OBČINA MORAVČE Kulturni dom Moravče Napovednik prireditev za december 2002 ponedeljek, 9. dec. ob 17. uri lutkovna predstava »Metuljček in metuljčica« torek, 10. dec. ob 10. uri - Otroški parlament sreda, 11.dec. ob 9.uri - gledališka predstava za vrtec Moravče četrtek, 12.dec. ob 15.uri - srečanje občin Ljubljanske urbane regije petek, 13.dec. ob 9.uri gledališka predstava za vrtec Moravče sobota, 14.dec. ob 19.uri gledališka predstava »Hobson v škripcih« - komedija petek, 20. dec. ob 9.uri gledališka predstava za otroke OŠ Moravče, Rdeča kapica torek, 24. dec. ob 9. uri gledališka predstava za nižjo stopnjo OŠ Moravče Miklavž bo obiskal Moravče 1 .decembra ob 15. uri v cerkvi sv. Martina. Obljubil je, da bo obdaril najmlajše otroke, tudi tiste iz prvih razredov šole. Za vse pa je naročil igrico pri KID Limbar. Vabljeni! JT4M f0T00**WA Tokrat stajo prispevala Dora in Janez Pergar z. Dol pri Krnicah. Fotografija je iz leta 1917 in predstavlja njunega očeta Franca Pergarja rojenega lH9H.leta. Lukov ata je bil 1916. leta mobiliziran. Po koncu /.svetovne vojne (1918) je moral še 2 leti opravljati obvezno služenje vojaškega roka v Mariboru. 1. novembra 1919 se je pridružil generalu Rudolfu Maistru v bojih za severno mejo, za Koroško. Na žalost so se Koroški Slovenci v GD Vrhpolje vabi na 12.vrhpoljsko veselo jesen v soboto, 23.novembra, ob 19.00 v dvorano gasilskega doma na Vrhpoljah V kulturnem programu nastopajo ansambli: Ptujskih 5, Ansambel Tineta Stareta, Zasavci, Slamnik, kvintet Habrovi fantje, mladi harmonikaš Peter Merela. Program bo povezoval Dalibor Bedenik. Po kulturnem programu bo družabno srečanje s krajani. Morda pa boste uro pred prireditvijo že uspeli kupiti vstopnico s srečno številko in si pridobiti eno od izžrebanih nagrad. OSNOVNA SOLA JURIJA VEGE ORGANIZIRA NOVOLETNI SEJEM kaj? Sejem novoletnih izdelkov: čestitke, aranžmaji, okraski, darilca... kdaj? V četrtek, 12.decembra, 2002, ob 16.00 uri kje? Na šolskem hodniku v prvem nadstropju UČENCI IN DELAVCI ŠOLE plebiscitu 10.oktobra 1920 odločili za bivanje v sosednji deželi, kar je bila posledica predplebiscitne avstrijske propagande. Smo Slovenci res ljudje, ki se neodgovorno prepustimo manipulaciji? France Pergar je bil klen mož., mož., ki seje vsemu navkljub Se 32 let v vsakem vremenu vozil s kolesom v Kamnik, kjer je opravljal uradniški) službo vse do upokojitve leta 1953, kasneje pa do svoje smrti leta 1983 mirno živel na majhni posesti skupaj s svojo družino. UREDNICA 2 Novice iz Po dveh mesecih in polje pred vami nova številka Novic iz Moravske doline. Prinaša toliko raznolikega branja, da boste potrebovali precej potrpljenja, da se boste prebili skozi vse napisano. Ne spreglejte pa sredice z razpisi! Pred dobrim mesecem me je nekdo malo z.a šalo vprašal, če smo tudi pri Novicah bankrotirali in gremo v stečaj. Samo nasmehnila sem se in mu povedala, daje razlog z.a neizdajo oktobrske številke preprosto odločitev Izdajateljskega sveta. Pravo veselje nad vprašanjem pa sem začutila šele kasneje, saj mi je gospod sporočil čisto nekaj drugega, namrač: Novice pogrešamo. O kako lepo priznanje za delo, ki ga iz meseca v mesec opravljaš. Vsaj o dveh stvareh sem premišljevala zaradi tega srečanja. Kako slabo se ljudje poslušamo. Če bi se in bi si dovolili slišali tudi neizrečeno, bi bil svet čuteč, sočuten, občutljiv za soprebivalce, vesel, čisto nasprotje današnjemu, ko se dostikrat raje ugrizneš