Št. 70.
V  Gorici, v sredo dne 2. septembra  1903.
Tečaj XXXIII.
Izhaja trikrat na teden r Šestih Izdanjlli, in sicer: vsak torek, četrtek in soboto, »jutranje izdani e opoldne, reierno hsaanje pa   ob 3. ari po-
ipoidne, in stane z uredniSkimi izrednimi prilogami !er s Kažipotom* ob novem letu vred po pošti pre-Umana  ali v  Gorici   na dom pošiljana:
Vsa leto.......13 K 20 h, ali gld 6 60
(    pol leta........6 ,  60 ,   ,     ,    3-30
I   5etrt leta.......3 , 40 .   ,    ,    HO
'   Posamične Številke stanejo 10 vin.
f     Od 23. julija 1902. do preklica izhaja ob, srebaj? >4
i in sobotah ob 11 uri dopoludne.
Naročnino sprejema npravništvo v Gosposki tdic $tv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni. A. Gabrgoek vsak dan od 8. are zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa od [,9. do 12. ure. Na naročila brez dopezlane naroeVn te ne oziramo-
1 Oglasi !¦ pealaalaa se rafiunijo po petit-yrsta6 jce tiskano 1-krat 8 kr.,2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr.^vsak*-'/vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru. 1— Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
»Vse za omiko,. Bvobodo in napredek!«    Dr. K Lavrič.
Uredništvo
se nahaja v Gosposki ulici šL 7 v Gorici v I. nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne tsr od 2. do 5. popoldne«, ob nedeljah m praznikih od 9. do 12. dop. Upravni«™ sč nahaja v Gosposki ulici 5t.ll.
Naročnino !n oglase Je plačati !oco Gorica, »opisi u....* se pošiljajo le uredništvu.
\ -očnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo r delokrog uredništva, naj se poSiljajo le ttpravnlfitvn.
»PRIMOBEC«
leto 3 K 20 h ali gld. 1-60.
«8oča» in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni Sohwarz v Šolski ulioi 'u Jelleraitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami LavrenčiČ na trgu della Caserma in Pipan v ulioi Ponte della Fabbra
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.

»Gor. Tiskarnac A. GabršČek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
Socijalni demokratizem
pa kmečki stan.
Na Krasu, 29. avgusta 1903,
ObstojeCe socijalne razmere nanašajo, da je nezadovoljnost skupna last ogromne večine slojev našega prebivalstva. V nezadovoljnosti leži kal želje in hrepenenja po boljšem. Ti želji in temu hrepenenju vstreza najbolj socijalno demokratični program, ki obeta končni razpad danes obstoječe politične oblasti in prehod iste v združeni in organizovanl proletarijat z nedvombno udruž-bitvijo vseh produktivnih sredstev.
Današnja socijalna demokracija, ki se je porodila v velemestih in industrijalnih središčih — če tudi ne načeloma — je vendar dejanski stranka obrtnih, industrijalnih delavcev in so tudi le-ti nje glavna in skoro izključna zaslomba in moč.
Navadno je torej, da so, ko so se pred par leti v prvo pojavili rdeči oblaki na kraškem obzorju, tudi uprizorili prvi izliv nazorov soeijalnoga domokratizma v cvetoči polnoobrtni Nibrežini in le-lu hipoma pridobili za-se vse, kar giba in deluje po kamnolomih.
Ker pa izvaja socijalizem lastno potrebo bitnosti in obstanka iz delovanja onih v našem gospodarskem redu Živečih razvojnih zakonov, katerih končni pesledek more le ta biti, da se samosvojno oži votvori novi gospodarski princip za vse, je umevno, ako je prepričanja, da' pripada tudi poljedelec vsled notranje razvojne sile socijalizmu.
In že pri prvem nastopu v Komnu dne 5. julija t. 1. sta povdarjala »sodruga" Kopač pa Linhard, da kmečki stan nima trajnega obstanka, da mu primanjkuje življenske moči, da mora propasti in preiti prej ali slej v tabor socijalne demokracije.
Dokazano je sicer že danes, da so to le pobožne želje in teorije socijalistov, katere izvajajo iz Marxoffega na sploSnost ukrojenega načela o gospodarsko-razvojnero zakonu.
Pred desetletji, ko so Rusija, Balkan in prekomorski kraji jeli dovaževati žito in druge poljske pridelke v naše in druge dežele, so začeli prorokovati na vseh koncih in krajih
skorajšnji pogin kmečkega stanu. Do tega ni prišlo. Marveč pokazalo se je, da se je kmečki stan celo vtrdil in ojacil. Res je sicer, da je vsled slabih letin, dolga, neznosno visokih davkov in doklad, brezobzirnega izterjevanja istih, oblastnega obnašanja gosposke, grozno krčevitega postopanja dežele in države pri dovoljenju nujno potrebnih gmotnih in drugih podpor — zgubil naš kmet kmečki ponos, upanje v boljšo bodočnost, zaupanje v lastno moč in samega sebe, in da je vsled tega kolikor toliko uglajena pot začasno vspešni socijalistični agitaciji.
Iz navedenih vzrokov je omogočen so-cijalistom začasen vspth, trajen nikoli. Naš kmet živi, deluje in se trpinči za ohranitev in poboljšanje podedovanega ali pridobljenega premoženja. Vse ga veže na domačo lastno hišo in družino. Pri kmetu sploh socijalizem ne moro priti do veljavo, do vpo-števanja pa v toliko, kolikor se strinjajo ne-koja načela s koristmi kmečkega stanu.
Boj socijolizma proti kapitalizmu m zasebni lasti je tudi boj proti ohranitvi in obstanku kmečkega stanu.                     — p —
Zveza slovenskih posojilnic v Celju.
O občnem zboru »Zveze slov. posojilnic" v Celju dne 8. t. m. smo že poročali na kratko, Došcl nam je pa še daljši članek, kateri se glasi (ako-le:
Dne 11. avg. t. 1. stopil je v veljavo zakon od 10. julija 1903. št. 133. drž. zak., kateri določuje, da morajo zadruge, osnovane na podlagi zakona od 9. aprila 1873. št. 70. drž. zak., kakor posojilnice, kmetijske in druge zadruge, ter društva, osnovana na podlagi zakona od 2G. novembra 1852. ter 1. junija 1889. in 11. junija 1894. dati pregledovati svoje poslovanje in upravo najmanj vsako drugo leto po posebnem, strokovno izobraženem revizorju.
Takega revizorja nastavi sodišče za zadruge, za društva pa namestništvo.
Ako pa obstojijo zveze zadrug in društev, ki imajo vrft kot 50 članov, imajo take zveze pravico si same takega revizorja, katerega potem Uada potrdi, nastaviti.
Ta zakon dal je povod, da je »Zveza slovenskih posojilnic v Celju", katera ob» sloji sedaj že 20 lit, spremenila svoja pravila ter jih prilagodila novim zahtevam tega zakona.
Dne 8. avgusta t. 1. bil je v Celju mnogoštevilno obiskan občni zbor »Zveze slovenskih posojilnic", pri katerem so se spremenila njena pravila tako, da morejo k isti, katera je dozdaj imela za člane »urno posojilnice, pristopiti tudi ostale registrovane zadruge in druga društva, osnovana na podlagi zakona od 9. aprila 1873. št. 70. drž, zak. in od 26. novembra 1852.
K »Zvezi slovenskih posojilnic" v Celju pristopajo torej zanaprej lahko tudi kmetijske zadruge, kakor tudi drugo zadruge, ki so osnovane na zadružnih principih,
Ta sklep je velikega pomena, kajti kmetijske ter druge zadruge, kakor n, pr. „Rinka", »Lastni dom", »Diana«, »hmeljarsko skladišče« itd,, katero po prejšnjih pravilih niso mogle pristopiti k »Zvezi slovenskih posojilnic", to sedaj lahko store.
Se važnejši sklep storila je pa »Zveza slovenskih posojilnic v Celju", da je v svoje namene sprejela tudi pospeševanje denarne zmene, nzir. zravnave med posameznimi člani po svoji denarni centrali.
Denarna centrala pa bode po teh pravilih »Posojilnica v Celju", s katero sklene a Zveza slovenskih posojilnic" posebno pogodbo, vsled katere prevzame »Posojilnica v Celju" zavezo, dovoljevati in dajati Članicam »Zveze« kredit, ter sprejemati od njih denar na obrestovanje.
Po tem načinu bode dovoljevala in odprla »Posojilnica v Celju" s posredovanjem »Zveze slovenskih posojilnic v Celju* posojilnicam in drugim članom odprt kredit do določene visokosti, katera se dotičnim članom naznani.
Dotična posojilnica, katera potrebuje denar iz tega odprtega kredita, obrnila se bode, če treba, tudi brzojavno na »Posojilnico v Golju«, iu bode ista njej, ako treba, tudi brzojavnim potom nakazala potreben denar v mejah odprtega kredita.
Ker je celjska posojilnica najmočnejša posojilnica  na Slovenskem, je  ista  gotovo
tudi v prvi Vrsti poklicana in tudi v prvi vrsti zmožna najuspešneje delovati v tem oziru ter postreči drugim posojilnicam in zadrugam v vsakem trenotku s potrebno ivoto,
Taka centrala je slovenskim posojilnicam dozdaj manjkala in so bile posojilnice večkrat lahno v velikih zadregah, ako bo morale nenadoma kake večje vloge izplačevati, pa niso 'mele za to dovolj gotovega denarja,
Tej neugodnosti bode sedaj konec.
»Zveza slovenskih posojilnic v Celju" imela je že dozdaj svojega revizorja,
Ker obsega več članic, kakor postava zahteva, namreč ne samo 60, ampak 112, ima pravico, da si sama nastavi svojega revizorja, katerega potem vlada potrdi.
»Zveza« jo že predložila svoja prena-rejena pravila ministrstvu v odobrenje ter je ooenom prosila za priznanje pravice nastaviti revizorja.
Ker, kakor Cujomo, deželna in državna sodišča že sedaj poživljajo zadruge, da naznanijo, kakšnemu načinu revidiranja se bodo podvrgle, opozarjamo slovonske posojilnice in zadruge, da, katere še niso pristopile »Zvezi«, naj to store in potem naznanijo, da se bodo dale pregledovati po revizorju »Zveze slovenskih posojilnic v Celju",
DOPISI.
Iz Vidma, t. septembra. (Kralj in kraljica v Vidmu). — Minuli so slavnostni dnevi, ko smo veličastno sprejeli svojega kralja in kraljico. Sprva je bilo namenjeno, da pride samo kralj, ali na posebno prošnjo je došla tudi naša prekrasna kraljica, ki je bila tudi res središče vsega slavlja I Brez nje bi bila  vsa slavnost bolj klaverna.
Toda ves čas slavnosti sem opazoval, da mi podaniki italijanske zvezde ne znamo prirejati takih in tako viharnih ovacij kakor vaši avstrijski Italijani, ko prihajajo sem k nam. Brez dragih gostov iz Gorice, Trsta, Istre in iz cele vaše Furlanije bi ne bilo nikdar tako presrčnega slavlja, kakoršnega sta bila deležna kralj in kraljica povsod, kjerkoli sta se pokazala. Zato smo jim mi, oduševljeni oboževalci svoje kraljice, prav od srca hvaležni,
Trije mušketirji.
Napisal Alexaiulre Dunias.
(Da^je.)
Ker je bil množici dvorjanov gospoda de Tre-vilie popolnoma neznan in so ga prvič videli na tem kraju, so ga vprašali, česa želi. Na to vprašanje je d' Artagnan prav ponižno povedal svoje ime, opiral se na svoje pravo kot rojak in prosil komornika, ki mu je stavil to vprašanje, da bi v njegovem imenu prosil gospoda de Trčville za kratko avdijenco, kar mu je ta tudi na način pokrovitelja obljubil javiti ob svojem času iu na svojem mestu.
