Maloge bodocega sadjarstira. (Predaval na obč. zboru Kmet. podružnice Maribor, Jos. Priol, strokovni učitelj). 1. Izredčimo pregoste nasade iu ocistimo jih ! Ako pogledamo našei stare in deloma tudi nove sadonosnike, se. uverimo, da so ti nasadi povprečno mnogo pregosti. Naši predniki niso pomislili, da se bo majhno drevesce razvilo nekdaj v mogočno drevo in so mu odmerili pri sajenju dosti premajhen prostor, In tako iraamo mi danes mesto sadonosnikov; neštetokrat pravcate gozdove, ki nam ne prinašajo ])iti od daleč onili dobodkov, nego nasadi, kjer stoji drevje v normalnih razdaljab. Obširne izkušnje so pokazale, da prinaša sadonosnik, v katerem ima drevje dovolj prostora, višje pridelke, predvsem večje množine prvovrstnega namiznega sadja nego taki pregosti nasadi. Naša prva naloga bo toraj, da izredčirao pre-* gobte nasade s tem, da odstranimo vsako drv.go drevo iii poinagamo tako ostalemu drevju do boljšega razvoja. Jablane naj stoje< vsaj 8, hruške pa 8—10 metrov vsaksebi. Sorta, ki dela široke kroao, rabi več prostora, nego ona z visokirn, toda ozkim vrbom4 Ce iz enega ali drugega vzroka ne maramo odstraniti vsakega drugega drevesa, pa izkopljemo vsaj tisto drevje, ki stoji očividno pregosto, ki nikamor več na raste, se suši v vrhu, ali je rakavo, smolika^o in Jjolehno. Ko snio to delo dovršili, bomo izredčili prego ste krone drevju, ki je ostalo. V| takem gostem vrhu dobe spodnje veje premalo zraka in svetlobe. Listje» ki tvori plju5a drevesa, ne morp dihati in prebavljati potrebne hrane, sadje ostane drobno, krmežljavo ia krastavo, vej« hirajo in se konefino posuše. Mi bomo odžagali s priročno drevesno žagicof vse suho veje, (veje, ki so rakave ali se suše v vržifkih, \eje, ki stoje pregosto, se križajo in drgaio, ' uadalje veje, ki rastejo v krone sosednjih dreve&, ali vise na zemljo, ter ovirajo promet* pod drevjem. Veje odžagamo tik debla tako, da bo nastala rana kar se da majhna1 in bo lahko žacelila. Ne puščajmo štrcljev! Strolji se posuge^ ali pa začnejo. trohneti, na deblu nastanejo vsled tega večje in manj}* še votline. Da se veje ne zaeesnejo, jih nažagaioo najpoprej od spodnje in nato od zgornje strani. Da» bele veje odrežemo prvič kak meter od debla in cdžagamo šelo nato preostali Strcelj tik zraven debla. Vsled žaganja nastale rane obrežimo Zi ostrim nožeoi in zamažimo s toplim katranora ali karbolineionl. •Zeleniin grmič&m, ki rastejo po drevju, pravimo oniela alF Jim. Omela jcmlje za svojo rast potrebno iirano iz drevesa in ga mofino slabi. Kjerkoli najdenio to zajedalko, jo izrežimo s koreninami vred, na stale rane pa zamažhno z vročim katranom. Ce bi jo orirezali samo površno, bi pognala omela vnovift in 7"astla (oliko bnjnojo. Votline na deblu in debelejših vejali ostržiao s primerno strguljo do zdravega lesa. Nato jih napolnirao s cementom ali z ilovico, kateri smo prhneSali katrana. V zadnjem slučaju šc pribijp.mo čez votlino majhno dešcico, da no bo mogel dež izpirati ilovioe.i Deblo in debelejše veje osnažirao nadalje mahu iu lišajev, ki nudijo varno skrivaliSče .iabolCnemu cvetodprju, zavijafia in razni drugi golazni. Ko je to delo opravljeno, namažimo deblo in debplejše veje z apnenim beležem, ki napravi skorjo gladko in brani. da se ne morejo razviti mah in liftaji vnovič. Apneni belež varuje tudi deblo pred zimskim mrazom. 