v jezik in molčiš. Molčiš zato, da se izrečeno ne bi sprevrglo v tisoče neresnic ali polresnic, zato ker se bojiš plazu nasprotovanj, opravljanja, celo obreklovanja, bojiš se kamnov spotike, ki ti jih navalijo pred noge, molčiš, ker preprosto ne veš, če boš premogel dovolj energije, da stopiš čeznje. In vse samo zato, ker si dovoliš biti drugačen, ker vztrajno in zavestno gojiš idealizem o dobrih ljudeh in zavračaš vladavino nasilja in denarja. Večkrat opazujem prezgodaj ovele obraze, kijih niti sodobna kozmetika ne more prenoviti v srečne obraze, obraze srečnih ljudi. Vprašujem se, kako obupno se mora počutiti človek, ki vsak dan začne z. nejevoljo, z. mislijo na denar, ki komaj čaka, da odbrenka delavnik in se ob koncu meseca še bolj ujezi, ko tistih nekaj tisočakov iz. denarnice skopni hitreje kol spomladanski sneg. Denarje tisto, kar omogoči življenje sodobnega človeka, vendar pa je človek tisti, ki mu mora postavili meje, do koder sme vladati denar in od koder tega zamenja razum. Se odločneje pa bi morali zamejiti pot vsem oblikam nasilja, ki se tako ogabno iz. medijev in, roko na srce, tudi iz življenja družbe vrašča v pore najmanjšega Zemljančka. V tej številki preberite Županjina stran.........................................4 Volitve 2002...............................................6 Razglas seznama za II.krog....................9 MOS2002...............................................10 Razpisi......................................................13 Zakonodajni referendum za vračilo vlaganj v izgradnjo telekomunikacijskih..........19 Baragovi dnevi........................................25 Naši kraji...................................................28 Moja dolina na dlani...............................29 Moravče open2002.............................30 Naslednja številka bo predvidoma izšla 20. decembra. Vaše prispevke pričakujemo do 4. decembra. Oddate jih lahko na sedežu Občine Moravče osebno, pošljete po pošti ali elektronski pošti. Naslovi so navedeni spodaj v modrem okvirčku. Morda so me te misli premamile, da jih zapišem, zaradi bližajočega odločilnega morda tudi prelomnega trenutka slovenske zgodovine. Na voljo imamo sicer majceno alternativo, toda zavedati se moramo, da se kolesje zgodovine vrti počasi in zanesljivo, ne pa sunkovito in negotovo. BERNARDA M A L, urednica SMUČARSKI SEJEM V DOMŽALAH VHALIK.C. Prodaja nove in rabljene zimske športne opreme PETEK 6.12.2002 SOBOTA 7.12.2002 NEDELJA 8.12.2002 od 12-20 h od 9 -20 h od 9- 17 h VABI SMUČARSKO DRUŠTVO DOMŽALE Novice iz Moravske doline 22. november 2002, Letnik iii, Številka 8 Fotografije na naslovnici: Franci Skok Novice iz Moravske doline je informativno glasilo Občine Moravče, ki je tudi izdajateljica. • Izhaja predvidoma enkrat mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. • Sedež izdajatelja in naslov uredništva: Občina Moravče, Trg svobode 4, 1251 Moravče, telefon 7231-229. • Izdajateljski svet: Milka Novak, Janez Cerar, Roman Cerar, Ivanka Kocjančič, Stanislav Ravnikar. • Odgovorna urednica: Bernarda Mal, E-pošta moravske.novice@email.si, tel. 031 452 022. • Uredniški odbor: Bojana Dorič, Nevenka Marolt, Aleš Vozel, France Ravnikar. • Lektoriranje: Bernarda Mal. • Oblikovanje in priprava za tisk: Andrej Lombar. • Tisk: Tiskarna Januš. • Naklada 1450 izvodov. Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoročno podpisani, imeti morajo datum in kraj pisanja, naslov prispevka, zapis avtorja besedila in fotografij. Če pišete v imenu društva, politične stranke, skupine ljudi, opremite dopis z žigom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, če imate le možnost, oddajte tudi zapis na disketi ali ga pošljite po E- pošti. Prispevki naj ne presegajo 1800 znakov vključno s presledki. V nasprotnem primeru bomo prisiljeni prispevek zavrniti ali krajšati. Rokopisov ne sprejemamo! Slikovnega in pisnega gradiva ne vračamo! Moravske doline 3 Spoštovani! Čeprav se jesen že sama p« sebi odcva v prečudovite barve, je bila letošnja še posebej pisana in barvita, predvsem zaradi razgibanega predvolilnega dogajanja. Zato marsikdo ni imel časa opazili narave, saj so nas različna soočanja in obljubljanja nenehno spominjala na volilne bitke. Na dokončen epilog še čakamo, tako na državnem kot na občinskem nivoju. Kljub pestremu dogajanju pa delo v občinski upravi teče naprej, rezultate pa ste verjetno tudi že sami opazili. V teh dneh potekajo še zadnja asfalterska dela. Po sklepu občinskega sveta, ki je odobril manjkajoča sredstva, smo le dokončali cesto na Limbarsko goro. Tako je sedaj ta najlepša razgledna točka naše občine za vse lažje dostopna in tako še bolj privlačna. Prav tako smo po sklepu občinskega sveta dokončali še staro cesto, ki je že nekaj let čakala na izvršitev že pred leti sprejetega sklepa o dokončanju. Tudi na Plesu smo v sodelovanju s podjetjem Termit rekonstruirali in delno poasfaltirali cesto, ki je zahtevala veliko vzdrževanja ob neurjih, prav tako klanec v Gori pri Pcčah, ki je sedaj asfaltiran na dveh odsekih. Mnogi občani so se razveselili tudi številnih oznak krajev, saj so na ta način postali bolj opazni za mimovozeče in tiste, ki so do sedaj z veliko težavo našli določen kraj naše občine. V prihodnosti bi morali dobiti »osebno izkaznico« še vsi preostali kraji, ki so zaradi omejenih sredstev letos izpadli. Mnogi so se razveselili tudi oznak občine, ki nas prijazno spomnijo na občinske meje. Menim, da je že sam grb dovolj lep, zato ni bilo potrebno, da bi na tablo, razen dobrodošlice, še kaj dodajali. Na poti skozi Moravče ste verjetno opazili, da prekrivamo občinsko stavbo, ki je prav tako že precej let čakala na novo pokrivalo. Kako potrebna je bila ta obnova, najbolj vedo stanovalci v zgornjih nadstropjih, ki so ob deževju morali podslavljati posode za lovljenje vode. Tudi dimnikarji so nas opozarjali na nevarnost požara zaradi poškodovanih dimnikov. Po obnovi sanitarij v osnovni šoli v Moravčah, je prišla na vrsto še šola na Vrhpolju, kjer smo zgradili novo in veliko večjo greznico. Delno bomo obnovili tudi sanitarije, kjer ploščice zaradi vlage odstopajo. V kratkem bo potrebno urediti še hidroizolacijo, saj vlaga vdira na vseh koncih v spodnje prostore. Kljub temu je v zgornjih prostorih, kjer se nahajajo učilnice, domače in prijetno ozračje za učenje, saj prostore krasijo mnogi izdelki in risbe, ki so delo pridnih učencev in plod dobrega dela učiteljev. V bližnji prihodnosti bo šola praznovala 100-lctnico in morda bi prav pred tem praznikom morali razmišljati o njeni še lepši podobi in funkcionalnosti oziroma narediti študije o smiselnosti prenove ali novogradnje, ki jo predlaga krajevna skupnost. Vsekakor pa je ta šola za kraj pomembna, saj aktivno sodeluje pri kulturnem dogajanju in javnem življenju v krajevni skupnosti. Ogledala sem si tudi dela na vodovodnem omrežju na Javoršici. Občina