, pleskanje radiatorjev; nakup Kombibusa IMV-, nakup dveh računalnikov Sinclair spectrum, dveh televizijskih sprejemnikov in printerja; nakup arhivskih poličnic Primata in Šolskih delavnic^ureditev strehe poslopja v Mekinjah; delna ureditev vratarnice, garderobe in novega prostora za fotokopirnico.
Organizirali smo tudi tekoče vzdrževanje stavbe in opreme, nakupe reprodukcijskega materiala, drobnega inventarja ter potrošnega materiala,,
Delavci oddelka - vratarji, garderoberke so ob sodelovanju delavk iz knjigoveznice redno opravljali svoje delo in s tem poskrbeli za urejeno poslovanje vratarske službe, telefonske centrale in garderobe.
Čistilke so kljub temu, da jih je premalo, uspele stalno čistiti prostore NUK, večkrat pa so tudi pomagale v garderobi (nadomeščanje) in sodelovale pri večjih izrednih akcijah (obiski, razstave).
Kurir-šofer je opravil vse prevoze $ošte in gradiva za Mekinje, vozil pa je tudi material,^ki ga je nabavljal ekonom. Ko je oddajal ali prevzemal večje število paketov, mu je pomagal ekonom.
Vsi delavci oddelka so sodelovali pri postavitvi razstav in pripravi praznovanja 21o-letnice NUK.
IZBOR POMEMBNEJŠIH PRIDOBITEV ¥ LETU 1984
ANDREAE Jakob : Dreyzehen Predigen vom Ttircken. - Tiibingen : U„Morhart, 1568 - Mikrofilm in reprodukcija knjige
BONLEO C„Alphonsus : Diurnus sacerdotum cibus... - Labaci : J„G.Mayr, 1711
LOLLINER Thomas : Dissertationes de jure personarum ecclesia' sticarum„ - Viennae : J.G. a Mossle, 1824
FLACIUS Illyricus : Clavis scripturae sacrae ... - Basileae :
H„Petri, 1629
FLACIUS Illyricus : Fiinffzig grobe Irthumen der Stenckfeldi-schen Schwermerey... - Jhena : Rebart, 1558
Der LEITER des Civilstandes-Beamten... - Laibach 1812
r
NANUDUCTIO Sacerdotis ad primum ejus ac praecipuum officium...
-	Goritiae : apud Josephum Toramasini, 1758
MEGISER Hieronymus : Annales Carinthiae. - Klagenfurt :
Heyn, 1981. - Bd.1-2. . /Faks.izd.1612/
MIKROFILM in 184 barvnih diapozitivov latinskega misla, kupljenega leta 1481 za cerkev sv. Daniela v Zalogu -dar našega zamenjevalca dr. Martina Dimnika
NEUESTE Post Karte von ganz Deutschland. - Vienne : Artaria et Co., 18o8
NOVI zakon ali testament... na sztari szlovenski jezyk obr-nyeni po Kuzmiče Stevani... - V Koszegi 1848
OKROŽNICI cesarja Franca II. v slovenščini - objava zakona o obveznem državnem posojilu iz leta 1794
SALIG Ch.A.: Vollstaendige Historie der Augsburgischen
Confession... Halle 1745. ~ T.3. : VERGERIUS P.P.Minor, Actiones duae secretarii pontificci
SANCTORIUS Sanctorius : De medicina statica aphorismi. -Parasiis 177°
VALVASOR Johann Weichard : Topographia archiducatus Carin-thiae. - Klagenfurt 1975- - /Faks. i*zd. Nurnberg 1688/
SEZNAM TUJIH ZAMENJEVALCEV PUBLIKACIJ
