Cena Din 2 IZDAJA ZVEZA FIZKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA TOMANOVA ULICA 1. TELEFON 44-73 Oglasi po ceniku — Mesečna naročnina Din 6-— Rokopisi se ne vračajo TEDNIKZA TELESNO VZGOjO Četo 1 23. avgusta 1945 St. 2 Obnova nam je zadala naloge, ki so se spočetka morda zdele nezmogljive, toda že se kažejo prvi veliki uspehi. Prekaljena borbena mladina je pokazala kaj zmore, ko so njene delovne brigade na Krškem polju rešile za-puščeno žetev in se vse podjetne vrnile, željne novih, še večjih nalog. Mladina ne pozna zaprek, v svojem plamtečem vzgonu, ki je veliko izročilo narodno osvobodilne borbe, bo zmagala tudi večje in težje naloge, ki so še pred nami. Okupator nam je zapustil opustošeno zemljo, pogorišča in grobove. Uničeno je delo rodov in ko so vračajočim se izgnancem omahnile roke ob tolikšnem razdejanju, se je mladina z udarniško pesmijo zarila v zemljo in kupe ruševin. Vsa ta vesela množica je prežeta z duhom novega časa, zgrabila za delo in ga tudi dokončala. Misel pionirstva se širi, delo za obnovo zajema vedno širše kroge mladincev in mladink, delovne čete rastejo v bataljone in brigade, v mogočno armado pionirjev, ki se zaveda, da je od nje odvisna bodočnost izmučenega Ijhdstva, ki je bilo izgnano z rodne zemlje in je tako dolgo hiralo in umiralo v tujini. Mladina je prevzela iniciativo v delu za obnovo in jo prevzema tudi v stvareh, ki se ne tičejo zgolj obnove. Njeno delo je zavzelo mogočen razmah, prešlo je v množičnost in z blestečimi uspehi dokazuje smisel enotnosti in borbe za skupne cilje tudi onim, ki morda še stoje ob strani, ker jih še ni prekalila zavest odgovornosti pred ljudstvom in pred zunanjim svetom. Ta velika borba je boj za napredek, za boljšo bodočnost novih rodov, katerim naj bi bilo prihranjeno suženjstvo, beda in glad kljub bogastvom, ki jih radodarno daje zemlja. Nikoli več si tega bogastva ne bodo prisvojili oni z močnejšimi pestmi in ga proglasili za svoje, drugim pa bi dajali le drobtinice. Mladina je napovedala neizprosen boj reakciji, in ta boj je jamstvo naše bodočnosti. Te dni, ko se je v Ljubljani zbral cvet mladine na prvem zletu Zveze fizkulturnih društev Slovenije, ko je naše mesto osvojila mladina, ko so n jene udarniške pesmi znova in znova donele po ulicah in so v strumnem koraku prihajale vse te množice med nas, smo spoznali, kako tesna vez je sklenjena med mestom in deželo. Prihajali so mladinci in mladinke iz najoddaljenejših krajev, da dajo duška svoji trdni odločnosti, ki je kakor plamen vzplamenela po vsej naši domovini. Pozdravili smo mladince in mladinke, ki so prihiteli med nas. Mladina je ponesla naše pozdrave onim, ki niso mogli priti. Zdaj se bo na sestankih, pa v odmorih med delom in zvečer v domačem krogu, razpredala beseda o vsem tem, kar so videli in doživeli. Ta doraščajoča mladina, je zdaj imela prvo priložnost, da si ogleda ono Ljubljano, o kateri so vsi, ki so jo že mogli obiskati, vedeli toliko povedati. Videla je ono Ljubljano, ki je bila štiri leta žarišče narodnega odpora, katerega ni moglo zatreti nobeno nasilje in ki je v najhujših, najtemnejših dneh v naši zgodovini, postala le še bolj strnjena in enotna. Le malo časa so mogli ti mladi gostje ostati med nami. Čas je potekel v pripravah za nastope in le bežne ure so bile odmerjene za one velike načrte, ki so si jih mladinci in mladinke zamislili, ko je prišla mednje vesela vesi, da jih vabi Ljubljana. L zlet Zveze fizkulturnih društev Slovenije Zlet je bil veličastna manifestacija mladine za enotnost in najtesnejšo povezanost v borbi za skupne cilje. 25.000 udeležencev iz vse Slovenije. — Nastopu na Stadionu so prisostvovali predsednik vlade lov. Boris Kidrič, minister za notranje zadeve tov. Zoran Polič, minister za gradnje lov. dr. Miha Kambič, generalni major tov. Levičnih za JA in zastopniki sovjetske vojaške misije. Prvi zlet! Ljubljana je sprejemala goste, praznično radostno jih je pričakovala, ko so se zgrinjale množice mladine z vseh strani; pozdravila jih je z zastavami, s cvetjem in zelenjem in vsem svojim znanim gostoljubjem. Ta zlet je bil zlet mladine in veren prikaz njenega hotenja. Nova telesna vzgoja je bila zajela vse te množice nastopajočih in čeprav je moral biti zlet pripravljen v prav kratkem času, je nadvse uspel, spored je razen nekaterih malih motenj, ki pa se itak pojavljajo na vsaki večji prireditvi, potekal v naj lepšem redu in tudi vreme je bilo v splošnem naklonjeno. Številni nastopi, ki so morali biti zvrščeni drug za drugim, so seveda terjali, da so sc morale nekatere tekme pričeti zelo rano, prav ob nenavadni uri, ko je še ležala gosta megla. Radi tega tudi število gledalcev, posebno na nastopu lahkoatletov, ni bilo zadovoljivo, vse to pa ni prav nič motilo tekmovalcev, da sc ne bi pomerili po točkah sporeda in dokazali, da se športno življenje obnavlja in da bomo kmalu prisostvovali nastopom, na katerih bodo doseženi vse drugačni rezultati kut zdaj, koše ni bilo pravega časa za vežba-nje in se tudi starim rutiniranim atletom pozna štiriletna vzdržnost, ko jih je klicala dolžnost, da so se bavili z vse drugačnimi (stvarini kakor pa je* telesna vzgoja. že v petek se je začel niz prireditev in nastopov s telovadno akademijo na Taboru. Dogodek za Ljubljano. Tabor je bil s to prireditvijo spet izročen svojemu namenu, potem ko so se dolgo časa v njem šopirili okupatorji. Tabor je bil geslo. Zdaj, ko so ljudje vsepovsod zaposleni, je marsikdo morda prezrl objavo o tej telovadni akademiji, toda kjer koli je bila spregovorjena beseda o Taboru, je vsakdo prisluhnil. Tabor? — Novica je šla od ust do ust in prizadevanje nastopajočih je bilo poplačano z nadvse častnim obiskom, z burno pohvalo in priznanjem, ki ga jim izrekamo na tein mestu tudi mi. Akademija na Taboru je bila za marsikoga doživetje. Drobno, neopazno delo po telovadnicah, je bilo prikazano v svetli luči, vsa ta raznolikost sporeda je pokazala, da so se prireditelji zavedali pomembnosti takšnega nastopa. Potrudili so se in so povsem uspeli! Tudi vaje na orodju so privabile dokaj gledalcev. Seveda pa tej prireditvi radi nepriličnega časa, niso mogli prisostvovati vsi oni, ki bi po tolikem č;Bu prepletavajočih se vtisov, da doma skoraj ne bo vedel povedati drugega kot to, kako je bilo lepo. Kaj je bilo tako lepega? — To, da so bili vsi tako enih misli in dobre