Ko se je d' Artagnan nekoliko zavedel od svojega prvega presenečenja, je imel torej čas ogledati si še obleke in obraze.
Središče živahne skupine je bil mušketir visoke rasti, ponosnega^obraza in nenavadne noše, ki je obračala nanj splošno pozornost. V tem hipu ni imel na sebi suknje uniforme, ki pa sicer sploh ni bila obli-gatna v tej dobi manjše prostosti, a večje neodvisnosti, ampak nebesno modro suknjo, ki je bila že nekoliko zagorela in je hotela kazati niti, in nad to suknjo krasen, z zlatom vezen pas, ki se je svetil kakor školjke, s katerimi se pokrije voda v svitlem solnčnem siju. Dolg žametast plašč škrlatasto-rdeče barve ,uje prikupljivo padal čez ramena in pustil spredaj prost samo lesketajoči se pas, na katerem je visel veli-kansk meč.
Ta muškotir je prišel ravnokar s straže, tožil, da je hripav ter zdaj pa zdaj prisiljeno pokašljeval. Tudi je imel, kakor je rekel, samo zaradi tega na sebi plašč, in dočim je on govoril z visoko dvigneno glavo, po-i nosno si glade svojo brado, so drugi navdušeno opazovali vezeni pas in d' Artagnan bolj nego vsak drugi.
»Kaj hočete,« pravi mušketir, »moda zahteva i tako; sam vem, da je neumno, a je pač moda. Sicer mora pa človek očetovsko dedščino tudi porabiti v j kak namen.«
»Ah, Porthos!« zakliče jeden izmed poslušalcev, »vendar nas ne poskušaj prepričati, da je ta pas dar očetove velikodušnosti. Dobil si ga pač od dame z zastrtim obličjem, s katero si bil, ko sem te srečal predzadnjo nedeljo pred vrati Saint-Honore\«
»Ne, na mojo čast in plemiško besedo; kupil sem si ga sam in za svoje lastne groše« odvrne oni, ki ga je drugi imenoval Porthos.
»Gotovo,« pravi neki drug mušketir, »ker sem kupil svojo novo mošnjo s tem, kar mi je dala ljubica v staro.«
»Tako je,« odvrne Porthos, »in dokaz je, da sem dal zanj dvanajst pištol.«
Občudovanje se je pomnožilo, dasi je dvom trajal še vedno.
»Ali ni tako, Aramis?« pravi Porthos in se obrne k drugemu mušketirju.
Ta mušketir je bil popolno nasprotje onega, ki ga je vprašal in imenoval Aramisa. Bil je mlad mož, komaj dvaindvajsetih do trindvajsetih let, naivnega in sladkega obličja, mirnih črnih očij in rožnatih, žame-
tastih lic. kakor jeseni breskev; njegove nežne brke so delale na gornji ustnici popolnoma ravno Črto; zdelo se je, da se njegove roke boje povesiti se, da bi ne zatekle žile, in zdaj pa zdaj se je vŠČipnil v uhijaje, da bi zadobili nežen, prosojen inkarnat. Iz navade je govoril malo in počasi, pozdravljal mnogo, smejal se brez hrupa in kazal pri tem svoje lepe zobe, za katere je, tako se je zdelo, skrbel, kakor sploh za vso svojo osebo, nenavadno vestno. Na vprašanje svojega prijatelja je v potrdilo pokimal z glavo.
Bilo je, kakor da je to potrdilo pokončalo vse dvome z ozirom na pas; zato so ga še nadalje občudovali, ali več niso govorili o njem; in po nakratnem preobratu mislij se je zabava kar obrnila na drug predmet.
»Kaj mislite o tem, kar pripoveduje Oalais-jev konjar ?« vpraša neki drug mušketir, ne da bi so obrnil naravnost na kako določeno osebo, ampak nasprotno stavi vprašanje Čisto splošno.
»In kaj pripoveduje?« vpraša Porthos samozavestno.
»Pravi, da je srečal v Bruselju Rocheforta,uda-nega kardinalovega pristaša, preoblečenega v kapu-cinca; tako je ta prokleti Rochefort prevaral gospoda de Laigues kakor tepca, kar je tudi.«
»Kakor resničnega tepca,« pristavi Porthos. »Ali je pa stvar tudi gotova.«
»Pravil mi jo je d' Aramis,« odvrne mušketir.
»Res ?«
»Ah! saj dobro veste, Porthos,« pravi Aramis,
da so doSli sem k nam v tako ogromnem Številu.
Že na kolodvora so bile med onim malim številom dam*ki so imele sprejeti kraljico, tudi zastopnice z one strani, med njimi dve dami iz uredništva »Corriere Friu-lano*. — In te pogumne dame, ki se. ne boje" Črne pike v knjige vaše policije, so vži-vale ves čas naše simpatije 1
Avstrijske Italijanke so se odlikovale tudi pozneje, ko je sprejemala kraljica Jelena deputacije. V imenu Tržačankje govorila gospica Lucilia M ura t ti, ki biva sicer v Vidmu, ker je bil njen oče izgnan radi prevelikega patrijotizma ; gospica Muratti je v Vidmu jako čislana. Ona je pok! nila kraljici v imenu Tržačank prekrasen šopek s troboj-nimi trakovi (zelen, bel, rdeč) in z grbom tržaškega mesta, nad katerim je plavala tstella d'Italia". V svojem kratkem nagovoru je zagotovila kraljico, da jej bodi to cvetje aquale pegno d'amore e devozione delle donne triestine."
Šopek GoriCank je bil okrašen z belimi in modrimi trakovi; na jednem je bi naslikan goriški grb, na drugem pa: Gori z i a. Tudi malo besed dovolj povč, ako pridejo iz srca in najdejo odmev v srcu. V tem slučaju je bilo gotovo združeno oboje. — Kraljica je povedala, da je že bila v Gorici.
Tretje v družbi dam, ki so bile sprejete, so bile gospe in gospice iz št. Petra ob Nadiži, še pred kratkim imenovanega: Št, Peter Slovenski (San Pietro degli Slavi). Gospa Mu s oni je poklonila kraljici prekrasen šopek cvetlic, a z njega so viseli v prelepi slogi trobojni trakovi: italijanski in slovenski, a na slovenskem traku je je bil slovenski napis: ,S v o j i k rs 1 j i c i prebivalci Št. Petra ob Nadiži".— Kraljica se je neizmerno razveselila tega šopka in vse navzoče dame so opazile na njej neko posebno ginje-nost. — In tresočim glasom je zahvalila Slovenke za dokaz ljubezni in zvestobe. Govorila je pa italijanski.
Profesor preč. g. Ivan T r i n k o je pozdravil kraljico — po srbski v imenu beneških Slovencev.
Trije šopki: tržaški, goriški in slovenski so pozneje krasili voz kraljice. Kralj je vtrgal iz slovenskega šopka cvetko ter si jo zataknil na prsi, rekoč: To je cvet mojih Slovanov (Ecco il fiore dei miei Slavi!).
Ali se ne glasijo čudno te novice iz Italije ?! Doma ste slovenski Goričani in Tr-žačanje v neprestanem ravsu in kavsu z italijanskimi gospodovalen ki vam ne privoščijo življenja ter preganjajo vašo narodno troboj« nico, — tu v Italiji pa so se njihovi šopki in grbi družili s slovensko trobojnico, da prišli so v družbo — slovenske besede na troboj-nem traku Slovenk iz kraljestva. Ali ni to pomemben znak, kako mora kdaj prenehati boj med Slovani in Italijani? Jaz sem uve-rjen, da se združita kdaj ves slovanski in
romanski svet proti skupnemu sovražniku — Germanu!
Podbrdo, dne 25. avgusta. — Skoro ni tedna, da ne bi čitali v , Primorskem listu' dopisa iz Podbrda, kjer se navadno napada tukajšnje naprednjake, kateri pa nimajo po 23 Va ure prostega časa na dan, da bi mogli odgovarjati na vse laži in jezuvitska zavi-janjanja patentiranih lažnikov iz farovža. Ali. če se struno le preveč napenja, ista poči. Tako je tudi z našo potrpežljivostjo, katera je povsem izcrpl,ena, in mi ne bodemo več molčali. V bodoče mi ne bodemo več slepo molčali na vse laži, ampak bodemo vračali vsak napad z bogatimi obrestmi vred. To naj izvolijo vzeti na znanje dopisniki, kateri imajo poseben patent za laganje.
Toda k stvari!
Zegnani dopisnik v ,Pr. Listu" od 19. avgusta je postal naenkrat velik prijatelj šole in veseli se, da zgradba šolskega poslopja tako lepo napreduje. Hinavci I Ko bi bilo na dopisniku ,Pr. Lista*, bi mi sploh ne imeli nikukega pouka. Sam skrajno bedast, taka da kmalu pozabi še tisto malo, kar so mu slučajno in z veliko muko nabili v trdo bu-tico razni učitelji in profesorji, bi želel, da bi bili drugi še bolj neumni nego je on, da bi jih zamogel farbati po načelih rimskega klerikalizma.
Da se zgradi šolsko poslopje, to je bilo sklenjeno že davno, in občinarji niso zahtevali od kaplana drugo, ko da dovoli v imenu medsebojne ljubezni, da se bode vršil pouk v kaplaniji še dva meseca, to je do konec šolskega leta. A on, kaplan, on, namestnik Kristusa, on, oznanjevalec vere, katera uči: Otročiči, ljubite se med seboj, on, kateri je baš pretečeno nedeljo v cerkvi govoril o ljubezni do bližnjega, on je izjavil, da mu je vseeno, če obstoji med njim in župljani ljubezen ali ne!!!
To so božji namestniki, to so oznanje-vali vere ljubezni 1 Pojte se solit, vi farizeji 11 In ti ljudje, kateri so povzročili, da je bila naša deca dva meseca brez pouka, ti ljudje hočejo danes veljati za prijatelje šole! Sicer pa bi zašli predaleč, ko bi hoteli dalje odgovarjati. Zato za danes — pika!
Is Bohinja. — V »Primorskem listu* št. 35. se zaganja dopisnik .pravi liberalec" v našega župana in mu podtika celo — nepoštenosti.
Gospod organist mu je nedavno pred vsemi grozil, da mu posveti po časopisih. Doticnik je bruhnil svojo jezo na župana, ker mu županstvo ni dovolilo zidati podrtega zidu svoje hiše tako, kakor je sam zahteval, in se je držalo tega, kar je v tej zadevi odločila komisija cestnega odbora kanalskega. To ni šle v glavo organi slu, in zato tak izbruh nad županom.
Ni res, kar dopisnik trdi, da je prejšnji župan naročil organistu na dan 18. avgusta cerkveno petje; sedanji župan se je držal v tem obziru kakor prednik. Kedo pa naročuje '
petje v cerkvi organistu drage nedelje in praznike t celem letu? Pravi čudež je, da so organist in pevci plačani za celo leto, le na dan 18. avgusta ne.
Županstvo se je udeležilo onega dne sv. maše, čeprav jih dopisnik titulira za liberalce, klerikalci pa se je niso udeležili, ker jim ni bilo zagotovljeno za tisti dan posebno plačilo!
Stara navada je, da je v občini ples enkrat v letu, in sicer na Sraežnico, in sedanji župan, ki županuje komaj eno leto dnij, ni temu kriv; odpraviti se pa taka navada ne da kar čez noč, kakor misli gosp. dopisnik.