ALBANIJA
Tirana:
ACADEMY OF PEOPLE'S REPUBLIC OF ALBANIA BIBLIOTHEQUE NATIONALE UNIVERSITETI SHETETEROR I TIRANES
ARGENTINA
Buenos Aires
SLOVENSKA KUHTURNA AKCIJA
AVSTRALIJA
Beecroft
Canberra:
Sjdney-
BRANDYWINE PRESS AND ARCHIVE NATIONAL LIBRARY OF AUSTRALIA SLOVENSKO DRUŠTVO
AVSTRIJA
Celovec
Duna.j:
Graz
SLOVENSKA ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA SLOVENSKI ZNANSTVENI INŠTITUT
INSTITUT FtfR SLAVISCHE PHILOLOGIE UND ALTERTUMSKUNDE
OSTERREICHISCHI NATIONALBIBLIOTHEK SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI DOM KOROTAN UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
INSTITUT FUR GESCHICHTE INSTITUT FtJR SLAVISTIK STEIERMARKISCHE LANDESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BELGIJA
Bruxelles:	BIBLIOTHEQUE DES BOLLANDISTES
BIBLIOTHEQUE ROTALE ALBERT LER
Liege:	UNIVERSITE DE LIEG-E
BOLGARIJA Sofija:
BIBLIOTHEQUE DE L'UNIVERSITE B'IAARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE NARODNA BIBLIOTEKA KIRIL I METODIJ
ČEŠKOSLOVAŠKA
Bratislava:
Brno:
Martin: Olomouc:
Praha:
DANSKA
Aarhus: Kobenhavn
FINSKA
Helsinki:
FRANCIJA
Lyon:
Nanterre: Pariš:
Strasbourg
GRČIJA
Thessaloniki:
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
USTREDNA KNJIŽNICA FIL.FA„UNIVERZITY
KOMENSKEHO
USTREDNA KNJIŽNICA SLOVENSKEJ AKADEMIE VIED
ČESKOSLOVENSKO-SOVETSKY INSTITUT UNIVERSITNI KNJIHOVNA
MATICA SLOVENSKA
USTREDNI KNIHOVNA LEKARSKE FAKULTY UNIV „ PALACKEKO
EDIČNI KOMISE FIL.FAK., KARLO V Y UNIVERSiTY SLOVANSKA KNIHOVNA STATNI KNIHOVNA ZAKLADNI KNJIHOVNA
STATSBIBLIOTEKET
INSTITUT DANOIS PES ECHANCrES INTERNATIONAUX
YLIOPISTON KIRJASTO
BIBLIOTHEQUE UNIVERSITAIRE
BIBLIOTHEQUE DE DOCUMENTATION INTERNAT. C ONT EMPORAINE
BIBLIOTHEQUE NATIONALE
CENTRE DE DOCUMENTATION SUR L'URSS ET
LES PAYS SLAVES
BIBLIOTHEQUE DE L'UNESCO
CONSEIL DE L'EUROPE
INSTITUTE FOR BALKAN STUDIES
INDIJA
Calcutta:	NATIONAL	LIBRARY
ITALIJA
Firenze:	BIBLIOTECA	NAZIONALE CENTRALE
Gorica;	BIBLIOTECA	STATALE ISONTINA
Rim:	BIBLIOTECA	ALESSANDRINA UNIVERSITARIA
BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA REPUBLICA BIBLIOTECA NAZIONALE BIBLIOTECA RUSSA N„V,GOGOL PONTIFICIA UNIVERSITA URBANIANA
Trst:
Trst-Opčine: Udine: Vicenza:
BIBLIOTECA CIVICA
NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
UNIVERSITA DEGLI STUDI
KACIN MARIJA
SOCIETA FILOLOGICA FRIULANA BIBLIOTECA CIVICA BERTOLIANA
IZRAEL
Jeruzalem:
JAPONSKA Kyoto:
KANADA
Edmonton.
Montreal
Toronto:
KITAJSKA
Be.j ing;:
THE JEWISH NATIONAL AND UNIVERSITY LIBRARY LEILER IGOR PRIESTLY TOM
BIBLIOTHEQUE NATIONAL DU QUEBECC
UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY
PONTIFICIAL INSTITUTE OF MEDIAEVAL STITDIES
royal bank: PLAZA
SLOVENSKA ŠOLA MARIJE POMAGAJ
JELINČIČ VAL Z.