volje. Mladini je to dovolj, v tem pa je vsa njena neizmerna vednost. Na vojaškem strelišču so se zbirali strelci. Partizani s svojo •zvesto tovarišico v borbi; stari strelci, ki so se posvetili teinu športu. Pokažimo kaj znamo! Izbrani možje so luknjali tarče, pa je že tako, da je strelska sre- I. Fizkulturni zlet v Ljubljani 19. avgusta 1945. Proste vaje mladink na Stadionu Zdaj je mladina spet vsa zavzeta v svoje delo in ve, kako jih je pozdravila prestolnica, kako radostno jih je sprejela množica, ki je prihitela, da vidi njeno živo silo, ki se je strnila v skupnem nastopu na Stadionu in v veličastnem sprevodu. Ne bomo zamudli nobene prilike in ne bo dolgo, ko bomo to mladino znova povabili medse, takrat bodo uresničene tudi vse one želje, ki zdaj niso mogle biti izpolnjene. Takrat se bo z radostjo svidenja družila tudi še večja, prav neizmerna radost, ko bomo segli v roke tudi dragim tovarišem in tovarišicam onkraj Krasa in Karavank, ko bomo združeni in bo izpolnjen tisočletni sen vseh rodov in bo uresničeno to, za kar danes še trepečemo in za kar nas preveva nezlomljiva odločnost. To hoče mladina! Njeni klici in njene pesmi so izpovedale voljo ljudstva. Ob grobovih herojev je bila dana prisega, ki jo je zdaj ponovila mladina. Zastave so se povesile v minuti tišine, ko so vroče bila srca in se spet dvignile: Mladina čaka na ukaz do-domovine! radi spet videli naše telovadce, vrstnike onih, ki so ponesli sloves slovenske telovadbe širom sveta. Toda gotovo bo tudi onim, ki temu nastopu niso mogli prisostvovati kmalu dana možnost, da pozdravijo tudi našo vzorno vrsto. ★ Medtem ko so se začenjale prve prireditve v okviru zleta, so oživele ulice v živahnem vrvežu mladine. Vlak za vlakom je drdral na kolodvor in množice gostov so prihajale na odrejena prebivališča. Posebno živahno je bilo v bežigrajski šoli, kjer so se zbirali nastopajoči mladinci in mladinke. Po vsej Tyrševi cesti so se zgrinjale skupine in skupinice v četveroredih z zastavami, s kovčki v rokah in veliko mero dobre volje. Smeh, vzkliki in pesem. Odkod tovariši: Mimogrede, bolj pozdrav ko vprašanje — komaj si mogel iz vrveža razbrati odgovore. Z Gorenjskega — z Jesenic, iz Kamnika! Tam se spet oglasi pionirček, s titovko, ki tudi na zlet ni hotel priti brez svoje lesene brzostrelke: Iz Maribora! Pa ga je že preglasil nekdo drug, kakor bi hotel poudariti pomen svoje udeležbe — iz Ljutomera. Tako daleč je prišel s svojimi tovariši. Še nikdar ni bil v Ljubljani, zdaj pa gleda to Ljubljano in se ji čudi. Da, tudi ta Ljubljana je Titova, zastave so in povsod prijazni ljudje. Pionirček kima, vse mu je prav, še to pozabi, da ga je pravkar namočil dež in da ni mame blizu. Moško koraka med večjimi tovariši, ki so ga vzeli s seboj in ve, da bo čez kakšno leto ali dve, tudi on nastopil na zletu, ki bo še vse drugačen kakor pa je ta, ki ga zdaj strme doživlja z vso obilico ča rada lažniva in so radi tega nastajala kratka predavanja, kako bi bilo če... če, — seveda; toda že sc je vtaknil še kdo drug, ki bi tudi rad kaj povedal in pogovori so se nadaljevali, ko je bilo tekmovanje že zdavnaj v kraju. Reči pa je treba, da so bili mojstri, lahko smo ponosni nanje. Odbojka in :košarka, to sta igri, ki razvnemata skoraj bolj ko včasih najbolj buren nogometen derby in sta že mogočno razširjeni povsod, kjer je kaj veselih ljudi. V telesni vzgoji imata poseben pomen, ker v izredni meri združujeta koristno s prijetnim. Harmonično delovanje vsega telesa ju napravlja za eno najbolj vzornih telesnih vaj, zanju tudi ni treba kakšne prav posebne opreme in ju bo možno gojiti tudi tam, kjer za druge panoge, izven telovadbe, ne bo ugodnih pogojev. Nogomet je pač pastorek, kljub vsemu prizadevanju ga nismo mogli spraviti do veljave. Navdušencev je bilo nič koliko, toda odrezali smo se po večini le doma, zunaj pa so nam naložili golov, da smo jih jedva šteli, čeprav se je našim moštvom včasih tudi nasmejala sreča. Igralci so napravili kar so pač mogli, zdaj po tolikem času, vrh tega pa je moralo biti na zletu vse še bolj improvizirano, kar pa ne sme motiti in vzbujati misli, da bo tako tudi ostalo. Dobre volje ne manjka, še manj igralcev. Prava telesna vzgoja bo odpravila kvarno enostranost, ko je nogometaš igral samo in izključno nogomet in radi tega v njem ni mogel razviti vseh svbjih zmožnosti kakor bi jih lahko, če bi prilagodil svoje telo vsem zahtevam tega športa s smotrno telovadbo. »O plavanju smo bili gotovi, da nas bo izrezovalo, če bi tudi povsod drugod šlo bolj narobe«, je rekel star organizator, o katerem se zdi, da se je že v vodi rodil in da bo v njej tudi umrl. Plavanje! Na la šport je bila Ljubljana kaj ponosna. To nek-cfanjc živo zanimanje ni prav nič zamrlo in na plavalnih tekmah se je zbralo nad 3000 gledalcev, ki so bili jamstvo, da sc bo ta množični šport še mogočno razvil. »Drugo leto, boš videl, kaj bomo pokazali ...« je pomenljivo rekel oni stari organizator, ko so bile tekme v kraju. »Drugo leto! — Tekmovalni del zleta, o tem ni dvoma, bo seveda vse popolnejši. Fantje bodo pokazali kaj zmorejo, toda sam zlet, ta manifestacija mladine, ne bo mogla biti drugačna, kvečjemu še bolj prisrčna in odločna, če je to sploh mogoče. Sprevod V nedeljo ob 11. uri dopoldne so se udeleženci zleta razvili v dolgo povorko, ki je krenila izpred Narodnega doma po Aleksandrovi cesli mimo pošte proti Staremu trgu, od kjer je zavila na Kongresni trg. Predstavniki vlade in vojaških oblasti so pozdravili postrojene udeležence, posebno še odposlanstva iz Trsta in Primorja. Govorili so predsednik Zveze fizkulturnih društev Slovenije tov. Stane Trček, ki je izrazil nekaj načelnih misli o bodočem telesnovzgo j nem delu. Predsednik Narodne vlade Slovenije tov. Boris Kidrič je poudaril pomen uspehov na tem zletu, ki so bili doseženi v tako kratki dobi po osvoboditvi, kljub vsemu težkemu delu za obnovo in izgradnjo narodne oblasti. Enotnost — je rekel tovariš predsednik — naj druži vse telesno-vzgojnc delavce, ki naj bodo čuvarji bratstva jugoslovanskih narodov in čuvarji pridobitev narodno osvobodilne borbe. Zatem je pozdravil udeležence zastopnik Jugoslovanske armade generalni major tov. Levičnik. Za FOJ je spregovoril tov. Krca-čič, za Zvezo mladine Slovenije tov. Iztok žagar, v imenu Sindikatov tov. Vencelj Perko, za AFŽ tov. Ziherlova. Neumorni dr. Viktor