Ker dopisnik se ne more drugače spa-siti nad županom, sumniči ga — nepoštenosti; on kupčuje s slamo in senom in sadjem že 20let in ima pravico kupiti oz. prodati blago vsaki čas. Le jasno na dan z njegovo nepoštenostjo, gospod dopisnik .pravi liberalec*, in tudi z pravim podpisom, da bode mogla o tem sodbo izreči c. kr. sodnija, ker drugače ostane tak dopisnik brez pravega podpisa le lažnjivi obrekovalec in mo-ralični propalica.
Il Vrtojbe. — (Zahvala). — Pod-pisani Dolnji Vrtojbanci se najtoplejše zahvaljujemo gosp. Ivanu Batističu iz Gor. Vrtojbe, bivšemu županu, da je pretečene obč. volitve oni teden popolnoma pošteno in nepristransko vodil. S tem je prihranil rekurze, sitnosti in zavlačenje.
Radi tega mu izrekamo posebno čast za zgorej omenjeno kakor tudi za celi čas njegovega županovanja. Storil je, kar je bilo v njegovi moči v blagor svojih soobčanov, alt vsem vstreči, kdo more to? Zato ponavljamo prisrčno zahvalo in čast. Bog Vas živi še mnogo let.
Dol. Vrtojba, 3t. avgusta 1903.
Večina dol j. občina rje v.
Domače in razne novice.
f Fran Gabršček. — V ponedeljek zvečer so pokopali na tukajšnjem pokopališču g. Frana Gabrščeka, uradnika »Trgavsko-obrtne zadruge", ki je izdihnil svojo dušo v soboto zvečer ob 9 '/t v bolnišnici usmiljenih bratov. Pokojnik je bil doma iz Kobarida iz znane rodbine, po domače Komac, odkoder je odšel pred nekaj leti / Kranj in v Trst, in pred 5 ieti prišel v Gorico, kjer je bil naj-prvo uradnik pri »Goriški ljudski posojilnici" in na to pri »Zadrugi". Pot življenja mu ni bila s cvetjem posuta, ali ko se je v Gorici udomačil v novem življenju, se ga je lotila neizprosna jetika, ki ga je mučila skoro leto dnij, in končno položila v grob, starega jedva 38 let. Pokojnik je imel v Gorici in drugodi mnogo prijateljev in znancev, nasproti katerim je bil vedno odkrit, in dasi na videz osoren in nepristopen, je kril v sebi blago in čuteče srce. Pogreba se je udeležilo obilo občinstva, znancev in prijateljev, slov. bralno
in podporno društvo s trobojnico. Na krstu sta bila položena dva venca: »Trgovsko-obrtna zadruga svojemu uradniku" in »Prijatelji prijatelju".
Počivaj v miru!
Umrla je gospa Marija Gabršček, soproga g. Ivana Gabrščeka, c. kr. poštnega uradnika v Gorici. Pogreb bo danes pop; ob 5VS. N. v m. p.!
Sodnljskl pisarniški Izpit sta napravila te dni v Trstu gg. Ant. Trampuž in Viktor Nemec, oba pom. uradnika pri c. kr. okr. sodniji v Komnu. Napravila sta izpit v slovenskem, laškem in nemškem jeziku.
Začetek Šolskega leta na c. kr. pripravnici za učiteljišča v Podgori pri Gorici bode dne 16. septembra.
Vpisovanje bode dne 14. in 15. septembra od 9—12. ure predpoludne v ta-mošnjem šolskem poslopji.
V ta zavod se sprejemajo krepki in zdravi dečki, ki so dosegli 14 ali več let — ali pa vsaj 13 Va leta svoje starosti in so dovršili z dobrim vspehom ljudsko šolo ali pa kak razred srednjih lol ter se žele* posvetiti učiteljskemu stanu.
Za sprejem se zahteva: zadnje šolsko spričevalo, krstni list, spričevalo o stavljenji koz in zdravniško spričevalo, da je zdrav in brez telesnih hib.
Šolnine se ne plačuje, temveč dobe pridni in potrebni učenci nekaj državne podpore na tem zavodu. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča v Podgori, dne 31. avgusta 1903.
Poseben vlak je dovoljen na vipavski železnici piih. nedeljo radi semnja v Renčah, ki bode v ponedeljek dne 7. t. m. Odhod iz Ajdovščine ob 12 dop., iz Gorice ob 2*10 pop.
Predstava »Desetega brata* v Dorn-bergu, — V nedeljo popoludne je bilo živahno po Vipavski dolini, Iz Ajdovščine se je pomikal vlak proti Dornbergu, iz Gorice je drdral drugi, natlačen občinstva, po cesli pa so se- vrstile kočije in lahki koloselji, žar-dinjere in biciklisti, da so se kornaj drug drugemu umikali. Marsikdo jo je krenil pe8 _ vse pa je njte]0 v Dornberg. Dasi je pihala prav občutna burja cel popoludan, vendar ni ovirala pritoka ljudij v Dornberg od vseh stranij. Pa, saj so imeli predstavljati v Dornbergu slovečo narodno igro »Deseti brat", in vse je bilo radovedno, kako se bo igrala, to toliko bolj, ker se je nekaterim zdelo naravnost nemogoče, da bi Dornber-žani mogli igrati tako igro. Bili so ljudje, ki so pogumnim možem okoli naprednega dorn-berškega društva rekali naravnost, da je nemogoče, da čemu se lotevajo take reci, drugi so se muzali tako pomembno, bile so pa tudi taki, ki so jim privoščili blaraažo. Ali te ni bilo, marveč jo bil vspeh truda in požrtvovalnosti naravnost sijajen. Igra »Deseti (Daljo t prilogi.)
»saj sem vam samemu pripovedoval sinoči; ne govorimo več o tem !*
»Ne govorimo več o tem, obdržite svoje misli za se!« prične kričati Porthos. »Ne govorimo več o tem! Kuga naj vas vzame! Kako hitro končavate! Kako! Kardinal pusti izvohuniti plemiča, ukrasti mu po iz-dajici, po roparju, po človeku, ki zasluži vislice, njegova pisma in s pomočjo tega vohuna in s pomočjo teh pisem pusti Ghalaisu odrezati glavo pod abotno pretvezo, da je hotel umoriti kralja in poročiti Mon-sieurja s kraljico! Nihče ni vedel besedice o tej zago-netki, vi ste nam jo povedali včeraj v veliko zadoščenje vseh, in dočim smo še prenečeni vsled tega poročila, prihajate danes in pravite: Ne govorimo več o tem!«
»Torej govorimo o tem! Razmislimo si stvar, če želite,« odvrne Aramis potrpežljivo.
»Ce bi bil jaz konjar ubogega Chalaisa,« vsklikne Porthos, »bi imel ta Rochefort prestati nasproti meni neprijeten trgnotek!«                                                 ^
»In vi bi imeli potem prestati žalostno četrt ure nasproti rdečemu vojvodi,« pripomni Aramis.
»Ah, rdeči vojvoda! živio, živio, rdeči vojvoda!« odvrne Porthos, ploskajo z rokami in kimaje z glavo. »Rdeči vojvoda je krasen. To besedo jaz razširim, moj ljubi, bodite brez skrbi. Duhovit človek je ta Aramis! Kakšna nesreča, da niste mogli slediti svojemu poklicu, ljubi {moj! Kako znamenit abbe" bi bil postal iz vas!«
»O, to je samo začasna zakasnitev,« odvrne Aramis, »enkrat postanem vendar. Saj veste, Porthos, da s tem namenom nadaljujem svoje bogoslovne študije.«
»On bo, kakor pravi,« potrdi Porthos,« on bo to prej ali slej.«
»Prej,« pravi Aramis.                                          'i
»Samo jedne stvazi pričakuje, da bi hitro prišel do zaključka in zopet oblekel svojo sutano, ki visi pod njegovo uniformo,« opomni neki mušketir.
»In česa pričakuje?« vpraša neki drug.
»On pričakuje, da kraljica podari kroni Francije dediča.«
»Ne šalite se s tem, gospodje,« pravi Porthos; »hvala Bogu je kraljica še v letih, ko ga lahko podari.«                                                       ,
»Pravijo, da je gospod Buckingham v Franciji,* odvrne Aramis z zvitim smehljajem, ki je dal temu navidezno tako priprostemu stavku precej škandalozen pomen.
»To pot se motite, prijatelj Aramis,« ga prekine Porthos, »in vaše hrepenenje po duhovitosti vas vedno sili čez meje; če bi vas slišal gospod Trčville, bi se štele vaše besede v zlo.«
»Ali me hočete učiti, Porthos!« vsklikne Aramis, v katerega mirnem očesu se je posvetil blisk.
»Ljubi moj, bodite že mušketir ali abbe\ Bodite to ali ono, toda ne to in one,« odvrne Porthos. »Athos vam je rekel prav zadnjič, da jeste iz vseh jaslij. Ah, ne bodeva se jezila zaradi tega, prosim vas, bilo bi tudi brez koristi; saj veste, kaj je sklenjeno med vami, Athos o m in menoj. Vi obiskujete gospo de Bois-Traey, sestričino gospe de Chevreuse, in baje vam je dama jako naklonjena. O, moj Bog, treba vam ni priznavati svoje sreče, nihče vas ne vpraša po vaših skrivnostih, znana je vaša molčečnost. Ker pa imate to čednost, hudiča, vporabljajte jo tudi nasproti Njenemu Veličanstvu. Naj govori, kdor hoče in kakor hoče, o kralju in kardinalu; toda kraljica je sveta, in če se govori o nji, naj se le v dobrem smislu.«
»Porthos, vi stavite ravno take zahteve, kakor Narcis, opozarjam vas na to,« odvrne Aramis. »Znano
vam je, da sovražim moralno govore, razun, če je govornik Athos. Vi, moj ljubi, imate prekrasen pas, da bi stali mnogo nad takimi stvarmi. Jaz postanem abbe", kakor hitro mi bode ugajalo; sedaj sem mušketir: kot tak povem, kar se mi zijubi, in v tem hipu se mi zljubi povedati vam, da me spravljate v slabo volje«
»Aramis!«
«Porthos!«
»O, gospoda, gospoda!« prično klicati na njiju od vseh stranij.
»Gospod de Trčville pričakuje gospoda d* Artag-nana,< jih prekine sluga, odpirajo vrata kabineta.
Med tem naznanilom, tekom katerega so vrata ostala odprta, je vse molčalo, in sredi tega molka je korakal mladi Gaskonec po dolgem čez del predsobe tar vstopil h kapitanu mušketirjev, čestitajo si iz vsega srca, da se je še ravno o pravem času izognil koncu tega nenavadnega prepira.