NATIONAL LIBRARY OF BEJING
KUBA
Habana:
BIBLIOTECA NACIONAL JOSE MARTI
LUXEMBOURG
LuxembourK:
MADŽARSKA
Budimpešta:
Debrecen:
NEMČIJA - vzhodna Berlin:
Leipzig:
Rostock:
NEMČIJA - zahodna Berlin:
BIBLIOTHEQUE NATIONALE
EGYETEMI KONTVTAR
MAGYAR TUDOMANYOS AKADEMIA KONYVTARA ORSZAGOS MtfSZAKI KONYVTAR ES DOKUMENTACIOS KOZPONT
ORSZAGOS SZECHENYI KONYVTAR EGYETEMI KONTVTAR
AKADEMIE DER WISSENSCHAFTEN DEUTSCHE STAATSBIBLIOTHEK HUMBOLDT UNIVERSITAT
DEUTSCHE BUCHEREI ..
KARL-MARX-UNIVERSITAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ
Bonn-Bad Godesberg: DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEINSCHAFT
Erlangen-Numberg: UNIVERS ITATSBIBLIOTHEK
Frankfurt am Main:	DEUTSCHE	BIBLIOTHEK
NATURMUSEUM SENCKENBERG
Gott ingen.-
Hamburp;: Heidelberg;: Ludwip;shaf en • Ki el:
SEMINAR FUR SLAV„ PHILOGIE DER GEORG-AUGUST UNIV.
NIEDERSACHISCHE STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
KOHLER BERNDT
SLAVISCHES SEMINAR
Marburp; am Lahn: UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Munchen:
Regensburg: Stutthart: Trier: Tubingen
NIZOZEMSKA
Amsterdam:
Leiden
SvGravenhage:
NORVEŠKA Oslo:
Trondheim:
POLJSKA
Krakow:
ffodz:
Lublin:
Poznan■ Warszawa:
BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK SLAVISCHES SEMINAR DER UNIVERISTAT SUDOST - INSTITUT KU.BGN & SAGNER
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
INSTITUT FUR AUSLANDSBEZIEHUNGEN
KABL ~MARX~HAUS
INSTITUT FUR WISSENSCHAFTLICHE Z USAMMENARBE IT
UNIVERSITEIT VAN AMSTERDAM BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT KONINKLIJKE BIBLIOTHEK
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET I OSLO
DET NORSKE VIDENSKABERS SELSKABS BIBLIOTEK
DET KGL„NORSKE VIDENSKABERS SEISKABS BIBLIOTEK
BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
BIBLIOTEKA UNIW„KATOLICKIEGO UNIW„ LUBEISKIEGO
BIBLIOTEKA UNIW„MARIE CURIE -SKJ50D0WSKIE J
BIBLIOTEKA GLOWNA UNIW. IM.A.MICKIEWICZA
BIBLIOTEKA NARODOWA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
GLOWNA BIBLIOTEKA LEKARSKA
OSRODEK ROZPOV/SZECHNIANIA WYU ,NAUKOWYCH PAN
Wpqclaw
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA
ROMUNIJA
Bucuresti:
SOVJETSKA ZVEZA Alma-Ata:
Kiev:
Leningrad:
L'viv: Moskva:
Vil' n.jus:
ŠVEDSKA
Goteborp;:
Lund:
Stockholm: Uppsala:
BIBLIOTECA ACADEMIEI REP.POPULARE ROMINE BIBLIOTECA CENTRALA DE STAT BIBLIOTECA CENTRALA UNIVERSITARA
CENTRAL'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK
CENTRAL'NAJA NAUČNAJA BIBLIOTEKA AN SSSR
BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK SSSR NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM.GORKOGO GOSUD„PUBLIČNAJA BIBLIOTEK Im. M JE. SALTYKOVA-ŠČEDRINA
BIBLIOTEKA L'VIVS'KOGO GEOLOGIČNOGO TOVARIŠTVA
GOSUDARSTVENNAJA ORDENA LENINA BIBLIOTEKA SSSR
GOSUDARSTVENNAJA PUBL.NAUČNO-TEHN.
BIBLIOTEKA SSSR
INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII PO
OBŠČESTVENNYM NAUKAM
NAUČNAJA BIBLIOTEKA IM.A.M.GORKOGO
VSESOJUZNAJA GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA
INOSTRANNOJ LITER.