Murnik pa je govoril kot vodja telovadnih nastopov. Vse govore so prekinjali vzkliki maršalu Titu in čuvarici pridobitev narodno osvobodilne borbe, Jugoslovanski armadi in oglašali so se vedno znova, ko se je vrstil sprevod med gostimi vrstami gledalcev po ulicah. Nastop na Stadionu Višek zleta je bil popoldanski nastop na Stadionu, kjer sc je zbrala ogromna množica 25.000 ljudi. Že davno pred pričetkom so se od vseh strani jele zgrinjati množice ljudstva, vse ceste proti Stadionu so bile zatrpane in vsa -ta živa, veselo pričakujoča reka, se je valila iz mesta k telovadnemu nastopu. Množični nastop, katerega je organizirala peščica organizatorjev, je lepo potekel. Najprej so nastopili pionirji s prostimi vajami. Deležni so bili prisrčnega odobravanja, še bolj pionirke, ki so nastopile za njimi. Stran 2 PREGLED NASTOPOV IN TEKEM Telovadna akademija na Taboru Naše mesto je bilo po dolgih letih vojne že željno telovadne akademije, saj je samo kratko obvestilo v listih zadostovalo, da je občinstvo do zadnjega kotička napolnilo telovadnico na Taboru. Poznavalci so z nezaupanjem pričakovali spored, ker so pač živeli v domnevi, da se nastopajoči v kratkem času, ki so ga imeli, niso mogli zadostno pripraviti v dovolj primernih skladbah. Resnici na ljubo je treba priznati, da so bili vsi očarani, saj ni bilo skoraj točke, ki bi ne redno posrečen je bil zlasti dramatični del pesmi, kjer pesnik nodaja vizijo nastopajočega viharja. Nato je sledila šestorica mladink iz Škofje Loke, ki je pokazala izredno skladnost v izvajanju gimnastičnih vaj. 1. bataljon LDMB Majde Šilc je izvedel ob petju partizanske pesmi »Nabrusimo kose« zelo primerno sestavo s srpi in motikami. Mariborski mladinci so v nadaljnjem dobro podali del sestave iz »Što čutiš partizane tužni«, ki jo je sestavil tov. inž. Viktor Černe. Mnogo spretnosti so v naslednji točki v obveznih vajah na bradlji pokazali telovadci iz Ma- 'šnadala1 vToored" vse "na "so z‘ul o' ribora- Pa tudi Pri poljubnih vajah so spadala \ spored, %se pa so zado- se dvigniH na zavidljivo višino. Najboljša točka večera so bile vaje na visokih kratkih gredeh, ki so jih izvajale mladinke iz Kranja zelo skladno in res dobro. Za tem je nastopilo 16 mladink iz Maribora z inž. Čer-i ‘b ■ Pfepil IIP oetovo »Humoresko« v rajalnih va •s-t* i,t,kk?p,b,vUip'p„T:«s ssssž dobro. Za zaključno točko so poskrbele ljubljanske mladinke z vajami z loki, ki so bile same po sebi odlične, vendar pa .le premalo naštudirane, tako da izvajanje ni do konca poteklo gladko. Tudi preglasno štetje vaditeljice je motilo splošen vtis te točke. Večer je mimo tega minil v splošno zadovoljstvo prisotnih in pokazal, da bomo ob smotrnem delu v naslednjih mesecih v tej telesnovzgojni panogi lahko storili še krepke korake na bolje. Orodne vaje Nastop moške in ženske vrste je uspel nad vse pričakovanje, saj je večina nastopajočih pokazala več ko povprečno znanje, čeprav se seveda pozna vsem, da imajo za seboj dolgo pavzo in tudi — slabe čase. Podrobni izidi teh prvih tekem so bili naslednji: Med mladinci, ki so nastopali na I. Fizkulturni zlet v Ljubljani 19. avgusta 1945. Tržaški delegati v sprevodu, ki se pomika po Aleksandrovi cesti voljile celo najbolj kritično oko gledalcev, ki poznajo telovadne akademije še iz predvojnih časov. Uvodno koračnico je odigrala železničarska godba'iz Maribora, nato pa je mladinka Marinčkova iz Novega mesta pozdravila goste s Koroške in Primorske ter pozvala vse, naj strnejo vse sile za čim koristnejše delo na telesnovzgojnem področju. V prvi točki sporeda so kranjskogorske pionirke ob spremljevanju harmonike z občutkom in samozavestjo zarajale po pesmi »Na nlanin-cah«. Mladinke iz Hrastnika so potem ob recitaciji Gregorčičeve »Soči«, efektno izvajale simbolične igre. Iz- movanja in goste megle. Deloma pa moramo to tudi pripisati dejstvu, da so bili tekmovalci radi dolgo trajajočega tekmovanja že močno utrujeni. Sicer pa so bili na splošno zadovoljstvo doseženi pravi rekordi v pogledu množice nastopajočih. Največ jih je nastopilo pri skoku v višino, in sicer 72, nadalje pri skoku v daljino 58, pri teku na 60 m 26 in pri mčtu krogle 70. To so številke, ki so za naše prilike že množična nastopanja. Tako je eden naših glavnih namenov te prireditve popolnoma uspel. Popolnoma zadovoljni pa moramo biti tudi z nekaterimi rezultati posameznikov, ki so najboljši od letos doseženih v Jugoslaviji. V prvi vrsti velja to za met- diska, kjer je zmagal favorit Žerjal (SDNO) z 41,08. Da je metal 2 do 3 ure kasneje, ko je že sijalo sonce, bi vrgel gotovo 2 do 3 m več. Nadalje je zadovoljil v pred-teku na 200 m Račič (Ud.) z rezultatom 23,4 sekunde. Sicer je nekoliko prehitro startal, toda po njegovem stilu in lahkotnosti teka smemo ra čunati, da bo ta rezultat letos- še izboljšal. Od skakačev sta se močno popravila Gabrijelčič (Udarnik), ki je nadmočno zmagal v skoku v višino s 165 cm ter mladi Podlogar (Udarnik), ki je pri skoku v daljino prvič letos v Ljubljani preskočil daljino 6 m. Oberšek je bil na 800 m brez resnega nasprotnika in zato njegov rezultat ni najboljši. Vendar, če upoštevamo kratko dobo treninga, moramo biti z njegovim rezultatom kar zadovoljni, kakor tudi s prvimi tremi na 5000 m. Med dekleti se je posebno odlikovala Marinčkova (Novo mesto), ki je postavila odličen rezultat in osebni rekord v metu krogle z 10,31 m ter zmagala poleg tega še v metu kopja. Dosti ali nič ni zaostajala za njo Celjanka Deržkova, ki je zmagala si-; gurno in z dobrimi rezultati pri skoku v daljino in višino ter tako opra- drogu, bradlji, kozi in v prostih va- vičila rezultate iz Celja tudi na moč j ah, je bil vrstni red udeležencev nejši konkurenci. Na 60 m je nepri-naslednji: čakovano a zasluženo zmagala mala 1. Krže Bojan (Svoboda) 46,50 toč- Tržačanka Sulčičeva v času 9,0 sek ke, 2. Longyka Marjan (FD Krim) Tu se je močno poznaMzostanek naj Zmagovalec ni imel nevarnih nasprotnikov. Višino 1.70 je podrl le za las. Po njegovem stilu in sigurnosti lahko računamo, da bo dosegel še mnogo večje uspehe. Borba za ostala mesta je bila, kot kažejo že sami rezultati, zelo napeta in so odločevali slučaji. Met krogle: 1. Žerjal Dan. (SDNO) 11.50, 2. Slamič Herman (FD Celje) 10.38, 3. Zupančič Neli (Udarnik) 10.36, 4. Petrovčič Jože (Ljubljana) 9.95, 5. Selič Rudolf (Gorica) 9.70, 6. Vehar Ivo (SDNO) 