je v zadnjih letih precej milijonov, tudi letos, namenila /a izboljšanje vod(X)skrbc na tem območju. Vem, da je za nekatere priključek velik strošek, vendar je vse to v primerjavi s sredstvi, ki jih je za ta vodovod namenila občina, le kaplja v morje in sem včasih prav žalostna, koliko hude krvi je zaradi doplačila priključka, ki ga zaračunavamo po sprejetem občinskem odloku. V izdelavi je tudi projekt za vodovod Stegne, poleg mnogih projektov na drugih območjih, kar se sedaj seveda ne vidi, je pa potrebno za nadaljnje korake. Že nekaj let se govori tudi o sanaciji mostu v Ser jučah, ki je vsako leto zaradi neurejene dokumentacije izpadel iz proračuna. V letošnjem letu smo dobili vsa potrebna soglasja, vendar smo precej časa morali čakati na gradbeno dovoljenje. Stari most bo potrebno najprej podreti, narediti začasni nadomestni most, potem pa zgraditi novega, zato delo ne bo hitro končano. Ker se bliža zima, bomo sedaj pripravili vse potrebno, da se bo delo lahko začelo spomladi. Pri tem bo, po dogovoru, sodelovalo tudi podjetje Termit, ki je souporabnik mosta. V krajevni skupnosti F'ečc se pridno nadaljujejo dela na mrliški vežici, medtem ko je župnišče s pridnostjo domačinov in ob delni finančni pomoči občine že dobilo novo fasado. V Krajevni skupnosti Velika vas smo poplačali že pred časom narejene projekte za cesto proti Senožetim. Poleg oznake občine bomo postavili še krajevne oznake.Delno bo rekonstruirana tudi cesta proti Ribčam za boljšo povezavo z občino Litija in z Ljubljano. Tudi Dcšen je dobil nekaj metrov novega asfalta, ki je spet nekoliko izboljšal še vedno slabe vozne razmere v tem delu občine. Po sprejetju proračuna je moral občinski svet potrditi še pravilnik o subvencioniranju v kmetijstvu in obrti. Oba pravilnika smo morali dati še v presojo in potrditev na ustrezna ministrstva. Zato so šele v tej številki objavljeni ustrezni razpisi za koriščenje sredstev in kredite. V nekaterih primerih bo občina za nazaj poravnala subvencije i/ proračunskih postavk in v skladu s potrjenim pravilnikom. Na turističnem področju je že izdelan idejni projekt Učno sprehajalna pot Kača, ki smo ga sedaj dali v mnenje Zavodu za naravno in Zavodu za kulturno dediščino v Kranju, ki morata dati soglasje k projektu, da bomo v naslednjem letu lahko pristopili k izvedbi. Pot se bo začela v Krašcah, nadaljevala mimo cerkve sv. Andreja, kjer se bo spustila k Kači, tam je vhod v podzemno jamo (zaenkrat za turiste še nedostopno), nadaljevala se bo mimo mlinov ob Rači, kjer bomo lahko opazovali etnološko dediščino, živali na paši, kmečko hišo in pod, potem bo šla preko Stegen do Vrhpolja, nato mimo kmetij na grad Tuštanj in nazaj proti Krašcam. Z urejenimi informativnimi tablami, zloženkami in počivališči bo prijetna sprehajalna in učna pot za mlade in mlade po srcu. Na podoben način je v planu učno sprehajalna in turistična pot ob zadrževalniku, ki bo zajela tudi druge pomembne točke. Pravkar pa je v tisku tudi zemljevid s turistično karto občine Moravče. V prihodnosti bo potrebno povezati še gostinsko ponudbo z izdajo primerne zloženke, seveda v sodelovanju z gostinci in vseh zainteresiranih. Pred kratkim so v Zavodu za kulturno dediščino v Kranju odprli razstavo o kulturni dediščini v občini Moravče. Na tej razstavi je v sliki in besedi predstavljeno vso bogastvo preteklosti naše občine, ki ga mi velikokrat ne znamo videti in ceniti. Kranjski zavod je namreč