III. Avdijenca.
Gospod de TreVille je bil za hip jako slabe volje; vendar je uljudno pozdravil mladega moža, ki se je priklonil do tal, in se smehljal pri sprejemu njegovega poklona, katerega bernsko narečje ga je spomnilo njegove mladosti in njegove domovine, dvojen spomin, ki človeku v vsaki dobi njegovega življenja izvabi smehljaj. Toda skora takoj se je obrnil proti predsobi, namignil d' Artagnanu z roko, kakor bi ga hotel prositi za dovoljenje, da odpravi druge pred njim, in zakliče trikrat, vsakikrat glasnejše, tako da je njegov glas preletel vse stopinje med poveljem in ra&draženostjo:
»Athos! Porthos! Aramis!«
Priloga „3o6e" it. 70. z dne l septembra 1003.
mi
mm
brat* je vspela, rečeno na sploh, prav dobro ter je nadkrilila pričakovanje. Marsikdo je mislil, da bo tako nekaj nerodnega in prisiljenega, ali končno se je prepričal, da posamezne hibe, ki so se pojavljale, zakriva na daleč splošni vtis igranja, in da so nekateri teh igralcev naravnost imenitni. Dolef (Jož. Pavlica), Spak (Bric), Piškav (V. Marinka), Neža (gospa I. Marinka), Manica (g.ca Al Ulčakar), Benjamin (Budjn) so bili polejg drugih, z ma,-' limi izjemami, tako na svojem mestu/ da jin'; je bilo veselje videti. Krjavlja je predstavljal priznani slovenski igralec Verovšek i? Ljubljane tako spretno, kakor igra to vlogo vedno. Prostor pred odrom in okoli odra je bil natlačen, tako natlačen in pblnrtfbcinstv% da se je kar trlo ter so celo ograje pokale. Kerje bil vsled tega tudi vriš velik, je trpel pri tem užitek predstave in se ni dobro slišalo, dofiini bi bili vživali vsi prisotni, ako je vladala popolna tišina in mir. Toda to je jako težavno pri takih predstavah pri nas na deželi, ako pride na dvorišče tak naval, ka-koržen je bil pri Šinigoju. Misliti pa treba, kako naj se v takem pogledu odstranijo ovire. —
Igra »Deseti br<tt* je zapustila v pri-sotnikih najboljši utis in je bila v veliko zadoščenje vsem onim, ki so se trudili za igro, zlasti gg. predsedniku ter mladima učiteljema Bricu in Brcetu in g. Marinki. — Stroški so bili izdatni, no, tudi na to stran je vspeh zadovoljiv.... Ostane v prijetnem spominu vsem, zlasti še onim predstavljalcem izmed ljudstva, ki so se trudili, uili in pomagali k lepemu vspehu igre. Pokazala je ta predstav?, da imamo v Vipavski dolini nadarjeno ljudstvo, ki je sposobno in dovzetno za vse lepo, le učiti in pripravljati k temu ga je treba. Čast mu in čast vsem, ki se brigajo za njegov napredek!
Kdo je bojkotoval .Krojaško zadrugo* 1 — »Norica" pravi, da je Gabršček napovedal bojkot K. z., in sicer zategadel, ker je konstatoval nekaj, kar so vsa leta govorili in delali goriški klerikalci ter celo člani v načelstvu in nadzorstvu, namreč, da so zasebni trgovci cenejši nego zadruga. Gabršček je le omenil, zakaj da so zasebni trgovci cenejši, namreč zaradi tega, ker ima zadruga previsoke režijske t r o S k e. In zares, tako visokih troškov nima noben trgovec! Zato je naravno, da je lahko cenejši nego K. z.! — Mi poznamo klerikalne rodbine, ki hočejo igrati večjo vlogo v svojem taborju, pa so obrnile hrbet K. z. že takoj od začetka, ker... so bile pri Del Pieru. Musini itd. bolje in ceneje postreLene. Ko so bile zaradi tega interpelovane, so dale kratek odgovor, da... nimajo denarja »za skozi okno", kajti drugod kupijo bolje in ceneje. Da, lahko imenujemo odbornike, ki že par let niso nič kupili v zadrugi, za stotake pa pri-zasebnem trgovcu, ki je Lah. In še več:  nekateri   so   kupovali   v   zadrugi   na
upanje, za denar pa pri Del Pieru. — Ti so torej K. z. že bojkotovali, a Gabršček je le konstatoval to čudno resnico. — Radi umejemo, da je kavčem ta resnica neljuba, toda potolčejo naj se na prsi in reko: sami smo krivi, sami krivi!
Krojaška zadruga. — »Gorica« je priobčila pogodbo, katero so podpisali trije člani načelstva »K, z.* ter ž njo prodali za ^dgbo^ ^ celo trgovsko tvrdko ter je zadruga v resmcinzifnila s"**pb'fršja. Pogodba je jasna v tem smislu, da K. z. danes več ni, no vkljub temu so jo položili klerikalnim cepcem v odobrenje. Seveda so jo odobrili, kar pomeni, da s svojo glavo nič ne mislijo! -^ To pogodbo podamo s primernim komentarjem tudi svojim čitateljem.
Tudi .Gorica" ni še prinesla računov za 1. 1903. t. j. od 1. januvarja do 2. maja in od 2. maja do 17. avgusta. Te račune je I Svitoslav Premrov obljubil občnemu zboru; ! ne vemo, ali jih je prečital. Zato pričakujemo, da jih priobčita klerikalna lista, potem bo govorila »Soča« o njih. Tiste čorbe, katero sta zmešali klerikalni trobilci, pa ni mogoče povžiti. Ta Čorba pravi: bodisi so kavči falsifikovali prejšnje ali  pa letošnje račune,
—  ali pa so »fondo perduto* pokrili odkod drugod. To pa hočemo vedeti, kako je z računi, zato počakamo, da jih priobčita klerikalna lista. — Jedno pa trdimo: situvacijska bilanca, priobčena v »Gorici* in »P. L.", ni resnična. Mi dokažemo to, le na dan s celotnim računom! Člani K. z. so varani in sleparjeni!
Shod socljalnlhdemokratov t Komnu.
—  Pišejo nam iz Komna, 31. avg. Včeraj — 30. t. m. — se je zbralo nekaj ljudij na dvorišču Gasparijeve gostilne »pri Smrdclu", in sicer po blagoslovu  ob 4. uri  popoldne,
—  Došel je iz Trsta socijalist Linhart in pripeljal je s seboj, kakor je že običajno, do 20 pevcev in pevk iz delavskih slojev, Kopača in Linharta namreč spremlja na shodih vedno kompanija delavcev in delavk kot šta-faza, da ob priliki ploskajo in aplavdirajo ter nekako tudi druge navzoče v to zapeljejo, — Prilično tudi pevajo, da vabijo kaline na li-maniee. — Ob 3. uri nastopi delavec Kodrič iz Komna in pozdravi v imenu socijalistov pičlo navzoči »publikum". — V odboru sta sedela tudi Pipan iz Preserji in Štolfa Avgust iz Volčjegagrada. — Prvi je ključavničar v Nabrežini in drugi tudi tam kamenosek. Linhart je dobil besedo in govoril je preko eno uro pičlo navzočim. Mnogo je bilo ko-menskega »precartnega ženstva" navzočega, ki se je smejalo govorniku. Neizgibni ko-menski »Becek« ali po domače ,T i n č e Beckov* imenovan, je v »natrkovanem« stanu norce »bril« z govornikom in ga tu in tam moli! v govorjenju. Jedro Linhartovega govora je bilo: 1. On je delavec in hoče pomagati delavcu. — 2. Naši slov. poslanci niso na pravem mestu in ne delujejo, pa vendar dobivajo   10 gl. — ali   20 K na
dan. —. 3. Dr. Tavčar in Šusteršič sta v i drž. zboru glasovala, da se armada pomnoži i za — 70.000 mož. — 4. Dr. Turna in And. I Gabršček sta voditelja goriške liberalne stranke. Bojita se priti k našemu shodu, ker se ne moreta odzvati na naša izvajanja. Samo po »Soči« nekaj zaropotata. — Ta dva moža sta vaša najhujša sovražnika.— Naj prideta v nedeljo v Nabrežino na našo veselico in naj nam odgovarjata, ako. se upata. — Poživljal je ria"vzaee; naj -obrnejo hrbet liberalni stranki — 5. Klestil je čez klerikalno stranko. Dejal je po »farjih«. Rekel je, da pravijo, naj ne gledajo (namreč ljudstvo) na njih dejanja, ampak naj delajo to, kar jih oni (farji) učijo. Pravil je, da vsak bode zveličan po svoji „fasiji«. — Rekel je:T Jaz imameno vero, vi imate drugo. Pa ne bojte se, da bodete zveličani. Bogatini in kapitalisti imajo nebesa na tem svetu; delavci in ubožci pa pekel in pekel bodo imeli tudi na onem svetu. (Ka* je pa Bogatstvo brez zdravja P) — 6. Razsajal je čez avst. vlado. Proti KOrberju je govoril. — Rekel je, da mora Avstrija — »k rep a ti*. — Bal tako je govoril proti Ogrom. — 7. Rekel je, da edino oni (socijalisti) so na pravem potu. Oni imajo geslo: »Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe". Oni so »internaeijo-nalni". Oni so za vse enaki; zato so socijalisti skupaj združeni iz vseh narodov. V Nabrežini da imajo že lepih vspehov v obč. zboru. — Rekel je tudi, da na Ruskem in v Turčiji vlada absolutizem. Da tam ubijejo človeka, ako car ali sultan to ukažeta. — Poživljal je, naj pridejo v nedeljo v Nabrer žino, da se prepričajo o vspehih socijalistov, Konečno so navzoči delavci - pevci in pevke zapeli »delavsko pesem«. V krčmi pri Gaspariju in Kovačiču se peli j pomenkovali so se tudi laški. Okoli 9, ure so se odpeljali.
Tombola v Sovodnjah, katero je priredilo v nedeljo vojaško^veteransko društvo, se je sponesla prav dobro. Udeležba je bila zadostna. Tombolo sta dobila v dveh neki Cijan iz Trsta in neki Mirenec; tudi činkvini je pripadla nekemu Mirencu. Vse se ; .Silo v redu, le izredno hud veter je nuga, i,
V SoTodiijnh bodo občinske volitve. Klerikalci se pripravljajo na nje z vso boje-vitostjo, o čemur pričajo njihovi dolgi dopisi po »Gorici«. V sedanjega g. župana se zaletavajo na najgrši način ter mu očitajo krč-marstvo, ali poglejte le v bližnj*. Bilje, tam je pa vse v redu, dasi je župan tudi krčmar; seveda je klerikalec! Klerikalci lažejo in podtikajo in sejejo prepir po občini ter obljubljajo zlata nebesa, ako pridejo oni na krmilo. Mi svarimo pred sladkimi besedami klerikalcev, ker ti- možje nikdar še niso držali besede in ker so klerikalne občine najslabše upravljane. To kažejo dejstva. Radi tega se nadejamo, da nastopijo proti klerikalni objestnosti, ki bi rada spravila sovodenjsko občino v svojo malho, razsodni možje, ki ste-rejo klerikalno poželjenje po občinskem uradu
ter pripomorejo do tega, da bo občina vedno upravljana primerno času in krajevnim razmeram ter da ne zaide v nemarno gospo-darejenje in izsesavanje, kar edino želijo kle-petavi klerikalci. Na noge!
Ustrelil se jo včeraj v jutro ob 5. uri v ulici Morelli št. 60 na stopnicah stanovanja svoje ljubice okoli 26 let stari Ettore Standler, Tržačan, trgovski uradnik v Gorici. Nesrečna ljubezen ga je gnala v smrt.
Cesta po BaSkl dolini je že izročena prometu. To je bilo veliko in prekrasno delo, ki je moralo premagati mnoge ovire (— gre celo skozi tunel! —.) Gesto je izvršil domači podjetnik g. Anton Križnic, župan kanalski. Vsi tuerodajni krogi so z delom g. Križnica jako zadovoljni — To je dokaz, da tudi med nami raste število sposobnih in podjetnih ljudij! —
Nesreča t tunelu pod Kostanjevico.