9.68. Favorit Žerjal ni imel dosti opravka s svojimi nasprotniki in je brez posebnega napora odnesel prvo mesto s precej slabim rezultatom. Ostali, kot izgleda, še niso v formi. Met diska: 1. Žerjal Dan. (SDNO) 41.08, 2. Slamič Herman (FD Celje) 34.16, 3. Miler Janko (XV. div.) 33.85, 4. Zupančič Neli (Udarnik) 31.78, 5. Vehar Ivo (SDNO) 31.35, 6. Korče Danilo (Ljubljana) 30.04. Zmagovalec jc nekoliko popravil svoj letošnji najboljši rezultat, vendar žal ni izpolnil nad gledalcev, ki so pričakovali za nekaj metrov boljši rezultat. Vzrok temu je sigurno hladni jutranji zrak ter megla. MLADINCI POD 18 LETI Tek 100 m: 1. Podlogar Drago (FD Udarnik) 11.9, 2. Rožman Marko (FD Storžič) 12.8, 3. Zimšek Lado (FD Železničar) 13.1, 4. Drofenik Dečko (FD Laško) 13.6, 5. Ripp Aleksander (Novo mesto) 13.7. Podlogar je močno nadkriljeval ■ostale po stilu in po rezultatu. Slabi rezultati ostalih gredo na račun neprestanega nastopanja v drugih disciplinah ter številnih predtekov, od katerih so bili že močno utrujeni. Skok v daljino: 1. Podlogar Drago (Udarnik) 6.07, 2. Čop Janez (FD Jesenice) 5.73, 3. Zimšek Lado (FD Železničar) 5.46, 4. Rozman Marko (FD Storžič) 5.29, 5. Breger Ernerst (Novo mesto 5.16, 6. Jcvšenak Alojz (FD Šoštanj) 5.11. Zmagovalec je postavil najboljši rezultat dneva in najboljši letošnji rezultat v Sloveniji. Skače v zelo lepem stilu in ima zelo hiter zalet. lino. Naslednje tri so le za las podrle prečko na višini 130 cm. Posebno je ugajala Tržačanka, ki je kljub majhni postavi pokazaia veliko prožnost in nadarjenost. Skok v daljino: 1. Deržek Slava (FD Celje) 4.30, 2. Oset Zora (Vransko) 4.01, 3. Štrukelj Ivanka (Št. Vid) 3.99, 4. Mandelj Rezika (FD Železničar) 3.88, 5. Murava Majda (FD Železničar) 3.71, 6. Vrhove Zofija (Udarnik) 3.67. Deržkova je zmagala sigurno in v lepem stilu, manjka pa ji še siguren zalet. Met krogle: 1. Marinček Dana (Novo mesto) 10.31, 2, Grebenc Mara (ZMS Št. Vid) 9.23, 3. Erman Roza (Št. Vid) 9.12, 4. Mali Zora (FD Jesenice) 8.676, 5. Oset Zora (Vransko) 8.60, 6. Geršak Stanka (FD Jesenice) 8.41. Rezultat Marinčkove je odličen in njen osebni rekord. Tudi ostale so se pokazale v zelo dobri luči, posebno atletinje iz Št. Vida. Met kopja: 1. Marinček Dana (Novo mesto) 26.68, 2. Topoinik Mila (FD Maribor) 24.61, 3. Mrhar Francka (FD Št. Vid) 21.20, 4. Muravs Majda (FD Maribor) 20.20, 5. Oset Zora (Vransko) 19.73, 6. Grebenc Mara (FD Št. Vid) 19.38. 44,25, 3. Gregorka Boris (Udarnik) 43,50,. 4. Jeločnik Bogo (S) 42,75, 5. Janovsky Lado (U) 40,75, 6. Ule Hinko (Kranj) 40,50, 7. Svetin Bernard (Jesenice) 36,25, 8. Čadež Viktor (Kranj) 30,50. Med mladinkami so se posameznice po končnih ocenah uvrstile takole: 1. Benedik Slavka (Kranj) 49,2, 2. Gerbec Vida (U) 47,8, 3. Kovačič Elca (S) 47,2, 4 Bratuž Laka (U) 46,1, 5. Kristan Jelka (Kranj) 45,9, 6. Marinček Dana (Novo mesto) 45,4 7. Vidic Boža (Kranj) 44,6 7. Opeka Tončka (Krim) 41,6, 9. Bratuž Iva (U) 41,3. Množični nastop Kahkoatletov in lahkoatletinj na zletu Odbojka Nastopilo je petnajst moštev. Železničar (Maribor) je po prvi igri odstopil, enako Udarnik 11. radi česar so bili nasprotnikom, priznani rezultati 15:0. Tekme so bile prav živahne, kakor pač pri odbojki, tudi gledalcev ni manjkalo. Izid tekmovanja je sledeč: Moški 1. Udarnik 1 s 3 točkami. 2. Maribor z 2 točkama. 3. Udarnik II z 1 točko. 4. Železničar (Maribor) —. Ženske 1. Maribor z 2 točkama. 2. Udarnik z 1 točko. 3. Št. Vid —. Košarka Lahkoatletska tekmovanja na zletu so v polni meri zadostila našemu stremljenju, da pritegnemo v to športno panogo čim večje množice tekmovalcev. Najzgovornejši dokaz za to je število nad 200 tekmovalcev in tekmovalk, ki so se borili z veliko požrtvovalnostjo, ne oziraje se na napore. S kakšnim veseljem in navdušenjem so vsi pričakovali tekmovanj, je bilo videti že iz vrvenja množice atletinj in atletov pred začetkom tekmovanja, ko so komaj čakali, da sproste svoje tako,dolgo zadrževane sile. Že površen pregled zmagovalcev nam pokaže, da so nastopajoči prišli prav iz vseh delov Slovenije.’ Posebno ‘pa smo hvaležni onim iz Trsta, Pirana in Gorice ter iz ostalih predelov Slovenskega Primorja, ki s svojim temperamentom in pri nas nevidenim navdušenjem tako dvignejo razpoloženje i pri nastopajočih i pri gledalcih. Žal mnogi od njih niso mogli radi tehničnih ovir na- stopiti, kar je nam gotovo še bolj žal kot njim samim, vendar naj bodo potolaženi, ker bodo v kratkem, vsaj najboljši od njih, imeli priliko nastopiti na prvenstvu Slovenije, ki bo v prvi polovici septembra. Posebno močno je bila zastopana rudi Štajerska in to iz krajev, iz katerih nismo niti najmanj pričakovali udeležbe. Poleg tekmovalcev iz Maribora, Celja in Laškega, smo videli na startu še atlete in atletinje iz Šoštanja, Skal, Velenja, Vranskega in Slovenj Gradca. Gorenjsko so zastopali tekmovalci iz Mengeša, Kranja in Jesenic, Dolenjsko pa v glavnem Novomeščani. Zelo številna je bila končno tudi udeležba ljubljanskih društev Svobode, Udarnika in Krima, Št. Vida in Ježice. Zelo močno zastopana je bila tudi naša vojska, pri kateri opažamo vedno več zanimanja za lahko atletiko. V kolikor rezultati nekaterih tekmovanj niso zadovoljili, gre to predvsem na račun ranega začetka tek- Nadaljevanje s 1. strani Tretja točka je bila telovadna alegorija, ki si jo je bil zamislil tov. Viktor Černe. V njej so nastopili mladinci in mladinke iz Maribora in vojaki III. brigade Narodne obrambe. Posvečena je bila padlim borcem. Že so nastopili telovadci, ki jih je, viharno pozdravila zbrana množica. Tek mladincev na 1000 metrov in odbojka, sta dopolnila spored. V prostih vajah po zamisli tov. Branka Poliča je nastopilo 600 mladincev; sledil Je nastop mladink s prostimi vajami po zamisli tov. Milice Šepove. Sledil je še izmenski tek na 4X100 in in nastopa na drogu ter na bradlji. Zadnja točka sporeda je bila Vik- učinkovala, ko sc je nenadoma pokazala peterokraka zvezda, simbol svobode. hitrejših Ljubljančank Priboškove- in Kovačičeve, ki bi gotovo močno spremenile vrstni red na cilju. Od ostalih moramo posebno pohvaliti Duimovičevo (Trst), ki je pokazala veliko znanja pri skoku v višino in na 60 m, Štrukljevo, Erma-novo, Mrharjevo in Grebenčevo iz Št. Vida, Osetovo (Vransko), Topol-nikovo (FD Maribor), Muravsovo (FD Železničar) ter Ljubljančanki Vrhovčevo in Orehkovo. Med