NAUČNAJA BIBLIOTEKA VIL'NJUSSKOGO GOS. UNIVERSITETA
GOTEBORGS UNIVERSITETSBIBLIOTEK UNIVERSITETSBIBLIOTEKET KUNGLIGA BIBLIOTEKET UNIVERSITETSBIBLIOTEKET
ŠVICA
Basel:
Bern: Geneve:
Ziirich:
TURČIJA
Ankara:
VATIKAN
Vatikan:
VENEZUELA
Caracas:
VELIKA BRITANIJA Bradford:
London:
Nottingham:
Oxford:
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
SCHWEIZERISCHE LANDESBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEQUE DES NATIONS UNIES BIBLIOTHEQUE PUBLIQUE ET UNIVERSITAIRE
ETH-BIBLIOTHEK
MILLI KUTUPHANE
BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA
UNIVERSIDAD CENTRAL
UNIVERSITJ OF BRADtfORD
THE BRITISH LIBRARY
LIBRARY ASSOCIATION LIBRARY
SCHOOL OF SLAVONIC & EAST EIJfiOPEAN STUDIES
SCIENCE MUSEUM LIBRARY
THE SENATE HOUSE
UNIVERSITY OF NOTTINGHAM
BODLEIAN UBRARY
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE
Carolina:
California:
Connecticut: Kansas:
Kentucky:
DUKE UNIVERSITY LIBRARY
STANFORD UNIVERSITY LIBRARIES, STANFORD UNIVERSITY OF CALIFORNIA, BERKE LE Y UNIVERSITY OF CALIFORNIA, LOS ANGELES
YALE UNIVERS IT Y
UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARIES, LAWRENCE UNIVERSITY OF KENTUCKY LIBRARY, LEXINOTON
Louisiana:
Massachusetts• Michigan:
New York:
Ohio :
Pennsylvania:
Washinp;ton:
EARL K.LONG LIBRARY, NEW ORLEANS HOČEVAR TOUSSAINT
HAVARD COLLEGE LIBRARY, CAMBRIDGE
UNIVERSITY OF MICHIGAN, ANN ARBOR
AMERICAN ASSOCIATION FOR ADVANCEMENT OF SCIENCE, WASHINGTON
COLUMBIA UNIVERSITY LIBRARIES, NEW YORK THE LIBRARY OF CONGRESS, WASHINQTON SLOVENIAN STUDIES CIRCLE, WASHINGTON S$UDIA SLOVENIJA, NEW YORX WATSON LIBRARY, NEW YORK
OHIO STATE UNIVERSITY LIBRARIES, COLUMBUS SLAVICA PUBLISHERS, COLUMBUS
HILLMAN LIBRARY, PITTSBURGH
UNIVERSITY OF WASHINGTON LIBRARIES,SEATTLE
Wisconsin.
MEMORIAL LIBRARY, MADISON
PREGLED PERIODIČNEGA TISKA GLEDE NA DRŽAVE IN ŠTEVILO NASLOVOV
Jugoslavija Časniki Revije Bilteni Skupaj
Slovenija	137	674		811
Srbija	2o3	5oo	218	lol8
Vojvodina	85			
Kosovo	12			
Hrvatska	15o	36o	174	684
BiH	9o	78	44	212
Makedonija	38	8o	25	143
Črna gora	11	17	27	55
Skupaj	726	17o9	488	2923
Izločeni	371		786	1157
SKUPAJ	lo97	17o9	1274	4o8o
Zamejska slovenika	18	42	)	6o
Tuje države Albanija		3	3
Avstralija		1	1
Avstrija	3	28	31
Belgija		7	7
Bolgarija	1	21	22
ČSSR	1	46	47
Danska		3	3
Finska		1	1
Francija		57	57
Indija		2	2
Italija	1	49	5o
Izrael		1	1
Trzava	Časniki	Revije	Skupaj
Japonska		4	4
Juž»afriška rep.		3	3
Kanada	1	5	6
Kitajska		16	16
Koreja (S+J)	1	11	12
Kuba		1	1
Madžarska	1	21	22
Nemčija (ZRN+NDR)	2	119	121
Nizozemska		14	14
Norveška		2	2
Poljska		27	27
Pakistan	1		1
Romunija	2	9	11
švedska		4	4
švica		18	18
Turčija		2	2
Velika Britanija	2	85	87
Venezuela		3	3
ZDA		85	85
ZSSR	7	78	85
OZN etc.		5o	5o
SKUPAJ
23
777
800
PREGLED OBDELANEGA PRIRASTKA PERIODIČNEGA TISKA
a) PO IZVORU	Število	enot	Odstotek
Otovezni izvod	1995	64,6o