— Včeraj dop. okoli II. ure je počila ob uhodu v tunel pod Kostanjevico mina, ki jo bila prižgana druga ? prižigali so namreč 8 mine. Ta se je sprožila prezgodaj, čeprav je bila vrvica zadostno dolga. Vrgla je zemljo in druge reči v obraz delavcu Ant, Llpičerju iz Kala ter ga lahko ranila. Pripeljali so ga v bolnišnico usmiljenih bratov,
Slovensko planinsko društvo praznuje letos 10-letnico svojega obutanka. Društvo je nameravalo to važno slavlje praznovati v Vratih in ž njim združiti otvoritev novega doma v Vratih. Ker pa ta stavba zaradi nepričakovanih ovir pri stavbi ne bo pravočasno dovoljena, se novi dom otvori prihodnje leto, 10-lotiiica pa m bo slavnostno praznovala meseca oktobra letos v Ljubljani ter združila z večjo veselico, Dan praznovanja in njega vspored naznanimo pozneje,
Dne 6. 7. in 8. septembra letos pa priredi društvo skupni izlet skozi Vrata na Triglav in v Bohinj, Tačas se tudi otvori v Vratih nova znamenita pot na Triglav, katero je društvo ravnokar dodelalo,
Iekaz posredovalnemu odseku Slovenskega trgovskega društva »Merkur" f Ljubljani. — Službe iščejo; 7 kontorislov oziroma kontoristinj, 2 poslovodju, 2 pomoč, mešane stroke, 8 pomoč, manufak, stroke, 7 pomoč. špec. stroke, 4 pomoč, želez, stroke, 3 pomoč, špe , in galant, stroke, 1 učenec.
Proste služb j: 2 kontorista, 4 pomoč, manufak. stroke, 2 pomoč, meš. stroke, 3 pomoč, želez, stroke, 1 pomoč. špec. stroke, 3 učenci.
Javni ples bode v Rentah dne 6. in v ponedeljek — na dan trga —dne 7. t. m. Svira godba iz Ločnika, broječa 30 mož. V ponedeljek bode igrala godba na trgu od 10—12 ure.
Javni ples priredi kanalska mladina v nedeljo dne 13. t. m.
Zahvala. — Kakor lani, tako je tudi letos tukajšnje slavno županstvo naklonilo ubegi šolo obiskujoči mladini v Komnu in v
Mušketirja, s katerima smo se že seznanili in sta bila zadnje dva imenovana, sta takoj zapustila gručo, v kateri sta bila, in odkorakala proti kabinetu, katerega vrata so se zaprla za njima, kakor sta prestopila prag. Dasi njuno vedenje ni bilo popolnoma mirno, je njun dostojanstveni, a vendar tudi ponižni prihod vzbudil začudenje d' Artagnana, ki je videl v teh možeh dva poluboga in v njunem poveljniku olimpskega Jupitra, oboroženega z vsemi bliski.
Ko sta mušketirja vstopila, ko so bila vrata za njima zaprta, ko se je zopet pričelo šumno pogovarjanje v predsobi, h kateremu je povelje, ki je doletelo tovariše, dalo novo snov, ko je končno gospod de Treville, molče in nagubanega čela, premeril tri ali štirikrat celo dolžino svojega kabineta, pri čemur je vedno stopal pred Porthosom in Aramisom, ki sta stala nepremično in nemo kakor pri paradi, je naenkrat obstal pred njima ter ju z jeznim pogledom premeril od nog do glave.
»Ali vijiifa, kaj mi je povedal kralj, in to šele sinoči? Ali vesta, gospoda?«
»Ne,« odgovorita mušketirja po kratkem molku, »ne, gospod, midva ne veva.«
»Toda upam, da nama izkažeta čast in nama poveste,« pristavi Aramis s svojim uljudnim glasom in prikupljivim spoštovanjem.
»Rekel mi je, da pusti od sedaj naprej izbirati svoje mušketirje iz telesnih straž gospoda kardinala.«
»Iz telesnih straž gospoda kardinala! In zakaj to?« vpraša Porthos živahno.
»Ker je izprevidel, da mora svoje slabo vino zboljšati s tem, da mu primeša dobrega.«
Mušketirja zarudita do očesne beline. D' Artagnan se ni zavedal, kje je, in bi bil rad sto čevljev pod zemljo.
»Da, da,« nadaljuje gospod de Trčville, razgrevaje se, »in Njegovo Veličanstvo ima prav, kajti, pri moji časti, mušketirji igrajo na kraljevem dvoru vsekakor žalostno ulogo. Gospod kardinal je včeraj pri igri pripovedoval kralju, da so se predvčeranjem ti prokleti mušketirji, ti poosebljeni hudiči — in vsako teh besed je ironično povdarjal, kar mi je bilo še neprijetnejše, ti vse uničujoči vojaki — pri tem me je gledal z resničnim tigrovim pogledom — zakasnili v neki krčmi v ulici Teron, in ronda njegovih telesnih stražnikov — mislim, da se mi je hotel smejati v obraz — se je čutila prisiljeno, zapreti kalilce miru. Hudiča, vidva morata o tem kaj vedeti! Mušketirje zapreti! Vidva sta bila prisotna, ne izgovarjajta se! Spoznali so vaju, in kardinal vaju je imenoval. Seveda je to moja krivda, da, moja krivda, ker sem jaz oni, ki sem si izbiral svoje može. Zakaj, hudiča, ste me prosili za uniformo, Aramis, če vam je tako silno ugajalo pod sutano? In vi, Porthos, ali imate tako lep pas samo zato, da obešate nanj slamnat meč ? In Athos! Athosa ne vidim. Kje je ?«
»Gospod,« odvrne Aramis žalostno, »bolan je, zelo bolan!«
»Bolan, zelo bolan, pravite? in kakšno bolezen ima?« —
»Bati se je koza, gospod,« odgovori Porthos, hote* tudi kako svojo besedo vmešati v pogovor, »in to bi bilo neprijetno, ker bi gotovo ostavilo sledove na njegovem obrazu.«
»Koze? To je zopet neka tako znamenita povest, kar mi pripovedujete tukaj, Porthos! V teh letih imeti koze? Ne, ne, ampak brezdvomno je ranjen, morebiti ubit. — Ah, če bi vedel!... Prokleto, gospoda mušketirja, jaz ne maram vedeti ničesar o tem, da na tak način obiskujete slabe kraje, pričenjate na cesti prepir
in bijete na razpotjih z meči okoli sebe. Končno ne maram, da se izpostavljate telesnim stražam gospoda kardinala v zasmehovanje, kajti to so hrabri, mirni in urni ljudje, ki se nikdar ne izpostavljajo nevarnosti zapora in bi se gotovo tudi ne pustili zapreti — oni ne, tega sem si svest. — Raje bi umrli na mestu, kakor da bi se umaknili za korak. — Rešiti se in bežati je pač le lastnost kraljevih mušketirjev!«
Porthos in Aramis sta se tresla jeze. Zadaviti bi bila želela gospoda de Treville, če bi v globočini svojega srca ne bila čutila, da mu vdihava take besede le njegova velika ljubezen do njiju. Z nogo sta trla preprogo, grizla si ustnice do krvi in z vso močjo stiskala boč svojih mečev. Zunaj so slišali, kakor smo omenili, poklicati Athosa, Porthosa in Aramisa in spoznali na glasu gospoda de Treville, da je jezen. Deset radovednih glava se je nagnilo k tapetni steni in pobledelo jeze, kajti njihova ušesa pri vratih niso prislišala niti zloga vseh njegovih besed, dočim so njihova usta zdaj pa zdaj ponavljala razžaljive kapitanove besede celi skupščini v predsobi. V hipu je zavrela vsa palača od kabinetovih pa do hišnih vrat.
»Ah! kraljevi mušketirji se puste zapreti telesnim stražnikom gospoda kardinala,« jo nadaljeval znotraj gospod de Treville, razburjen ravno tako kakor njegovi vojaki, toda vrste svoje besede kakor sunke drugo na drugo in porivajo jih kakor meče v prša svojih poslušalcev. »Ah, šest stražnikov Njegove Emi-nence zapre šest mušketirjev Njegovega Veličanstva! Pri moji duši! jaz sem se že odločil! Takoj sedaj poj-dem v Louvre; tam se odpovem svojemu mestu kot kapitan mušketirjev in ga zamenjam z mestom poročnika pri kardinalovi telesni straži. In Če mi prošnjo odbije, pri moji duši, pa postanem abbe\
Svetem 50 K (petdeset K) za Šolske potrebščine za šolsko leto 1903-04. — Za ta blagodušni dar izreka podpisani v imena učiteijstva in uboge šolske mladine slavnemu županstvu svojo najsrčnejšo zahvalo! — Bog daj mnogo posnemovalcev!
Krajni  šolski svet v Komnu
31. avgusta 1903.
Anton Le ban, predsednik.
Listnica. — Nekaj dopisov smo morali odložiti za prihodnjič.
50 let zdrav!ikl gost. — Svetnik trgovske zbornice gospod Viljem Schwarz iz Zagreba obiskuje od 1. 1853. vsako leto kopališče Rogatec-Slatina. Zdravniško ravnateljstvo je porabilo to gotovo redko priliko in je čestitalo jubilarju ter mu podarilo v spomin njegovega vsakoletnega bivanja v Rogatcu-Slatini v dobi 50 let krasen album s slikami Rogatca-Slatine, katerega je napravil dunajski dvorni fotograf Klein. Gosp. Schwarz se počuti vkljub visoki starosti zelo dobro in je pri svojem odhodu zatrdil zdra-viškemu ravnateljstvu, da bo tudi za naprej ostal zvest zdraviški gost. Čeprav so taki jubileji zelo redki, vendar je kopališče Ro-gatec-Slatina lahko ponosno, ker vsako leto more pozdraviti mnogo večletnih gostov. Tako obiskuje djakovski škof ekseelenea Strossmaver že 39 let zdravilni rogaški vrelec. Dalje ima kopališče še celo vrsto gostov, ki skozi veC ko dvajset let vsako leto prihajajo, kakor: posestnik Lippics iz Ogrske Sobotice, gospa vdova medicin, svetnika Prinza iz Dunaja, gosp. Konig, maier iz Zala Erersceg in vec dragih.
Rogaški Stryria-vrelec
zdravilna voda prati
želodčnim oteklinam in krču,      Zdravniško ,Bright"-ičnemu vnetju obistji,   priporočeno! kataru v požiralniku in jabolčniku, želodčnemu in črevesnemu kataru, kislej scalnej »dialhesi*, sladkorni scalni driski, Izvrstni                                        zaprtju,
¦dravllnl vspehl!             jetrnim boleznim.
Razgled po svetu.
Državni proračun za prlh. leto je
izdelan ter se nahaja v rokah finančnega ministra. Proračun izkazuje Ž1/, milijona kron preostanka. To ugodno stanje se je doseglo s prihranitvijo ekspertnih premij in z zmanjšanjem obrestij, ker so se konvertirali skupni dolgovi.
Angleški kralj na Dunaja. — V ponedeljek ob 5. uri pop. je prišel na Dunaj angleški kralj Edvard. Sprejel ga je slovesno cesar v družbi nadvojvod in drugih dostojanstvenikov. Na obedu so biii običajni govori, v katerih sta si zagotavljala oba vladarja medsebojno prijateljstvo in dobre od-nošaje med državama. Kralj je obiskal tudi
cesarsko grobišče. Listi pišejo po večini simpatično o angleškem kralju, cd, spominjajo se nekateri tem povodom tudi angleškega klanja v južni Afriki.
Znamenita slavnost r Dolini v Istri. — Letos slavi narodno probujena slovenska Dolina pomenljiv praznik Pred 25 leti je bila namreč tamkaj ustanovljena narodna čitalnica, ki se je pozneje pretvorila v bralno in pevsko društvo »Vodnik". Leto3 pa tudi preteče Cetrtstoletje, odkar se je vršil v Dolini velikanski slovenski tabor, katerega se je udeležilo blizo 10.000 ljudi. Za trajen spomin tega velevažnega dogodka so postavili dolinski rodoljubi na trgu na vzvišenem prostoru iz marmorja izklesan spomenik. Društvo .Vodnik' je sklenilo, da bode svojo petin-dvajsetletnicc slavilo dne 13. t. m. na posebno sijajen način. Te slavnosti se udeleže polnoštevilno aH po odposlancih vsa slovenska in hrvatska narodna društva iz Trsta in Istre,
Srbija. — V Belemgradu se je vršil v nedeljo velikanski shod, katerega se je ude-šilo okoli 8000 oseb. Na shodu so protestirali proti postopanju Turčije v Macedoniji in zahtevali, da naj se pomirjenje Macedonije poveri balkanskim državam. Na shod je došla brzojavna vest, da so Turki razdejali neki samostan na srbski meji ter da so poklali vse prebivalstvo. Nastalo je vsled tega na shodu veliko ogorčenje, in množica je hotela demonstrovati pred turškim poslaništvom, ali policija je to preprečila.