atleti pa Jereba (Svoboda), Raduliča (I. prolet. div.). Potočnika (IV. ar-mija), Žagarja (Udarnik), Nabernika (Krim) Kokolja (FD Laško), stare knone Zupnčiča (Udarnik), Korčeta (Udarnik) in Slamiča (FD Celje), nadalje Rožmana (FD Storžič), Drofenika (FD Laško) in Zimška (FD Železničar). MLADINCI NAD 18 LET Tek 200 m: 1. Račič Marko (Udarnik) 24.00 (v predteku 23.4), 2. Jereb Franc (Svoboda) 25.4, 3. Radulovič Božidar (I. Prol. div.) 25.5, 4. Potočnik Lojze (IV, armija) 26.2, 5. Horjak Jože (FD Laško) 26.4. Račič je tekel sigurno in v lepem stilu iz česar je razvideti, da se počasi vrača v staro formo. Od ostalih je posebno ugajal radi svoje borbenosti zastopnik naše vojske Radulovič Božidar, ki je velik talent. Tek 800 m: 1. Obršek Jože (Svoboda) 2:08.0, 2. Banič Jovan (IV. armija) 2:15.5, 3. Hudnik Tone (Svoboda) 2:23.0, 4. Glonar Aleksander (SDNO) 2:23.6, 51 Petrovič Mihajlo (IV. armijt) 2:23.8, 6. Horjak Jože (FD Laško) 2:25.3. Obršek je pretekel prvih 400 m v 61 sekundah, nakar je močno popustil, vendar sigurno in nadmočno zmagal nad premalo treniranimi tekači. Tek 5000 m: 1. Benedičič Mirko I (FD Jesenice) 17:38.6, 2. Potočnik ! Črto (IV. armija) 17:41.7, 3. Knific ! Jože (31. divizija) 17:58.8, 4. Masten | Slavoljub (FD Železničar) 18:19.6. Med zmagovalcema je trajal ves | čas teka ogorčen boj za prvo mesto, S ki je bil posebno napet v zadnjem krogu. Benedičič se je izkazal za ne-| koliko vztrajnejšega in je tesno ! zmagal. * Skok v daljino: 1. Čagar Stane (U) 5.84, 2. Nabernik Jože (Krim), 5.64, točkami in tretje mesto IV. Armija s 34 točkami. Ostali kažejo veliko nadarjenost a jim še manjka stil in preciznost. Nastopila so tri moštva, in sicer: Met krogle: 1, Drofenik Dečko (FD iz Pirana, Trsta in IV. Armija. Frvo Laško) 11.32, 2. Šubelj Franc (ZMS mesto je doseglo moštvo iz Pirana s Stožice) 11.17, 3 Čebulj Bojan (FD 47 točkami, drugo mesto Trst s 4o Jesenice) 10.53, 4. Dolenc Luka (Novo mesto) 10.05, 5. Rogel Erazem (Udarnik) 9.89, 6 Jevšenak Alojz (FD Šoštanj) 9.65. Rezultati prvih štirih so čisto zadovoljivi in bodo verjetno postali še dobri metalci. Met diska: 1. Šubelj Franc (ZMS Stožice) 29.00, 2. Dolenc Luka (Novo mesto) 27.35, 3. Drnovšek Marko (FD Laško.) 25.41, 4. Erdani Miro (ZMS Ježica) 19.60. Tek 1000 m: 1. Pungartnik Peter (ZMS Planina) 3:12.2, 2. Pavlovec Andrej (ZMS Ježica) 3:14.8, 3. Novak Andrej (FD Svoboda) 3:15, 4. Predosani Marino (Piran) 3:16.8, 5, Rogel Erazem (Udarnik) 3:17.2 Tek 4X100 m: 1. Udarnik 47.1, 2. Svoboda 48.1. 3. Celje 49.6, 4. Krim 51.6, 5. Piran 52.1. MLADINKE Tek 60 m: 1, Sulsich Marija (Trst) 9.00, Štrukelj Ivanka (FD Št. Vid 9.1, 3. Dujmovič Lučana (Trst) 9.2, 4. Deržek Slava (FD Celje) 9.4, 5. Orehek Meta (ZMS Tabor) 9.5. V tej disciplini so presenetile hitre Tržačanke, ki so tako rekoč pritekle z vlaka v zadnjem trenutku. Nepričakovano dobro se je odrezala Štrukljeva iz Št. Vida, dočim je nekoliko utrujena Deržkova razočarala. Pogrešali smo Ljubljančank, ki so šle rajši igrat odbojko. Skok v višino: 1. Deržek Slava (FD Celje) 1.30, 2. Vrhove Zofija (Udarnik) 1.25, 3. Dujmovič Luciana (Trst) 1.25, 4. Erman Roza (FD Št. Vid) 1.25, 5. Štrukelj Ivanka (Št. Vid) 1.20, 6. Erman Ana (Št. Vid) 1.20. Zmagovalka je pokazala veliko znanja in sposobnosti za to discip- Plavanje Plavalni šport ima v Ljubljani bogato tradicijo in zelo posrečena je bila misel organizatorjev tega zleta vseh pristašev telesne vzgoje, da so v svoj spored vključili tudi večerno prireditev v plavanju in \vaterpoiu — v s tolikimi »plavalnimi« spomini obdanem kopališču bivše SK Ilirije. Mnogo nepozabnih plavalnih večerov je že bilo za Ljubljančane v tem ■edinstvenem športnem tekmovališču podnevi in ponoči m tudi slednji bo gotovo ostal vsem obiskovalcem v najlepšem spominu. Prav tako zadovoljni pa so lahko tudi prireditelji, saj se je zbralo okrog vzorno prirejenega in razkošno razsvetljenega bazena do 3000 gledalcev, ki so nestrpno in navdušeno obenem sledili skoraj triurnemu sporedu. Eno značilnost tega večera je treba poudariti še prav posebej, in sicer njeno odlično organizacijsko stran, ki je bila v rokah preizkušenih starih športnih delavcev, ki so se v tem bazenu menda za vselej povezali s plavalnim športom v našem mestu in so tudi to prireditev, kljub zelo obširnemu sporedu, izvedli do kraja v brezhibnem redu in s skoraj nepojmljivo ckspe-ditivnostjo, za kar zaslužijo nedeljeno priznanje in zahvalo. Spored večera je obsegal vsega 20 plavalnih točk in tekmovanje v 'vaterpolu, med prvimi pa še dve posebni konkurenci za zletno prvenstvo mladincev in mladink ter dvoboj med Trstom in Ljubljano. Po kratki uvodni zamudi se je spored razvijal kakor na tekočem traku. Med vrsto dogod- Zlet je minil. Udeleženci so se v večernih urah vrnili na svoje domove s posebnimi vlaki, le tovariši in tovarišice iz Primorja so (_ _ še ostali do naslednjega dne, niso j 3. Pisanec Stane JFD Olimp) 5.626, se mogli nagledati bele Ljublja- telovadna skladba _tov. dr. torja Murnika na slovensko him- spletli' v 'teh dneh no »Naprej«, ki je prav posebno! pretrgana. ne, kjer so doživeli tako mogočno manifestacijo enotnosti. S hrepenenjem so prišli naši bratje in sestre v Ljubljano in še z večjim hrepenenjem so se vrnili. »Kdaj, tovariši?«- je zadonel še poslednji klic, ko je. že izginjal vlak. v temno deževno noč. »Kmalu! — Kmalu,- tovariši!« Veži' Id smo 'jo še tesneje ne bo nikoli 4. Smolej Jože (Krm) 5.53. 5. Zagorec Alojz (SDNOl 5.44, 6. Korče Danijel (Ljubljana) 5.37. Naši skakači, kot izgleda, še niso prišli v formo. Prvo mesto Žagarja pred favoriziranim Nabernikom pomeni presenečenje. Močno je zatajil Smolej, presenetil pa nas je že stari a za šport še vedno navdušeni Korče. Skok v višino: 1. Gabrijelčič Dušan (Krim) 1.65, 2. Kokol) Egon (FD Laško) 1.55, 3. Mikclčič Alfonz (FD Mengeš) 1.55, 4. Dolinar Zdenko (XV divizija)' 1.55, 5. Zagorec' Alojz (SDNO)1 1.55, 6. Vehar (SDN.O5d.50. I. Fizkulturni zlet v Ljubljani 19. avgusta 1945. Udarnik II iz Ljubljane Železničar Maribor POLET Stran 3 kov so seveda najbolj vlekle one toč-• ,v katerih so nastopali dragi gostje iz Irsta in tudi ne zaman, saj so Pripeljali s seboj peščico odličnih plavalcev in plavalk, ki so skoraj v vseh točkah postavili enakovredne ali pa vsaj zelo odločne tekmece. Do-mača plavalna ekipa je imela najboljšega predstavnika v sprinterju Pelhanu, k; je p0 kratkem treningu že dosegel nekaj izvrstnih izidov in pokazal, da bo še nadaljeval svojo zmagovito pot. Na ostalih mestih so za Ljubljano startale nove moči, ki Pa se vsem pozna, da so rasle in uži-'ale smotrno šolo v istem bazenu, tako da nam glede plavalnega nara-scaja in zasedbe nekdanjega mesta v tem športu med našimi narodi tudi P° tej vojni ni treba biti v skrbeh, tekma v \vaterpolu, ki so jo domači P° hudem razbtirjenu tesno odločili v svojo korist, je pokazala, da bo tpeba to garnituro deloma pomladiti, ysem skupaj pa bo treba seveda še izdatnega treninga. Tehnični rezultati: 100 m prosto, moški: 1. Pelhan (Ljubljana) 1:02.8, 2. Prekop (Trst) 1:10, 3. Černe (L) 1:13, 4. Astolfi (T) 1:16.12. 