letos izdelal težko pričakovane strokovne podlage za ohranjanje kulturne in naravne dediščine, ki so potrebne za izdelavo prostorskih sprememb v občini Moravče. Ix'- te že pripravlja podjetje Lccus. Ta razstava je v Kranju v prostorih Zavoda na Tomšičevi ul.9 odprta vsak delovni dan v njihovem delovnem času. predvidoma do Miklavža. Dogovarjamo se, da bi jo ob slovenskem kulturnem prazniku prenesli v Moravče in jo postavili za vse na ogled. Ob zaključku želim občanom in občankam vseh starosti lepo jesen z bogatimi darovi narave in sv. Miklavža. LJUDMILA NOVAK, prof. županja A Novice iz SDS Spoštovani občani in občanke Dne, 10.11.2002, smo volili predsednika Republike Slovenije ter kandidate za župana, občinski svet in člane sveta krajevnih skupnosti. Socialdemokrati smo na volitvah sodelovali samo s kandidati za člane občinskega sveta in sveta krajevnih skupnosti, čeprav smo imeli izbranega tudi kandidata za mesto župana, vendar pa kandidature zaradi Koalicije Slovenije na državni ravni, nismo smeli vložiti. Občani ste zbrali tudi zadostno število podpisov, s katerimi bi lahko nastopil kot samostojni kandidat, vendar se zaradi različnih opozoril, groženj in očitkov, za tako vrsto kandidature ni odločil. Volilni rezultat je posledica odločitev, na katere v 00 SDS Moravče nismo imeli vpliva. Vsem občanom, ki ste nas na volitvah podprli, prispevali podpise, se iskreno zahvaljujemo. Pred nami je sedaj še drugi krog volitev za mesto župana. Imamo možnost izbirati med dvema kandidatoma. Ali lahko ločimo igranje, za katerim se skriva slo po oblasti, od resnično iskrenih in poštenih namenov? Na mestu župana želimo imeti kandidata, ki ga preteklost ne obremenjuje, znal pa bo ljudi povezovati in jim prisluhniti, hkrati pa nam v svojem programu ponuja gospodarski razvoj Občine in nova delovna mesta. Prepričani smo, da se boste modro odločili. 00 SDS Moravče Spoštovane volivke in volivci. Slovenska ljudska stranka Občinski odbor SLS - Slovenske ljudske stranke Moravče se vam zahvaljuje za izkazano podporo na lokalnih volitvah. Lokalne volitve ocenjujemo kot uspešne za našo stranko, saj imamo tri mesta v občinskem svetu in kandidata za župana v drugem krogu. Do lokalne samouprave se obnašamo odgovorno in zato je veliko naših kandidatov potrjenih v svete krajevnih skupnosti. Izbrani kandidati v svete krajevnih skupnosti so dokaz, da smo ljudska stranka in nam ni le do mest svetnika ali župana, ampak smo pripravljeni delati tudi v naši najožji skupnosti. Zahvaljujemo se vsem občanom, ki ste se udeležili predstavitev kandidata za župana. Prebivalcem naše občine pa sporočamo, da bomo opravičili zaupanje, ki ste ga nam izkazali na letošnjih volitvah. Z znanjem in izkušnjami in vašo nadaljnjo podporo bomo zagotovo uresničili program, ki smo vam ga predstavili pred volitvami. Pred nami je drugi krog volitev in če vam je do sodelovanja s člani odgovorne stranke, ki znajo sodelovati z drugimi, vas vabimo, da se ponovno udeležite volitev in z glasovi podprete Tadeja Jemca-našega kandidata za župana. Z enako odgovornostjo pa volite tudi kandidata za predsednika države. Vs_00 SLS Moravče, 2 ZLSD, Občinska organizacija Moravče je pripravila v soboto, 26.10. kulturni večer s predstavitvijo Franca Kmetica, kandidata za župana Občine Moravče. Najprej je nastopil Mešani pevski zbor DU Moravče, sledil je pozdravni nagovor predsednika občinske organizacije Dušana Grošlja, potem pa je bil