2. O gnojenju sadiiih clreves. Da j)ovzdignemo naš sadni pridolek. moranio drov.ju rodno gnojiti. Vsestranski poizkusi so |)okazali da jo nvilu kultnrnih rastlin, ki bi poplačale vsaka trob.ico i. noja v tako obilni meri, knkor sadno drevje. Najboljši gnoj za gnojenje sadnega drevja Je hlevsri gnoj. On vsebuje vse hranilne snovi, dugili kati..m fosfororo kislino v pravem raznnuju. Iz pot« mosane stelje nastane Iiumus aii tona prjc, ki napnt* vi zeroljo rahlo in rodovitso. Htevski gnoj. kakor tudi vsako drugo gnojilo spravi v zemljo pod kapom krone, tam, t.jcr sa Bahaja naj>«e tankih sesalnii. koreninio. Pod kapom kroue napravimo do pol metra globok jarek, ga napoltfimo z gnojem, nato pa pokrijemo z zemljo. Ce k enega ali drugega vzroka ne uteiriiemo kopati jarka, pa raztrosiino gnoj pod kapoio krone kar na celino. Deževnioa in snežnica bo izpirala gnoj y zeraljo, največ hrane bo dobila v tem slučaju trtvra, vendar bo prišlo tudi drevo na svoj raiiiin.1 Nt, podoben način' se gnoji s kompostom, ki yse biija redilne snovi v lahko raztopni obliki. Gnojenje neposredno okrog debla je brezpametno ic za drevo brez vsake koristi! Nujprimernejši eas za gnojenje sta jesen in zlroa, dasi lahko gnojimo sadnemu drevju z dobriin *« spohom tudi sponiladi. ".-.lurKo gnojilo je nadalje gnojnioa. Ona vsebuje hrn.itilne snovi. predvsom dušik in kali v laiiko raztopri' obfiki. Ker je tekoča, pronica v spodnjc plar sti zemlje, Jqer se razprostirajo korenine drevesa. Gnojnico polivaino pod kapoiu krorie jeseni, pozimi in spomladi. Spomladi, ko je drevje. odcvelo, pade dosti sadja na- tla, ker primanjkuie drevesu hrane, da bi ga preredilo. Ce- pa gnojimo v tem času z gnojnico, bo ostalo sadje večjidel na drevesu in se bo hub dobro razvilo. >:a težki glinasti zemlji učinkuje nad vse iz borno živo apno. Aono napravi zemljo rahlo ln do stopno za zrak in viago, razkraja težko raztopne hraisilne snovi ier razkisa.vlažno in kislo zemljo. Drevje dstane na zemlji, ki je gnojena z apnom, zdravo in odporno za raka. srnolikavost in druge bolezni. rja - dje poscane debelejše, slajše in okusneiše. 3. Zatrimn škodljire« sadnega Apao spravimo v zemljo jeseni ali pozimi. Na štirjaški meter ga računamo % kg in zadostuje ta množina _a 6—8 let. / Od raznili Skodljivcev iu bolezni zatirajino % prvi vrj.fi oii«, ki napadajo sadje samo. Na prvem mestu j(! iin?".ovati jabolča >.ga zavijača ali trnčiča, ki povzroča črvivost sadja in uniči vsako. leto 25 do 30 % sadnega pridelka. TrnčiSa zatiramo z uspehom, ako pobiramo skrbno vse odpadlo črvivo sad.]3, ter :_ra porabimo za mošt ali pa za svinje, ako nimaino zanj boljše uporabe. Voliko naraiznega sadja nairi pokvari nadalje bolezen., kateri pravimo škriup ali1 krastovec. Krasto-vec povzroča, da oslane sadje krmežljivo, prgavo inkrastavo in se ne da porabiti kot namizno sadje. Pro-ti tej boiezni pomaga škropljenje z bakroao-apneno ?mesjp, kakor se uporablja proti peronospori v vino-gradu. Prvič škropirno drcvje spomladi še preden od -ganja, drugio po cvetju ia tretjič, ko je postalo sadje za lešaike debelo. Za, prvo škropljenje vzamemo 2%, za drugo ia tretje pa 1% tekoeino. Z.'ictnja leta opažamo v naših sadonosnikih vo dno ve5 gnilega sadja. Posobno mnogo sadja nam serjnijp. v vlažnih letih. Ker prenaSa gnilobo veter od gniiega &adja na zdravo, bomo omejili to belozen, Se pobirarao skrbno vse gnilo sadje pod drevjem in na drevju, ga zakopljemo v zeraljo ali pa ga sežigamo« La tedaj, če borao sadno drevie praviino oslrr-bovali, mu; redno gnojili, zatirali škodljivce in bolaz-ni, sadili malo sort, toda te priinerne iiašemu, pod nebju ia zemlji, bo prinašalo naše sadjarstvo višje ftOJiodke in postalo bo dobičkauosnejše aego katera koli driiga kmetijska panoga!