100 m prsno, ženske: 1. Martin (L) 1:39.6, 2. Koželj (L) 1:39.8, 3. Scipio-ni (T) 1:44.8, 4. Mazzocati (T) 2:27. 100 m prsno, moški: 1. Bertetti (T) 1:23.4, 2, Prešeren (L) 1:25.7, 3. Florjančič (L) 1:27.7, 4, Patolatto (T) 1:32.2. 50 rti prosto, ženske: 1. Keržan (L) 29:4, 2. Pelan (L) 41 sek., 3. Durig-hella (T) 41:2, 4. Bečan (T) 41:6. 50 m prosto, mladinci: 1. Roter (JA) 31.2. — 50 m prsno, mladinke: Macarol (Udarnik) 48.6. — 50 m prosto, pionirji: Pelhan (U) 33.8. — 50 m hrbtno, ženske: Vodišek (U) 55 sek LJUBLJANA ZAGREB Ourdevot AGREB -X'., OVITI CA Trst - Varna od 26. VIII. do 9. IX. 1945. 15 94 km Največja kolesarska dirka na Balkanu Nastopilo bo po 12 Srbov, Hrvatov, Bolgarov in Slovencev. Nagrajenih bo 15 prvih dirkačev, v posameznih etapah pa 6 najboljših dirkačev Iniciativo za to veliko in pomembno dirko je dal Kolesarski odsek Fiz-kulturnega odbora Hrvatske, ki sc že več tednov bavi s podrobnimi načrti. Etapi čez ozemlje Slovenijo bo organizirala Zveza fizkulturnih društev Slovenije, čez ozemlje Hrvatske Fiz-kulturni odbor Hrvatske, čez ozemlje Srbije Fizkulturni sportski odbor Srbije, po bolgarskem ozemlju pa bolgarska kolesarska zveza. Kolesarski šport je bil v Sloveniji že pred vojno v zelo veliki meri razvit, ker so ga pospeševale kolikor toliko dobre ceste, čeprav se jih s cestami onkraj meje, ni dalo niti primerjati. Vendar se je kljub ugodnim pogojem opažalo, da zanimanje za ta šport, ki je bil v vseh državah Evrope, posebno v Italiji, Franciji in na Holandskem na izredni višini, pri nas polagoma upada, ne da bi mogli prav ugotoviti vzroke nezanimanja za kolesarstvo. Naraščajoča motorizacija je pač vabila mladino, -K-1 da se je merila na motornih dirkah, 100 m hrbtno, moški: 1. Pelhan (L) | ali jim vsaj prisostvovala. S senza- 1:13.6, 2. Mazzucato (T) 1:20.4, 3. Co-ronica (T) 1:21.4, 4. Smerkolj (L) 1:23.2. 100 m hrbtno, ženske: 1. Giurco (T) 1:36, 2. Heric (L) 1:59.9. 50 m prsno, pionirke: 1. Brumen (U) 48.8. — 50 m hrbtno, mladinci: 1. Jovanovič (JA) 48 sek. — 50 m presto, pionirke: 1. Rcr.geo (Svoboda, Murska Sobota) 46.6. — 50 m prsno, mladinci: Radoči (Rojan) 38.8. 5X50 m prosto, moški: 1. Trst (Mazzucato, Tcdeschi, Paolatto, Rubini, Prekop) 2:34,2, .2. Ljubljana (Jc-remič, Rabič, Hribar, Prcvoršek, Cig-lič) 2:35.2. 4X50 m prosto, ženske: 1. Ljub-ijami (Martin, Grošelj, Petan, Keržan) 2:35.1, 2. Trst (Durighello, Scipioni, Giurco, Bcrtoli) 2:42,6. 50 m prosto, mladinke: 1. Marsi-dovšek (U) 43.6. — 50 m prosto, pionirji: L. Karničnik (Maribor) 51.4. 3X100 m mešano, moški: 1, Ljubljana (Pelhan, Prešeren, Černe) 3:52.8. 2. Trst (Coronihan, Bestetti, Prekop") 3:57. WATERPOLO Ljubljana—Trst 3:2 (0:2) Nogomet Prvo moštvo Trsta je moglo priti na igrišče šele ob 16.30 in je bila zato potrebna sprememba programa. Odigrane so naslednje tekme: I. tekma MARIBOR : LJUBLJANA 0:4 (0:2) Maribor: Pliberšek, Antonič, Fran-geš, Habit, Kanič, krasnik, Turk, Kovačič, Pocajt, Čebulj in Fekter. Ljubljana: Oblak, Aljančič, Pilej, Perharič, Zavrl, Pupo, Smole, Med-• ved, Hacler, Černe in Erber. Tekma je bila mlačna in je nudila le povprečen nogomet. Gole sta dosegla za Ljubljano Černe dva in Hacler dva. 11. tekma IV. Armija : Celje 3:1 Armija: Čulik, Svaljek, Popescu, Škorič, Radovanovič. Kuljiš, Ikič, Mladinovič, Vidjak, Djordjevič, Radulovič. cijami obdane prireditve, kjer so bile dosežene velike hitrosti, so zapostavile skromnega kolesarja in tudi napačno prelaganje kolesarskih dirk na dirkališče, tega manjšega vrednotenja ni moglo preprečiti. Velikih prireditev skoraj ni več bilo. Če pomislimo na velike zvezne dirke neposredno po prvi svetovni vojni, na dirkaj med posameznimi kraji na velike razdalje, je bil ves kolesarski program zadnja leta kaj skromen. Gotovo so bile nekatere težkoče, toda da se kolesarski šport v deželi, kjer ima skoraj vsak drugi človek kolo, ni mogel prav uveljaviti, pač kaže, da je bila organizacija pomanjkljiva. Trfba je le poživiti zanimanje in prirejati dirke na cestah, pa bo kmalu dovolj dirkačev, federalno Slovenijo častno na velikih prireditvah, ka- ki bodo zastopali kor je ta dirka Trst—Varna. Dobre štiri mesece po osvoboditvi, ko še prav do nedavnega ni bilo mogoče potovanje iz kraja v kraj, je za nas taka velika dirka, ki gotovo terja temeljite priprave, nekoliko težavna naloga. Ali so naši" dirkači pripravljeni? Ali bodo uspeli na tej dirki, ko skoraj niso imeli možnosti za sistematično vežbanje? Izbirna dirka v Novo mesto, je mogla to pripravljenost le v prav mali meri pokazati. Naša udeležba na tej dirki je velikega pomena in je radi morebitnega malega upanja na zadovoljiv uspeh, nikakor ne smemo odreči. — Vseeno je, če bodo naši zastopniki dosegli prvenstvene uspehe ali ne. Naši kolesarji bodo iz Trsta in čez ozemlje federalne Slovenije, hkrati z drugimi udeleženci ponesli pozdrave naših tovarišev ob Jadranskem morju bolgarskim tovarišem ob Črnem morju v dokaz tesne povezanosti, ki vlada med narodi Balkana. Svet, ki budno spremlja vsak najmanjši dogodek na naši zemlji, naj opazi to tesno povezanost med narodi Balkana; naj ve, da smo strnjeni in enotni in da smo v tej strnjenosti in enotnosti vsak čas pripravljeni na obrambo pridobitev narodno osvobodilne borbe. TRST—VARNA Program dirke I. ETAPA: nedelja 26. avgusta 1945. TRST—Sežana—Postojna—Logatec —LJUBLJANA 105 km. II. ETAPA: ponedeljek 27. avgusta. LJUBLJANA—Višnja gora—Novo mesto —■ Kostanjevica — Bregana — Podsused—ZAGREB 144 km. V torek 28. avg. odmor v Zagrebu. III. ETAPA: sred 29. avg. 1945. I. delna etapa: ZAGREB—Dugo-selo—Ivanič Kloštar—Čazma—Bjelovar 92 km. II. delna etapa: Bjelovar—Gjurgje-vac—VI RO VITI CA 68 km. Skupaj 160 km. IV. ETAPA: četrtek. 