Nakup	189	6,12
Zamenjava	272	8,81
Dar	491	15,9o
Stari fond	141	4,57
SKUPAJ	3o88	loo,oo
PO STROKAH UDK	število enot	Odstotek
0 • splošno	672	21,76
1/2 - filozof., verstvo	119	3,85
3 - družbene vede	767	24,84
5 - naravoslovne vede	144	4,67
6 - tehnične vede	5o9	16,48
61-796-799	176	5,7o
7 - umetnost	125	4,o5
8o - jezikoslovje	371	12,ol
82 - književnost	132	4,28
9 - zemljepis,zgodovina	73	2,36
SKUPAJ	3o88	loo,00
PREGLED IZPOSOJENIH REVIJ PO STROKAH UDK
Stroka	število naslovov	Odstotek
0 - splošno	53	11,75
1,2 - filozof o,verstvo	43	9,53
3 - družbene vede	18o	39,91
5 - naravoslovne vede	58	12,86
6 - uporabne vede	56	12,42
7 - umetnost, šport	28	6,21
8 - jezikoslovje, književnost	3o	6,65
9 - zemljepis, zgodovina	>	
domoznanstvo	3	o,67
SKUPAJ	451	loo ,00
A„ STANJE FONDOV NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE
Knjižnično gradivo	stanje 1983	dotok 1984	stanje 1984
knjige	796.477	17.78o	814.257
periodika	2o4„95o	4„94o	2o9.89o
SKUPAJ	l.ool.427	22^72o	1.q24^147
rokopisi	3.005	27	3.o32
zemljevidi, atlasi		5	
grafike		798	
lepaki		1.693	
razglednice		1.846	
portreti		• '*it>	
skupaj			125.734
muzikalije		692	
plošče, kasete		-21	
skupaj	§i=575	ZS2	§5s25§
drobni tisk		21.981	
raziskovalne naloge		.1 963	
skupaj	11 IMl	22^4^	526.7o7
SKUPAJ	1.55°«8o9	51.226	1.602.035
katalogi in infor -
macijske kartoteke 3.242.635	245.462	3»488.o97
bibliografske enote v podatkovnih zbirkah 22.3oo
l*75o
o5o
B„ PREGLED OBDELANEGA KNJIŽNEGA GRADIVA
Po izvoru_________število zvezkov_____________%
0	9	o298	76,3
N	842	6,9
Z	lo25o	lo,3
D	608	5*0
Ostalo____________________ 193_____________________1,5
skupaj	12o 193	loo, o
Po jezikih		
angleški	819	6,7
nemški	6o4	5,o
francoski	534	4,4
italijanski	183	1,5
romunski	38	
španski	23	
latinski	34	
ruski	5o6	4,1
ukrajinski	14	
poljski	73	0,6
češki	45	
slovaški	49	
srbohrvatski	5.5oo	45,1
slovenski	2 o 896	23,7
makedonski	432	3,5
albanski	211	1,7
tnrški	16	
madžarski	64	o,5
bolgarski	86	o,7
ostali	66	o,5
skupaj	12.193	loo ,0
Po strokah
0	- splošno	737
1	- filozofija	335
2	-• verstvo	297
3	- družbene vede	2.493
5	- prirodne vede	867
6	- uporabne vede in tehnika	1.372
61	- medicina	534
65	- organizacija poslovanja	341
7	• umetnost	765
796/799	- telesna kultura	lo8
8o	~ jezikoslovje	462
82.0	- književna veda	499
82	- leposlovje	2.268
9	- zemljepis in zgodovina	1 „006
SKUPAJ		12.o84
	+ brez kli:	lo9 12-195
Seštevek glavnih skupin	število	zvezkov	%
1.	Humanistične vede v celoti	6.594	54-,6
od tega družbene vede in pravo	2.4-93
2.	Prirodne vede in upor« vede	3.222	26,7
od tega prirodne vede	867
in uporabne vede	2„355
3.	Leposlovje	2.268	18,7
33.8
26.9 73,1
PREGLED DELA Z OBISKOVALCI Obisk
Oddelek za delo z obiskovalci	156.066
Oddelek za periodični tisk	3.258
Rokopisna zbirka	2o008
Glasbena zbirka	1.154
Kartografska zbirka	615
s k u p a j »
Izposoja	*