Sestanka hrvatskih in slovenskih ablturljentov v Spljetn se je udeležilo okoli 150 abiturijentov. Vsprejem, ki ga je priredilo mesto dijakom, je bil sijajen, kakor se je izvršil tudi ves sestanek povoljno.
„Zveza sloveii. požarnih bramb za Spodnje Štajersko" je imela v Žalcu občni zbor. »Zveza • je ustanovila osem gasilnih društev. Pri društvih, ki sov »Zvezi*, je 647 mož z 38 brizgalnicami.
Mesto Iz stekla. — Popolnoma iz stekla zidano mesto je v Severni Ameriki v bližini YeIlowstone-parka. Steklo ni narejeno umetno, temuč je travno, ki so ga naredili vulkani. Barve je tjmnosive, skoraj črno, sicer pa je popolnoma podobno umetno narejenemu steklu Rezati se da na kose ter ne pripušča nikake mokrote.
V Meksikt je umrl te dni največji bogataš Petro Alverado. Pred par leti je bil še delavec z dnino l1/, K, ali sreča mu je bila mila, dobit je nove zaklade srebra ter obogatel v kratkem. Živel je potratno, kar se je dalo, zidal pa tudi šole, cerkve itd. Ali kljub temu je zapustil svoji ženi 300 milijonov denarja in rudnik srebra v Palmelu.
Lepega fajmoštra imajo v Preddvoru nad Kranjem. Poroča se od tam »Gorenjcu*: V Potočah v Preddvorski fari je umrl gospodar Š., po domače pri Lukcu. Minulo nedeljo popoldne ob štirih se je imel vršiti na Preddvorskem pokopališču pogreb. Ko so pri-
nesti mrliča Že po Četrti uri na določeni kraj, je bila jama šele na pol izkopana, o duhovniku pa ni bilo ne duha ne sluha. Mežnar je pričel kopati jamo v določeni vrsti, a župniku menda to ni bilo prav. Čez dalj časa se namreč prikaže naš fajmošter Jereb ter pove pokojnikovemu sinu, da mrlič ne more biti pokopan na kraju, ki je določen za bogatine in ne za reveže. Namignil je sinu, da bo le potem pokopal očeta, ako bo kaj plačal. Mladi S. — tovarnarski delavec — je župniku par gorkih povedal in ga prav pošteno zavrnil na vprašanje, če je »socialdemokrat*. Šele, ko je sin izjavil, da bo prostor plačal, so jamo kopali naprej. Župnik se je vrnil v farovž, a ker ga celo večnost ni bilo aazaj, so se pogrebci začeli razhajati. Slednjič se je fijmoširu vendarle zjubilo priti in pri jarof oit*U "in klicatr odhajajocinrr »Pojte nazaj, zdaj bo pogrebi* Ljudstvo je bilo razjarjeno nad takim početjem, smilili so se občinstvu pokojnikovi svojci> ki so tarnali, da za očeta ni prostora niti na domačem pokopališču. Menda je župnik Jereb konečno sam uvidel, kako brezsrčno je bilo njegovo obnašanje. Pravijo, da je mladega Š. prosil odpuščanja in da je pogreb opravit brezplačno. Če je le res I*
Pristranski porotnik. — Po tridnevni razpravi se je v soboto obravnava Saborskv-Jedek pred porotnim sodiščem na Dunaju nenadoma preložila, in sicer radi pristra-nosti porotnika Rauscherja. Ta slučaj je gotovo nenavaden in se najbrže do sedaj ni še nikjer na Avstrijskem pripetil. Ta dogodek tvori novo poglavje v psihologiji porotnikov in je gotovo unikum v avstrijskem kazenskem sakonodajstvu. Podlaga pravdi Saborskv-Jedek je navadna tožba radi razžaljenja časti. Tvrdka Saborskv trguje z živino na debelo, obtoženi Jedek pa je mali mesar in podpredsednik mesarske zadruge. Ko se je lani uvedel na živinskem trgu na Dunaju nov prodajalni red, je prišel mesar Jedek najbrže radi velike konkurence s firmo Saborskv v nasprotje, ki se je sčasoma poostrilo tako, da je Jedek imenovano firmo v mesarskem listu jako hudo napal dolžeč jo raznih umazanih dejanj. To je bila podlaga tožbi, o kateri so imeli soditi dunajski porotniki. V sredi med obravnavo, ko je bil zaslišan priča Hutter, ki je edini ugodno govoril za obtoženca Je-deka, je porotnik Rauscher ostentativno iz-zrazil svoje simpatije Jedeku kličoč k izvajanjem imenovanega svedoka demonstrativni svoj ,bravo". To svoje postopanje je Rauscher na to v listu »Deutsche Zeitung* še pojasnil trdeč, da je zaklical priči Hutterju bravo radi njegove odkritosrčnosti, ker je bil ta edini svedok, ki je imel pogum — izpovedati resnico. To je dalo zastopniku obtožbe dr. Rosenfeldu povod, da je predlaga}, da se naj obravnava preloži — radi pristra-nosti porotnika Rauscherja. Dr. Rosenfeid je trdil, da je Rauscher z znanim svojim nastopom prelomil dano prisego, da se ne bode dal voditi od nikakih čustev simpatije ali pa
antipatije, in je celo svojo taržnjo do tožeče stranke javno izrazil v časopisu, vsled česar se ga po g 72. k. p. r. sme odkloniti kot pristranskega porotnika. Ker pa je Rauscher med tridnevno obravnavo mogel vplivati v svojem smislu tudi na ostale porotnike in ker se mesto njega po jasnih zakonskih določbah ne sme poklicati na porotniško klop namestnik, vsled česar je tudi porota nepopolna, je dr. Rosenfeid predlagal, da se obravnava preloži. Dasi je obtožencev zagovornik dr. Gruber temu predlogu z motivacijo, da v zakonu ni utemeljen, odločno ugovarjal, je sodni dvor po skoro enournem posvetovanju sklenil, da se ima predlogu ugoditi in da se obravnava preloži na nedoločen čas. Sodni dvor je ta svoj ukrep utemeljil, sklieevaje se na § 313. kaz. p. r. s tem, da je bil porotnik Rauscher po svoji lastni iz-povedbi pristranski, kar pa nasprotuje jasni postavni določbi, ki zahteva, da morajo biti vsi dvanajsteri porotniki popolnoma nepristranski. Vredno, da si ta slučaj zapomnimo ! Velika slovanska trgovska nlSa v Pari s; a. — Da se čira prej utrde trgovinsko-industrijame zveze med Francijo in slovanskim svetom, uredili so trije Poljaki v Parizu pod imenom »Agenee France Polonaise* veliko trgovinsko hišo, ki skoro odpre tudi podružnice v treh držav, h, kjer bivajo Slovani: v Rusiji, Avstriji in Nemčiji. Prva taka podružnica se otvori v malo dneh v Kijevu.
Narodno gospodarstvo.
Za strokovno izobrazbo kmetovalčevo 7
Naš kmetiški stan zamoreta vzgoja in pouk edina rešiti. Enako, kakor se dandanes skrbi po mestih za strokovno izobrazbo slednjega rokodelca, tako se še v veliko večji meri mora skrbeti za strokovno izobrazbo kmetovalčevo. Tisti rokodelec, obrtnik ali to-varničar, ki dandanes ne pozna svojega orodja, svojih strojev, svojih sirovin, ki ne zna oceniti svojega trgovskega položajav mora propasti. Zato propada tudi naš kmetovalec, ker ne pozna svoje zemlje, ker ne ve, kaj je rodovitost, ne pozna svojih sirovin, ne pozna življenskih pogojev in notranjega življenja in nima pojma o tržnem položaju kmetijskih pridelkov in izdelkov. Naš kmetovalec vidi, da v kmetovanju delujejo njemu neznane naravne sile, in ker jih ne ume, jih spaja z vražami in udan v svojo usodo, pričakuje vse le od slučaja, lo je od dobre letine.
Naše ljudske Šole so potrebne korenite izpremembe \ v njih mora kmetovalcev otrok dobiti podlago za bodoči poklic, in nadaljevalne šole morajo biti ednake obrtnim nadaljevalnim šolam po mestih, t. j. skrbeti morajo za tisto strokovno kmetijsko izobrazbo, ki je vsakemu kmetovalcu potrebna. *rrhu te splošne vzgoje in izobrazbe s posebnim ozirom na kmetijstvo, ki bode v na-
Pri teh besedah si je mrmranje zunaj dajalo duška vedno glasneje. Povsodi je bilo slišati kletve in blas-femije. »ProkletoU »Pri moji duši!« »Smrt vsem hudičem !« se je križalo v zraku. D' Artagnan bi bil rad našel kako tapeto, da bi se bil skril za njo, in je čutil silno veselje, zlezti pod mizo.
»Dobro torej, kapitan moj,« pravi Porthos ves iz sebe, »pač nas je bilo šest napram šestim, toda napadli so nas zavratno, in predno smo imeli čas potegniti meče, sta bila dva naša že mrtva in Athos, težko ranjen, ne mnogo boljši. Saj ga poznate, Athosa, kapitan. Dvakrat je poskusil vstati, in dvakrat se je vnovič zgrudil na tla. Vendar se nismo udali, ne; s silo so nas vlekli naprej. Med potom smo se rešili. Athosa so Imeli za mrtvega in so ga mirno pustili na bojišču, ker se jim ni zdelo vredno truda, da bi ga vzeli seboj. Tako se je vršila vsa stvar. Hudiča, kapitan, vseh bitk ni mogoče dobiti. Veliki Pompej jo je izgubil pri Tarzalu, in kralj Frane I., o katerem sem slišal reči, da bi bil posekal vsakega, ono pri Paviji.c
»In jaz vas imam čast zagotoviti, da sem usmrtil jednega z njegovim lastnim mečem,« pravi Aramis, >kajti moj se je zlomil pri prvi paradi. — Usmrtil ali do smrti zabodel, gospod, kakor vam je bolj prav.c
»Tega nisem vedel,« pristavi gospod de Treville že manj razburjeno. »Po tem, kar slišim tu, je kardinal pretiraval.«
»Toda prosim gospod,« nadaljuje Aramis, ki je uvidel, da se je kapitan pomiril, in se drzne izreči neko prošnjo, »ne povejte, da je ranjen tudi Athos; bil bi ves obupan, Če bi prišlo kralju na uho, in ker je njegova rana izmed najhujših, ker gre skozi ramo notri v prsi, bi se bilo bati..^
V tem trenotku se dvigne pri vratih zavesa, in
plemenit in lep, toda silno bled obraz se prikaže izpod rese.
»Athos!« zakličeta mušketirja.
»Athos!« ponovi celo gospod de Treville.
»Zapovedan* ste, gospod,« reče Athos gospodu de Treville s slabotnim, toda čisto mirnim glasom; »kakor sta mi povedala moja tovariša, ste me pozvali pred se, in jaz se z veseljem pokorim vašemu povelju. Tu sem, kaj želite od mene?«
In pri teh. besedah stopi mušketir popolnoma po predpisih, brez vsake napake in trdnih korakov v kabinet. In gospod de Treville, zavzet nad tem dokazom hrabrosti, mu pohiti naproti.