30. avgusta. VIROV1T1CA—Slatina—D. Miho-Ijac—OSIJEK 120 km. V. ETAPA: petek 31. avgusta 1945. I. delna etapa: OSIJEK—Vukovar —Šid—Mitroviča 104 km. II. delna etapa: Mitroviča—Ruma St. Pazova—Zemun—BEOGRAD. Skupaj 183 km. Sobota 1. septembra in nedelja 2. septembra odmor v Beogradu. VI. ETAPA: ponedeljek 3. sept. BEOGRAD—Arandelovac—Topola —KRAGUJEVAC 123 km. VIL ETAPA: torek 4 septembra. I. delna etapa: KRAGUJEVAC— Jagodina—Paračin 60 km. II. delna etapa: Paračin—Alcksinac —NIŠ 80 km. Skupaj 140 km. VIII. ETAPA: sreda 5. septembra. I. delna etapa: NIŠ—Pirot—Cari-brod 89 km. II. delna etapa: Caribrod—Drago-man—SOFIJA 60 km. Skupaj 149 kilometrov. Četrtek 6. sept. odmor v Sofiji. IX. ETAPA: petek 7. septembra. SOFIJA — Vetren — Paradžik -PLOVDIV okoli 150 km. X. ETAPA: sobota 8. septembra. PLOVDIV —Stara Zagora —SLIVE N okoli 160 km. XI. ETAPA: nedelja 9. septembra. SLIVEN — Aitos — Provadija -VARNA okoli 160 km. Okrepčevalne postaje, bodo v. Novem mestu, Dolnjem Miholjcu in Arandelovcu. — Delne etape in okrepčevalne postaje na bolgarskem ozemlju bo še določila bolgarska kolesarska zveza. L Fizkulturni zlet v Ljubljani 19. avgusta 1945. Nogometna tekma IV. Armija : Celje KRONIKA Pregled važnejših nastopov nogometašev, lahkoatletov, plavalcev in odbojkašev po osvoboditvi 22. VIL Športni dan v Celju. LAHKA ATLETIKA Prvi športni miting F D Olimpa je v novi luči prikazal veliko navdušenje Olimpovcev, ki so po večini člani1 našega tovarniškega delavstva, za vse športne panoge. Zmagovalci: 1. Mladinci. 100 m: Zadravec (FD Celje) 12,1, krogla: Miloševič (C) 9,84, 1 500 m: Polutnik (FD Olimp) 4:38, dalj: Stavbe (O) 5,58, v i s : Kokolj (FD Laško) 155, koplje : Kokolj (L) 37,55, disk: Kodre (O) 30,95. 2. Mladinke. 60 m: Deržek Slava (C) 8,5, v i s : Deržek Slava 130, dalj: Deržek Slava 4,29. ODBOJKA L FD Olimp, 2. FD Celje. NOGOMET FD Svoboda : FD Olimp 4:3. 23. VIL, 28. VII., 29. VIL I. Prolet. div. : XV. Udarna div. 4:3 Janka Premrla-Vojka 2:1 Prešernova brigada : 16. brigada I. Prolet. div. : Reprez. Ljubljane 2:0 Izbrana enajstorica Ljubljane ni bila določena premišljeno, temveč slučajno... Tekma je bila ves čas Celje: Macuh, Brunšek, Koželj, Korezija, Slamič, Trnovšek, Primoži, Dobrajc, Čoh, Čater in Glinšek. V regularnem času je ostala tekma neodločena 1:1 (1:1). Gole sta dosegla Mladinovič za Armijo, za Celje pa Dobrajc s kazenskim strelom. Podaljšek 2X10 minut je prinesel uspeh Armiji, za katero sta zabila gola Mladinovič in Djordjevič. Tekma je bila dokaj živahna in nudila prijeten nogomet Na polju sta najbolj ugajala Dobrajc in Čoh od Celja. Sodnik: Tuma. FINALE Kot zmagovalca iz prvih dveh tekem sta nastopila Ljubljana in Armija. Armija je nastopila v isti postavi, Ljubljana pa je zamenjala Per-hariča in Medveda za Laha ir. Ku-merja. Rezultat ARMIJA : LJUBLJANA 1:0 (1:0) Edini gol je dosegel branilec Šva-lck. iz prostega udarca iz daljave 30 m. Igra je bila zelo živa, ostra, mestoma robata. Sodnik: Erlih. Tekme so trajale dvakrat po 25 minut in bile odigrane v redu. Zmagovalec oziroma prvak I. zleta Fizkul-turne zveze v Ljubljani je: IV. Armija. ških moštev, ki sta prišli na igrišče prepozno Nastopilo je dvoje moštev iz Trsta, okraj Sv Rok in okraj Pon-ziana. Mladinski moštvi sta nudili mlačen, drugorazreden nogomet in je tekma končala neodločeno. Tekmo je sodil sodnik: Kos. Kolesarske dirke V okviru prireditev na I. zletu te-lesnovzgojnih društev Slovenije, so izvedli svojo prireditev tudi kolesarji, ki pa so zaradi prostora morali opraviti svoj del izven Ljubljane. Ta preselitev pa jim je prišla slednjič tudi prav, ker je bila ta nedelja zad- nja pred veliko mednarodno dirko iz | mači izenačili. živahna in napeta, tu in tam nekoliko ostra, sicer pa z vidnim pečatom prave športne borbe. LAHKA ATLETIKA 100 m: Omčikus 12,4, 200 m: Radulovič 25,5, krogla : Paskaša 10,25, v i s : dr. Tolja 150 itd. Lahkoatletsko tekmovanje so priredile tudi vse brigade XXXI. divizije in štab divizije: 100 m: Potoč: nik 12,7, 200 m: Matič 25 0 5 000 m: Zupan 20:38,0, krogla : Grobovšck 9,88, kopje: Dular 36,30, v i s : Sagadin 150 itd. 5. VIII. V Ljubljani dopoldne : Izbirna tekmovanja, za 1. zlet fizkul-turnikov v Beogradu v lahki atletiki. Mladinci. 100 m: Račič (Udarnik) 11,8, 4 00 m: Oberšek (Svoboda) 55,8, 1 50 0 m: Czurda (U) 4: 40,6, 4X1 00 m: Udarnik 48,8, dalj: Podlogar (U) 5,66, v i s : Slanina (U) 165, krogla: Žerjal (SDNO) 11,53, kopje: Sodnik (U) 41,43, disk: Žerjal (SDNO) 40,85, troskok: Nabernik J. (KRIM) 11,68. Mladinke. 60 m: Pribošek Ančka 9,1, dalj: ista 4,23, vi s: ista 125, krogla: Marinček Dana 9,78. Popoldne reprezentanci delavskih mladin: Trst : Ljubljana 2:2. .. . vsa igra, posebno v prvem polčasu 'je potekala v brezkončnem in brezplodnem preganjanju žoge po igrišču. Edini gol v tem delu igre so slučajno zabeležili gostje, ki so sicer ves čas igrali podrejeno vlogo. V drugi polovici sta se obe strani nekoliko razživeli, posebno, ko so do- Trsta v Varno in so tako lahko še enkrat preizkusili svoje moči, preden gredo na težko preizkušnjo z ostalimi jugoslovanskimi in bolgarskimi tovariši. Ob 7.30 je v nedeljo zjutraj odbrzelo na progo iz Ljubljane v Novo mesto in nazaj (144 km) 6 vozačev, ki so se kmalu po poldnevu vsi vrnili na cilj. Prvi je bil Valant v času 4:47:20, drugi Štirn iz XV. divizje, ki je potreboval 2 minuti in 20 sekund več, tretji pa Starman, ki je zaostal za več .kakor 20 minut. Doseženi časi na tej dirki so bolj ali manj povprečni, ker je bilo sla-b.o-„v-reme in 51 o d tekmovanjem je bila odigra- slaba cesta, kar je imelo za posledico 11 še prijateljska tekma dv"eh Trža- i več' defektov: 1 V Kranju: I. prolet. div. : Reprez, Kranja 9:0 Gostje so bili ves čas v tehnični premoči. Kakor pripovedujejo, so bili v Kranju sprejeti z velikim navdušenjem in nadvse prisrčno. Z. V. KOLESARSKA DIRKA NA PROGI LJUBLJANA—NOVO MESTO 12. avgusta 1945 Dirka je imela namen, da bi se dirkači nekoliko razgibali pred še važnejšimi prireditvami, ki jih še čakajo. Zlasti za udeležbo na veliki mednarodni kolesarski dirki od Trsta do Varnč v Bolgariji: Po živahni borbi je zmagal Abul-nar v času 2 uri 13 minut, drugi je privozil Gorenje v času 2:16, 3. Štirn (Vrhnika). Tekmovalo je 9 dirkačev. TABLE