Oddelek za delo z obiskovalci	82.453
Oddelek za periodični tisk	^ 13o363
Rokopisna zbirka	4.564
Glasbena zbirka	4„379
Kartografska zbirka	r	12.268
Bibliotekarski razvojni center	367
skupaj	^	ii2i624
Informacije
Oddelek za delo z obiskovalci	*	18„7o3
Oddelek za periodični tisk	3.o41
Centralni katalog	1.8o2
Oddelek za obdelavo slovenskih tiskov	87o
Glasbena zbirka	954
Kartografska zbirka	_.ZP.4
skupaj
-	5o -
MEDKNJIŽNIČNA IZPOSOJA S TUJINO
ALBANIJA Tirana:
AVSTRIJA Graz:
Innsbruck:
Klasenfurt
Linz:
Wien:
BELGIJA
Antwerpen;
Bruxelles:
Gent:
BIBLIOTHEQUE NATIONALE
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
SLOVENSKI ZNANSTVENI INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STUDIENilBLIOTHEK
£IBLIOTHEK DER TECHNISOHEN UNIVERSITAT OSTERREICHISCHE NATIONALBIBLIOTHEK TNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEEK-RIJKSUNIVERSITAIR CENTRUM KONINKLIJE BIBLIOTHEEK ALBERT I CENTRALE BIBLIOTHEEK RIJKSUNIVERSITEIT
BOLGARIJA
Sofia:
ČEŠKOSLOVAŠKA Bratislava:
Brno:
Olomouc:
Praha:
B'LSARSKA AKADEMIJA NA NAUKITE BIBLIOTEKA
UNIVERSITNIKNIHOVNA
STATNI VEDECKA KNISOVNA
STATNI VEDECKA KNIHOVNA ✓ /
STATNI KNIHOVNA
CENTRALNA
DANSKA
Kobenhavn:
LynRbz-_ Odense:
FINSKA
Espoo:
FRANCIJA
Besancon:
Nice:
fiaris
Versailles
IRSKA
Dublin
ITALIJA
Firenze:
Genova: Milano: Padova: Pescara Roma:
BIBLIOTEKERNES OPLYSNINGKONTOR BANMARKS TEHNIŠKE BIBLIOTEK ODENSE UNIVERSITETSBIBLIOTEK
EEISINKI UNIVERSITY OF TECHNOLOGY LIBRARY
BIBLIOTHEQUE DE L'UNIVERSITE
BIBLIOTHEQUE MUNICIPALE
CAISE NATONALE DE CREDIT AGRICOLE BIBLIOTHČQUE UNIVERSITAIRE
CENTRE NATIONALE DE FRETS
UNIVERSITY COLLEGE DUBLIN LIBRARY
BIBLIOTECA ITAZIONALE CENTRALE
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA
BIBLIOTECA COMUNALE
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA
BIBLIOTECA PROVINCIALE G. D'ANUNZIO
BIBLIOTECA NAZIONALE CENTRALE VITTORIO EMANUELE II
BIBLIOTECA UNIVERSITARIA ALESSANDRINA
Torino:
BIBLIOTECA NAZIONALE UNIVERSITARIA
Trieste:
Venezia: Verona:
KANADA
Fredericton
MADŽARSKA
Budapest•
NEMČINA - BRD Ausgsburg:
Bamberg
Berlin:
Bonn r Bremen Darmstadt: Detmold: Dortmund:
Dusseldorf; Eichstatt: Erlanp;en:
BIBLIOTECA CIVICA INSTITUTO DE GLOTTOLOGIA NARODNA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
BIBLIOTECA NAZIONALE MARCIANA
fi
BIBLIOTECA CIVICA
HARRIET IRVING LIBRARY-UNIVERSITY OF NEW BRUNSWICK
4	/	/
ORSZAGOS SZECHENY KONYVTAR
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTIILK
AMERIKA- - GEDNKBIBLIOTHEK STAATSBIBLIOTHEK PREUSSISCHER KULTURBESITZ
IBERO •AMERIKANISCHES INSTITUT PREUSSISCHER KULTURBESITZ UNIVERSITAATSBIBLIOTHEK DER FREIEN UNIVERSITAAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER TECHISCHEN UNIVERSITAT
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
HESSISCHE LANDES - UND HOCHSCHULBIBLIOTHEK
LIPPISCHE LANDESBIBLIOTHEtC