»Ravno sem hotel tema gospodoma povedati,« pristavi, »da svojim mušketirjem prepovedujem brez potrebe staviti v nevarnost svoje življenje, kajti hrabri ljudje so kralju zelo ljubi, in kralj ve, da so njegovi mušketirji najhrabrejši ljudje na zemlji. Dajte mi roko, Athos !«
In ne da bi čakal, da bi so novodošlec sam odzval temu dokazu naklonjenosti, zgrabi gospod de Trčville njegovo desnico in mu jo stisne z vso silo, ne da bi opazil, da Athos kljub vsemu prizadevanju, premagati se, ne more, da bi se ne zganil bolestno, in postane še bolj bled, kar bi bil smatral človek poprej za nemogoče.
Vrata so ostala na pol odprta: tako pozornost je vzbudil prihod Athosa, o katerem so kljub temu, da so udeleženci strogo molčali, vsi vedeli, da je ranjen. S hrupnimi izrazi zadovoljstva so sprejeli poslednje kapitanove besede, in, gnane od navdušenja, so se prikazale dve ali tri glave pri odprtini zavese.
Brezdvomno je hotel gospod de Trčville z ostrimi besedami vstaviti ta pregrešek proti pravilom etikete, a naenkrat je opazil, kako se Athosova roka v nje-
govi krdi, in ko se ozre vanj, opazi, da je na tem, da omedli. V istem hipu se Athos, ki je zbral*vse svoje moči, da bi premagal bolečine, a so ga končno te vendar zmagale, kakor mrtev zgrudi na tla.
»Po ranocelnika U zakliče gospod de Treville. »Po mojega, po kraljevega, po najboljšega! Po ranocelnika ! ali pa smrt Bogu ! •— moj hrabri Athos mi pogine.«
Na klic gospoda de Treville je vsakdo prihitel v njegov kabinet, ne da bi kdo mislil komu zapreti vrata, in vsi so se pečali z ranjencem. A ves ta trud bi bil zastonj, če bi zahtevani zdravnik ne bil v palači sami. Ta loči množico, stopi k še vedno nezavestnemu Athosu, in ker sta mu bila ta hrup in to gibanje e nadležna, zahteva prvo in najnujneje to, da preneso mušketirja v jedno sosednih sob. Takoj odpre gospod de Treville vrata in pokaže Porthosu in Aramisu, ki ; odneseta tovariša na svojih rokah, pot. Za to skupino odide zdravnik, in za zdravnikom se vrata zopet zapro. ix
Zdaj postane kabinet gospoda de Treville, ta prostor, ki so ga običajno tako spoštovali, za hip podružnica predsobe. Vsako prične blebetati, vsakdo skuša biti govornik, govori glasno, kolne in roti ter želi kardinalu in njegovi telesni straži, da bi jih vzeli vsi hudiči.
Trenotek pozneje se vrneta Porthos in Aramis; ranocelnik in gospod de Teville ostaneta sama pri ranjencu.
Končno se vrne tudi gospod de Treville. Ranjenec je prišel zopet k zavesti. Ranocelnik je rekel, da se zaradi mušketirjevega stanja prijateljem ni treba vznemirjati, ker je prejšnjo slabost provzročila jedino izguba krvi.
(Dalje pride).
daljevalni Soli skoraj že popolnoma stro« kovna, naj se z vsemi silami skrbi za dobro strokovno izobrazbo s kmetijskimi šolami, ki naj bodo za nase razmere prav in dobro urejene. No, odločno je pa za naše slovenske k me tiske razmere najboljše urejena kmetiška šola na Grmu pri Novemmestu.
Šola je popolnoma narodna slovenskar vendar se poduCuje v nji tudi nemščina kakor predmet v toliki meri, da se je zamore sleherni marljivi učenec za praktično izhajanje dovolj priučiti. Da se bodo pa naši napredni kmetiški gospodarji yrepri$aliA.1da je deželna kranjska kmetiška šola na Grmu pri Novemmestu istinito r*. naše slovenske kme-tiške razmere najboljši urejena kmetiška šola, objaviti~~Y6temo~~ nekaj vrst sž njenega programa. Iz tega Je razvidno, da se uče učenci v kmetiški šoli na Grmu vse predmete nižje realke, potem pa še posebno seveda še vse knietiško strokovne predmete.
Program kmetijske šole na Grmu pri Novemmestu.
A.   Namen zavodu. Deželna kmetijska gola na Grmu je kranjski deželni zavod in ima namen: a) da mladenče kmetskega stanu aH one, kateri se žele pečati s kmetovanjem, po dovršeni osnovni šoli v posameznih strokah kmetovanja, posebno v vinarstvu, sadjarstvu in poljedelstvu, v čebelarstvu in vrtnarstvu itd., strokovno tako izobrazi, da se usposobijo, vsako kmetsko posestvo srednje velik nti uimo oblslonti. odroma oskrbo: vati; b) da ljudskim učiteljem in sploh vsakemu daje priliko, poučevati se v navedenih gospodarskih strokah; c) da po umnem gospodarstvu na veleposestvu Grr.iskem, na katerem se nahaja šola, ter v vinogradih, sadovnjakih in na njivah, katere spadajo k tej šoli, prebivalstvo vzbuja k dejanjskemu posnemanju, in d) da v deželi razširja dobra sadna in trsna plemena. Vsa uredba zavoda, skupno stanovanje, skupna hrana, razdelitev dela in časa, načrt pouka, hišni in poslovni red, vse mora navajati na to, da se učencem ucepi ljubezen do kmetijstva in da se vzgoje za praktično kmetijsko življenje in sistematično delo. V ta namen morajo se učenci v šoli seznaniti z vsemi, umnemu kmetovalcu dandanes potrebnimi vednostimi in znanjem. Vrhu tega se morajo pa tudi v Soli privaditi nravnemu in priproBtemu življenju, šted-ljivosti, zmernosti, delavnosti in sploh težavam kmetskega stanu. Tudi gied6 občevanja in vedenja z ljudmi morajo se toliko olikati, kolikor se v tem oziru dandanes od omikanega kmetovalca zahtevati sme in mora.
B.  Šolsko osobje. a J Redni učitelji. 1. Vodja kot učitelj uči vinarstvo (t. j.trtarstvo in kletarstvo), sadjarstvo, zelenjadarstvo in čebelarstva. Vodja je zajedno oskrbnik šolskega gospodarstva v obče in še posebej gledž trtnih kultur (vinogradov, trinic), sadjarskih kultur in zelenjadskega vrta. 2. Pristav kot učitelj uči poljedelstvo, rasUinarstvo, živinarstvo, uredbo kmetskega gospodarstva, kmetijsko knjigovodstvo, kmetijsko tehnologijo, praktično zemljemerstvo, risanje in kemijo. Pristav oskrbljuje po navodilih vodje vse poljedelske kulture (njive, senožeti), živinske hleve in shrambe za vse pridelke, izimši shrambe za vino, sadje in zelenjad. Pristav vodi tudi z vodjo vred gospodarske knjige in ž njimi spojene račune. 3. Tretji učitelj uči slovenščino, spisje, računstvo, geometrijo in geometrično risanje, zeraljepisje in prirodoznanstvo (živalstvo, rastlinstvo in ru-doblovje), fiziko s klimatologijo in nemščino. Tretji učitelj nadzoruje neposredno učence in knjižnico. Kadar treba, mora pomagati vodji v \ isarni. b. Pomočni učitelji. 1. Duhovnik, za verouk in za navod učencev k izpolnje-var.i krščansko-katoliskih verskih dolžnosti. 2. Učitelj živinozdravilstva. 3. Učitelj gozd-narstva. 4. Učitelj petja. c. Navodniki ali preddelavci pri praktičnih delih učencev. 1. Gospodarski opravnik, za navod pri delih na polju, v hlevih, žitnicah, v mlečni kleti in shnici.2. Vrtnar, za navod pri delih v zele-njadnem in cvetličnem vrtu. 3. Vincar, za navod pri delih v vinogradih. 4. Sadjar, za navod pri delih v sadnji sjalnici, drevesnici v sadovnjakih, v trtnicš ter kipelni in vinski kleti.
Pripomnja uredništva: Izrecno naprošeni priobčujemo ta članek, po-vdarjaje, da nam ne more škodit?, ako pogledamo, kako je urejeno pri sosedu s kme-tiško šolo, katera je pač današnji dan za povzdigo in procvit našega kmetijstva neob-
hodno potrebna. Imamo tudi v Gorici kme-tiško šolo, o kateri pa se čuje v javnosti veliko premalo, in naša kmetska mladina se veliko premalo briga za prepotrebni pouk v kmetijstvu, kateri si treba pridobiti v mladih letih, da se potem lažje s tekom časa v kmetijstvu napreduje. Naša dežela nima preveč takih gospodarjev, ki bi utegnili pošiljati svoje sinove drugam na kmetijski pouk, ali šola v ^o|icj^pjJj|^^oraJa^bjti^ obiskovana mnogo bolje .nego je,leve^a^lnorala {u3fv5estransko vstrezati vsem našim kmetijskim potrebam. Goriški Slovenci moramo pač stremiti za tem, da imamo dobro obiskovano pa tudi v istini dobro kmetiško šolo. To je nujna potreba, 'Ta katero se moramo boriti, da jo dosežemo čim prej. Seveda bi moralo biti v tem pogledu prav v naši deželi že zdavnaj vse v najlepšem redu, ali poklicani činitelji se brigajo za vse druge reči, za tako važne pa preskrbljavajo nas kar največ površno. Prav zato pa moramo stremiti mi, da dobimo, kar nujno potrebujemo.
Prvi čebelarski shod s predavanjem n« Kranjskem se je vršil dne 25. t. m. v
ljudski šoli v Smartnem pri Kranju. 59 čebelarjev in prijateljev čebelarstva iz bližnjih in daljnih krajev ~~ celo s Štajerskega in Primorskega — se je udeležilo tega, za naše čebelarstvo velepomembnega shoda. Od 9. ure zjutraj do 6. ure zvečer, ne vštevši skupnega obeda na Gašteju, so predavali strokovnjaki in pokazali, da je treba naprednemu čebelarju veliko več videti, kot se splošno domneva, če hoče doseči prav4 vspeh. Za temeljito spoznanje zanimivih pogojev in pa najpotrebnejših priprav racijonelnega čebelarstva bi bilo pač nujno potrebno, ustanoviti kjerkoli čebelarske tečaje, kol jih imajo obilno n. pr. na Češkem, in strokovni popotni učitelj bi imel hvaležno nalogo, navajati kranjske čebelarje, kako uravnati ta zapuščeni in zanemarjeni vir narodovega bogastva, da bo mogoče obilno črpati iz njega.
Naročita na umetnik gnojila. — Vabi se poljedelce na sktipic naročbo umetnih gnojil, t. j, Tomaževe žlindre in suporfosfata z Reke, s foiforovo kislino, razstopljivo v vodi. Podpisuje se brez zavezo za ceno, katero odbor, v korist naročnikov, zni^a, kolikor mogoče. Pri naročbt bode treba položiti za vsak kvinlal 1 krono varščine. Gorica, dne 39. avgusta 1903. Nakupovalni odbor c. kr. kmet. društva.
Sladkor bo cenejši. —-Od 1. septembra velja kg. sladkorja v koscih, ki je doslej veljal 88 do 92 vin., le 77 do 81 vin. En kg. navadnega sladkorja, ki je veljal sedaj 86 do 88 vin, velja 74 do 76 vin. V drugt polovici meseca oktobra bo sladkor za nadaljnih 9 vinarjev pri kili cenejši. S 1. t. m. je prišla v veljavo bruseljka sladkorna konvencija.
Književnost.