TENIS je priredil F. O. KRIM v dvorani Delavske zbornice. Tekmovanje je v vsakem pogledu uspelo, saj so tekmovali skoraj brez vseh potrebnih priprav in pokazali kar dobro tehnično igro. Končni rezultat dvoboja je bil: F. D. KRIM : F. D. Svoboda 6:3 NOGOMETNI TEKMI Repr. Ljubljane : SDNO 6:0 Igrali sta dve enajsterici raznih znanih imen, katerih sestavi pa sta se kaj kmalu pokazali za čisto zgrešeni, na kar so najprej slabši, potem pa še boljši pustili razvoju prosto pot. HAJDUK (Split) : IV. ARMIJA 6:1 15. avgusta 1945 Hajduk, ki je med osvobodilno vojno najčastnejše zastopal ime jugoslovanskih športnikov in si v tej dobi priboril čast, da sme nositi ime moštva najboljše jugoslovanske armade, je pripeljal s seboj enajsterico starih in znanih nogometašev iz predaprilskega »majstora s mora«. Imena Matošič, Krstulovič, Kokeza, Radovnikovič in Luštica, so se že nekoč blestela med najboljšimi jugoslovanskimi nogometaši. Tekma je potekala hitro in napeto, pri tem pa skrajno disciplinirano. MARIBORSKI ŠPORTNI DAN je priredilo na svojem igrišču F. D. Železničar. Bila je to nad vse uspela in obenem največja športna prireditev v osvobojenem Mariboru. Poleg veličastnega telovadnega nastopa, so bile še tekme v lahki atletiki in streljanju. Zmagovalci so bili: skok v dtlj: L Fišinger 5.50 m, višina (mla-dtlj: 1. Fišinger 5.50 m, višina (mladinke): 1. Hcričeva in Topolnikova 125, kopje: 1. Verbošt 37, 45, mladinke: 1. Topolnikova 27, 65, tek na 1500 m: 1. Grmovšek 4:51,0. Streljanje na razdaljo 100 m a) Moštva: L F. D. Železničar 1. 381 točk, 2_ F D Železničar II 336 točk, 3. F. D. Maribor 319 točk. b) posamezniki: 1 Kajzer Radoslav (JA) 81 točk. Streljanje na razdaljo 200 m 1. Kajzer Radoslav (JA) 80 točk. * * * E. fizkulturni zlet Hrvatske v Zagrebu od 17. do 19. avgusta PLAVANJE 400 m prosto (moški): L Garran (JA) 5:33,6; 2. Štrucelj (Sušak) 5:43,1; 3. Borčič (Zagreb) 5:53,0; 4. Peusa (Split) 5:57,2; 5. Nosan (Reka) 5:57,4; 6 Mislav Stipctič (Zagreb) 5:59,0. 400 m prosto (ženske): L Beara (Split) 1:17,4; 2, Šuperina (Zagreb) 1:20,0; 3. Vasič (Zagreb) 1:25,7; 4. Kobeli (Reka) 1:29,0; 5. Matejčič (Sušak) 1:31,6; 6. Ancel (Zagreb) 1:34,4. * 100 m prosto, moški: L Milosavič (JA) 1:01,0; 2.—3. Klemen, Curtini (Sušak) 1:07,2; 4. Vuvnjak (JA) 1:08,8; 5. Marijan Stipetič 1:10,6; 6. Valentič (Belovar) 1:11,5. 200 m prsno ženske; 1. Korpes (Zagreb) 3:10,8; 2. JVfittelbach (Zagreb) 3:45,7; 3. Drožda (Karlovec) 3:52,2; 4. Dežan (Karloves) 3:54,5. 3X100 m mešano, moški: 1. Jugo-slovenska armada (Gazzari, Matošič, Milosavič) 3:41,2; 2. Sušak 11. 3:48,1; 3. Zagreb 1. 3:53,2; 4. Sušak 11. 3:59,3. Štafeta 4X100 m prosto ženske: L Split (Ciganovič, Čermak. Roje, Beara) 5:46,5; 2. Zagreb 5:49,7. USPELA PRIREDITEV MOTORISTOV NA JALENOVCU Med zletnimi prireditvami so posebno uspele dirke motoristov, pri katerih je nastopilo nad 70 vozačev. Zmagovalci v posameznih skupinah so bili: Na motorju 250 ccm (Šport) Nikola Šujarič (Metalec) DKW. 350 ccm: Veljko Metz (Metalec) JAP 500 ccm: Anton Šildhabl (Metalec) 1000 ccm: Jerko Babič (Metalec) JAP 125 ceni: (Touring): Danilo Širca (Metalec) DKW 200 ccm : Danilo Širca (Metalec) DKW 250 ccm: Zvonko Gregurič 350 ccm: Josip Bituh (Metalec) Piich 6001 ccm: Drago Čebulic. Motorji s prikolicami: Ivan Stipetič. Najboljši čas je dosegel Babič s 1:08,4. NOGOMETNI TURNIR Prvak nogometnega turnirja na zletu je postal »Metalec« s končno zmago nad »Dinamom« 7:2. Čeprav »Metalec« ni nastopil v svoji najmočnejši...postavi, je dobil sv.oje odločilno ojačenje v Dolencu, ki je dosegel vseh 7 zgoditkdV Balkanske igre Na prvem kongresu balkanske antifašistične mladine, ki je, bil v Beogradu od 8. do 15. julija, je bila posvečena posebna pažnja telesni vzgoji. Zaradi poživitve medsebojnih odnosov balkanske, mladine, je bilo na kongresu sklenjeno, da se bodo 1. 1946. obnovile balkanske igre, ki jih bo prirejala vsako leto druga balkanska država.' Podrobnejši spored za igre bodo določili oktobra meseca na konferenci opolnomoče-nin delegatov v Sofiji. Nadalje je bilo sklenjeno, da bo čisti dobiček vsakih balkanskih iger posvečen fondu za vojne invalide. Od prihodnjega leta naprej bodo v vseh balkanskih državah prirejena tabore-nja mladine, na katerih bo zastopana mladina vseh balkanskih narodov, da se tako kar najbolj utrdi medsebojno bratstvo. Sklepe telesno vzgojne komisije balkanske antifašistične mladine z veseljem pozdravljamo. Dobro se še spominjamo predvojnih balkanskih iger, ki so morale navdušiti vsakega, ki jih je videl. Prepričani smo, da bodo povojne balkanske igre, ki bodo prirejene v luči resničnega bratstva balkanskih narodov, uspele še mnogo bolj in da bodo v polni meri izpolnile nade, ki jih stavlja nanje balkanska športna mladina, tako v pogledu telesne vzgoje, kot v pogledu zbližanja in tovarištva balkanske mladine. Balkanske igre so bile prirejane po vzorcu olimpijskih iger, toda nastopati so smeli samo atleti balkanskih narodov, torej Albanci, Bolgari, Gr- obnovljene ki, Romuni, Turki in Jugoslovani. — Spored balkanskih iger je tvoril prvotno samo lahka atletika. Prve igre so bile 1. 1930. v Atenah. V istem mestu, in sicer v marmornatem stadionu (kjer so bile otvorjene 1. 1896. prve moderne olimpijske igre) so bile igre še vsako leto do 1. 1934., ko so bile v Zagrebu. Nato so bile leta 1935. v Carigradu, leta 1936. v Atenah, leta 1937. v Bukarešti, leta 1938. v Beogradu, leta' 1939. zopet v Atenah in 1940. v Carigradu. Zmagovalci so bili vedno Grki, Jugoslovani pa- smo držali, razen v Bukarešti, vedno drugo mesto. Uspehi balkanskih iger zadnjih let, so imeli že mednarodno vrednost. V dokaz navajamo nekaj rekordov teh 100 m: Frangoudis (Grčija) 10,6; 110 m zapreke: Manticas (G) 14,8; 400 m zapreke: Manticas (G) 53,9; 10.000m: Dinu Christea (Romunija) 32:15,2; 4X400 m: Jugoslavija 3:25,8; disk: Syllas (G) 50,10(1); kladivo: inž. Stepišnik (J) 54,42 (!); skok s palico: Thanos (G) 3,91; krogla: Kovačevič (J) 14,58. Če ne bi leta 1939. izbruhnila vojna, bi bile naslednjega leta v Carigradu balkanske igre posebno svečane. Poleg lahke atletike so bile na sporedu še plavalne tekme, ki so pa bile odpovedane, čeprav je vladalo zanje velikansko zanimanje. Kot novost je bil izveden edino gozdni tek, pri katerem je zmagala Jugoslavija in prvenstvo v rokoborbi, pri kateri so zmagali Turki. 4LAS Z