STADT - UND LANDEBIBLIOTHEK UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
Frankfurt:
Freisinp;:
Olessen:
Oottingen:
Hamburg;: Hannover:
Heidelberg:
Karlsruhe: Kiel:
Ko ln: Konstanz: Mainz: Manriheim •
Ha rburp;/ Lah n Miinchen:
Miinster: Nurnberp;: Passau: Regensburg; Saarbriicken: Stuttgart:
BENKENBERGISCHE BIBLIOTHEK STADT - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
NIEDERSACHSISCHE STAATS • UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
STAATS - UND UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HANNOVER UND
TECHNTjSCHE informationsbibliothek
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BIBLIOTHEK DER PEDAOOGISCHEN HOCHSCHULE
BADISOHE LANDESBIBLIOTHEK
INSTITUT FUR WELTWIRTSCHAFT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
ZENTRALBIBLIOTHEK DER MEDIZIN
UNIVERSITATS - UND STADTBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK BIBLIOTHEK DER TECHNISCHEN HOSHSCHULE OSTEUROPA INSTITUT UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
LANDESKIRCHLICHES ARCHIV
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK WURTEMBERGISCHE LANDESBIBLIOTHEK
Tubingen: Wiesbaden: Wol.fenbuttel: Wuppertal:
NEMČIJA - DDR Berlin:
Dresden:
Leipzig:
NIZOZEMSKA
Amsterdam:
Haag:
Leiden:
Utrecht
Wa£eningenj_
NORVEŠKA
Trondeheim^
POLJSKA
Poznan
Warszawa:
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK HESSISCHE LANDESBIBLIOTHEK HERZOG AUGUST BIBLIOTHEK GESEMTHOCHSCHULBIBLIOTHEK
UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER HUMBOLDT UNIVERSITAT
ZENTRALES FORSCHUNGSINSTITUT DES VEKEHRSWESENS
SACH&ISCHE LANDESBIBLIOTHEK
DEUTSCHE BUCHEREI r UNIVERSITATSBIBLIOTHEK DER KARL-MARE UNIVERSITAAT
STICHTING MATEMATISCH CENTRUM UNIVERSITEITSBIBLIOTHEEK
KONINKLIJKE BIBLIOTHEK
BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT
BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT
BIBLIOTHEEK DER LANDBOUWHOGSCHOOL
LIBRARY OF THE NORWEGIAN INSTITUT OF TECHNOLOGY
BIBLIOTEKAnGLOWNA UNIWERSYTETU IM. ADAMA MICKIEWICZA
BIBLIOTEKA UNIWERSYTECA BIBLIOTEKA NARODOVA
SOVJETSKA ZVEZA Leningrad
Moskva
ŠPANIJA
Bilbao:
Madrid:
ŠVEDSKA Lund *.
Uppsalai
ŠVICA
Basel:
Lausanne:
Winterthur:
VELIKA BRITANIJA Boston Spa;
Leeds:
Milton Kejnes: Southampton•
ZDA
Oklahoma City
Hattiesburg_
GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. SALTYKOVA-ŠČEDRINA
GOSUDARSTVENNAJA BIBLIOTEKA IM. V.I1„ LENIN
UNIVERSIDAD DE DEUSTO BILBAO BIBLIOTECA NACIONAL
UNIVERSITETSBIBLIOTEK
UNIVERSITETSBIBLIOTEK
OFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER UNIVERSITAT BIBLIOTHEQUE CANTONALE ET UNIVERSITAIRE STADTBIBLIOTHEK
BRITISH LIBRARY - LENDING DIVISION BROTHERTON LIBRARY
THE OPEN UNIVERSITY LIBRARY WELTON HALL UNIVERSITY OF SOUTHAMTON - LIBRARY
LINSCHEID LIBRARY, EAST CENTRAL IJNIVERSITY - ADA
COOK MEMORIAL LIBRARY - UNIVERSITY OF SOUTHERN MISSISSIPPI
II 470 484i984
920081468