Is nižin življenja. — Pavel Mihalek. Izdali ,Naši zapiski* v Ljubljani. Založili Fr. Rinaldo in tovariši. Gena 1 K. Knjiga obsega 8 povesti na 96 straneh. Kakšne so, pove še naslov.
Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo
prodajalnico jestvin.
V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz MajdiSevega mlina v Kranju, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Gognac, pristni kranjski brinjevee, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežbe točna in po   mernih cenah
Z odličnim spoštovanjem
Josip Kutin,
trgovec v Nemenlftkl ulici St. 1 v lastni hiši kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
Odlikovana krojaška delavnica
$fot. 1|i»ašič
krojaški mojster v Vrtni ulici Štev. 28.
Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in na deželi. Ima bogato zalogo vsakovrstnega blaga za vse letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerne.
BlfF"' Eavnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono.    *^Mfl|
Izdelke iz lastnega blaga jamčim 1
Spretnega pisarja
(mimdanta)
z lepo pisavo,  sprejme takoj
pisarna   dr.   Dragotina   Tre o,
odvetnika v Gorici.
V najem se odda
gostilna in prodajalnica z jestvinami v Vipavski dolini^ (Goriško). Gostilna in prodajalna sti na jako ugodnem, prometnem in lepem kraju. — Trgovini in gostilni ni v bližini nobene konkurence. Naslov pove" upravništvo.
Premoženje
obsežno   okoli   4   njiv   zemlje,  gozd,
vinograd  in   hiSo   ob   glavni cesti v
Bukovici St. 62 je na
¦H** prodaj. -"OH
V  bližini hiše  je  dobra  pitna   voda.
I Na stanovanje iif hrano
Dr.  Marij   Bresca
kirurgldnl zdravnik naznanjss dn je nlvoril svoj »inhiiljilorij v pritličju hlfo Št. 8. na cesti Frana .IosImm, k er zdravi posebno bolezni v prlu iionu In uSiHlh. — Sproicnm od 10-11 ilop, in oil 3   4 pop.
Sprejme se dobre zidarje !
Ponudbe je pošiljali na naslov: Filip Supaneie, Ljubljana, Rimska cesta 20.
Sprejme se na stanovanje
in hrano
dva   10-14-letna   dečka v dobro,  pošteno slovensko družino. Naslov pove upravništvo.
Anton Pečenko
Vrtna ui.ea 8 — GORICA      Via Oiardino 8 priporoča
pristna bala     AJ&gf,     l»rl»Wh»*«1-
In črna vin«    ^^OjP     "»¦«¦»*»*•«
tz vipavskih,    4*8jL         Istorsklh
furlanskih,            m           vinogradov.
Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vso kraje avstro - ogerske monarhije » sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce.
C«n« zMaraa. Pa*traiba peitana,
se sprejme kandidatinje.
Naslov povš upFavništvo.
Oglas.
Semenj v Renčati, kateri je bil do sedaj 6. septembra vsakega leta, bode odslej dalje z dovoljenjem visokega c. ki\ namestništva y JTrstu^ vedno prvi pondeljek v septembru vsakega leta.
Županstvo v  Renčati,
dne 10. avgusta 1903.
Župan: Merljak.
Elegantno lalepfca n | | |
»Šaljivo pošto"
vedno v zalogi pri Iv. Bonaču v Ljubljani.
Cena 100 komadov K 3»
Artur   M akutz
v Gorici, Ozka ulica St. 1.
izvršuje vsa naročila spadajoča v kleparsko
stroko z največjo natanjčnostjo, — Izvršuje
vpeljavo in popravo strelovodov.
Rimske toplice v Tržiču
(Monfaflcono)
= in blatne kopeli =
priporočane po najboljših zdravnikih proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, Ženskim boleznim itd. itd. Dopolnilno zdravljenje: ž elektri-citoto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Camti.
Zahtevajte
inuj ilustrovani cenik z vet kakor 500 podobami od ur, zlatih, srebrnih in muzlkallinlh predmetov, katerega jiošilja zastonj in poštnine prosto
Hanns Konrad,
tvornica   ur   in   eksportna   hiža Me*« it. 249. — (Češko).
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
Nacalstvo in nadzorstvo je sklrailo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako:
Hranilno vlogo se obrestujejo po Vl%%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5%, Renmi davek plačuje posojilnica sama.
Posojil« < na vknjižbe po 5V»%, na varSČino ali zastavo 6%, na menice 6%, b V«% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5Vt%-
Stanj« 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z deleži K = 129.026. — Hranilne vloge 1,479.006 70. — Po so j.ila 1,443.03010 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Reservni zalog 68,050.90.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
m
TrLoV5ko-obrtna re^ijtroVaria zadruga
z neomejenim jamstvom v Gorici.
Hranila« «tog« obrestuje po 4'/.*, ~ večje stalne, naložene najmanj na jedno
leto, po 5*. - Sprejema hranilne knjižice drugih savodov brez izgube
obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Pasallla daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno  odplačevanje v tedenskih aH
mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje Zadružniki vplačujejo za vBak delež po 1 krono na teden, t j. 260 kron v petih
letih. Po zaključku petletia znaša vrednoBt deleža 300 kron.
Stanje 31. dec 1902:
D.l.il: a) podpisani. ........K   M3.200'-
b) vplačani.........»    305.874-50
Dana p.MjH«..........» 1,248.171-07
iDopolnilnržaiaid . . . . . . »    S4*.139-2a
Y|-f-..........*    911.748*25
Mizarska zadruga ]f[ v Gorici (Solkan)
Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima
veliko zalogo
veliko zalogo
izgotuvljenega pohištva vseh slogov
v Solkanu pri Gorici.
Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza vecchia št. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom.
v Solkanu pri Gorici.
Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času.
----v-^v.r.-T: Cene zmerne. Beli je lična ter dobro osušeno.
Prva kranjska 2 vodno silo na turbino delujoča
tovarna stolov ~ Fran Švigelj
na Bregu, p« Borovnica, Kranjsko
priporoča si. občinstvu, prečast. duhovščini, ioiete-Ijera in predstojnikom zavodov in šol, krCtnarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. brivcem itd.
natančno f n trpežno Izdelane
stole, fotelja, vrtne stole, gug-alnike, naslonjače Itd. itd.
Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno
likano ali v naravni barvi imitirano.
Največja izbira stolov, naslonjačev in
gugalnikov iz trstovine.
Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga
in cene, zastonj in franko. NaroCevalcem na debelo se dovoli znaten popust.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstaejših kom-! binacijah pod teko ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na ; doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili.
Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende.
Naznanilo.
Na mestni nižji realki v Idriji se prične šolsko leto 1903/4, v katerem se otvorita III. in pripravljavni razred, dne 18. septembra s slavnostno otvoritvijo novega realčnega poslopja.
Sprejemni izpiti za vstop v I. razred se pricnd dne 16. septembra ob 8. uri dopoldne.
Učenci, ki želijo delati ta izpit, naj se oglase" v spremstvu svojih starišev ali njih namestnikov dne 13. septembra med 9. in 12. uro pri ravnateljstvu ter s seboj prines6 krstni list in obisko-valno izpričevalo.
Vnanji učenci se lahko oglase" k sprejemnim izpitom tudi pismenp,_ako pošljejo pravočasno gori navedeni listini.
Učenci, ki želijo vstopiti v pripravljavni razred, iz katerega se lahko vstopi po ugodni razredbi brez sprejemnega izpita v I. razred zavoda, naj se oglasi, spremljani od svojih starišev ali njih namestnikov, dne 15. septembra od 8,—12. ure pri ravnateljstvu ter dokažejo s krstnim (rojstnim) listom, da so že izpolnili deveto leto svoje starosti, ali ga izpolnijo še v letu 1003, nadalje da so dovršili z dobrim uspehom III. razred ljudskih šol. Citati in pisati morajo znati slovenski in nemški. Sprejem bo za vse začasen, pri komur se bo r^zvidelo v prvih Šestih tednih, da ne more uspevati, bo moral zapustiti pripravljavni razred ter se vrniti na ljudsko šolo.
V II. in III. razred se bodo sprejamali učenci dne 16. in 17. septembra dopoldne.
Pristojbine ni plačati nobene in tudi šolnine ni na zavodu. V Idriji, dne 1. septembra 1903.
Ravnateljstvo.
Pfaff-ovi šivalni stroji
BMP** ao nafboljl. *"^H ;
To sliži kupec sicer o vsakem izdelku in d vsakega agetjžii, ki navadno niti no ve kaj je šivalni Hiraj, in So ne ve kako ae upelje nit v šivalni stroj, tem manj kako isti Siva, toda mi smo po naši več kol 20-letni poskušnji raznih tovarniških strojev so prepričali, da ho res Pfaffovi iivalni stroji najbolj trpežni, ter 80 uverili da so ne dela z nobenim drugim strojem tako natančno kot s Pf»ffovlm.
Pfaffovi šivalni stroji  i!;XmtI>0,(Wolni ,,ohi š0 vedno
Pfaffovi iivalni stroji  S^SS? za ,lomaao rab0 in
Pfaffovi iivalni stroji  t^S^itS/S^SS:
Pfaffovi šivalni stroji  E*žt .?ioS"" VMakolovamo'
Nikar naj se ne zamudi pred nakupom ogledati Pfaffove šivalne stroje.
i lalooa f faffovih šivalnih in drugih strojev v Gorici via Municipio štev. 1 t                                                             8AUNIG & DEKLEVA.
Poprttvljttlnlcu Šivalnih strojev, dvokok-H Nunska ulica 14.
Ivan Bednarik
priporoča svojo
knjigoveznico
v Gorici
ulica Vetturini št. 3.
Fran Melinek
I krčmar in zidarski mojster  na Vrhovljah St. 30 »Na Planini • priporoča svojo
gostilno,
kjer toči pristna domača bela In Črna t hi a In Tedno sveže   plve. Ima  izvrstno  kuhinjo z mrzlimi in gorkimi jedili ter  prenočišča za potnike in hleve za konje.
Cene zmerne.
Naznanilo,
Podpisani naznanjam slavn. občinstvu, da imam razun pekarije v Gorici v RaMelju št. 29. tudi
novo pekarijo v Kanalu
na glavneni trgu.
Priporočam domačinom ter rojakom po soški dolini vedno sveži kruh vsake vrste. Nadalje sprejemam tudi od zasebnikov kruh v peko, katerega spečem po ugodnih cenah. Imam tudi zalogo moke r&znih vrst, po ugodnih  cenah.
Jožef Valentinčič.
pekovski mojster v Berili in v Kanalu.
r^arol prašc^,
pekovski mojster in siadčičar v Gorici na Komu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torte i. t. d.
PriporoCa  se  slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naročila  ter obljublja solidn.
postrežbo po jako zmernih cenah.
vzajemno zavarovalna banka v Prag-i. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitallje: 76,000.000 K.
Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nage države
z vsaskozl slovansko-narodno uprav*.
Vsa pojasnil« daje:
Ganeraini zastop v LJubljani, čegar pisarne so v lastnej bančnej hiš:
.    eospodskllt ulicah štev. 12.
Zavaruje poslopja in premičnine! proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatne,
podpore v narodne in obfinokoristne
namene.
Anton Potatzky v Corici.
Na sredi Kttitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovallšče nirnbertkega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje.
Svettujloe. — Rožni venci. — Masne knjižice.
lišna obuvala za vse letne čase.
Posebnos t:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce pejmiho s in trgih ter na deželi.   2    3i> -8
Priznanje Ilirskih testenin
~~ iz krogov veleposestva.
Gospodoma
Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica.
Z VaSimi testeninami sem  popolnoma  zadovoljna, ker so res najizvrstnejše od vseh, kar sem jih poskusila.
Tolsti vrh (St. Jernej) Dolenjsko 12. januarja 1902.
Marija Rudež, grajščakinja.