koncert Big Banda Tomaža Zlobka, ob igranju katerega so obiskovalci lahko uživali tako v zgolj instrumentalni izvedbi, še bolj pa s tremi izvrstnimi spremljajočimi vokali, tako z domačimi, kot tudi napevi v angleškem jeziku. Med koncertom je bila tudi predstavitev Franca Kmetica ter izraz podpore s strani LDSa Moravče, prireditvi pa je prisostvoval tudi gospod Potrč, ki je javno povedal, zakaj bi bil Franc Kmetic dober župan, hkrati pa je zaželel uspeh tudi kandidatom za svetnike. Program se je zaključil z nastopom narodno-zabavnega ansambla Vrhovec, kateremu je posebno noto dodala pevka Brigita Vrhovnik ob spremljavi Rajka Vavpotiča, na njihovo glasbo pa je zaplesal tudi Franc Kmetic. Obiskovalci so se v avli okrepčali z obloženimi kruhki in pijačo, v zloženkah pa so lahko prebrali program ZLSD Moravče. Izvrsten kulturni večerje trajal pozno v noč, zadnji akterji pa so se razšli šele po polnoči. MARKO DURIČ M Si Nova Slovem/o Kr*fatt*ktr I/IMWS HMHM Politika je prostor, kjer se krešejo mnenja in sprejemajo odločitve o tem, kako bomo vsi skupaj živeli. V odločanje o našem življenju je potrebno pritegniti ljudi z občutkom za skupnost. Pokažimo, da živimo v Sloveniji ljudje, ki lahko veliko prispevamo svetu ter da smo lahko samozavestni, ker znamo tudi dajati in ne le sprejemati. Kot predsednica države bom ljudem prisluhnila in delovala povezovalno. Svojo vlogo vidim v dajanju možnosti pobude vsem. Vabim vas, da se mi na volitvah predsednice slovenske države pridružite. Iskrena hvala za vašo podporo. Na svidenje na volitvah. Dr. Manca Košir, univerzitetna profesorica in publicistka: »Jaz sem /A: za medsebojno razumevanje, za sočutje, za javno dobro, za ohranitev naravne in kulturne dediščine. /A življenje, kije lepo. Zato sem /A Barbaro H rezi wir.« Sebnstijan Cimerotie, nogometaš slovenske reprezentance: »Menim, da so trenutne razmere dozorele, da enega od vodilnih političnih položajev zasede ženska. Še posehi j ziilo. ker takšno žensko imamo. Konec koncev politika ni le igra moških. ■■ 00 NSi Moravče se zahvaljuje volivcem za podporo v prvem krogu lokalnih volitev Moravske Hnlino 5 VOLITVE 2002 URADNI REZULTATI VOLITEV ZA ZUPANA Ugibanja, kdo bo na kandidatni listi in koliko glasov bo kdo dobil, so končana. Prav tako so se strasti »krasiteljev« plakatov županskih kandidatov umirile. V nedeljo, 10.novembra, je 77,99% volilnih upravičencev naše občine opravilo volilno dolžnost. Rezultati njihovih odločitev so razvidni iz spodnjih preglednic in grafikonov. Jasno kažejo, da je zastopanost strank v 14 članskem občinskem svetu izjemno raznolika in bo sestava koalicije zapleteno opravilo. Največ (4) svetniška mesta je dobila Nsi. Brez predstavnikov sta ostali stranki Desus in Naprej Slovenija. Imena svetnikov so tako znana in upamo lahko, da bodo svojo izvolitev v naslednjih štirih letih tudi upravičili. Ime za župansko mesto pa bo razkrito v drugem krogu volitev, ki bodo v nedeljo 1.decembra. V drugem krogu bosta volilne glasove zbirala Milka Novak iz Nsi in Tadej Jemec iz SLS. Naša pravica in dolžnost je, da se udeležimo tudi drugega kroga volitev, kjer bomo poleg vodje občine izbrali tudi vodjo države med Barbaro Brezigar, neodvisno kandidatko, in Janezom Drnovškom iz LDS. It. VOLIŠČA IME VOLIŠČA TADEJ JEMEC LJUDMILA NOVAK FRANC K M I III JOŽE ZUPANČIČ BERNARDA PROSENO NEVELJAVNE GLASOVNICI ŠT. ODDANIH ŠT VELJAVNIH GLASOVNIC GLASOVNIC ŠTEVILO VOLIVCEV UDELEŽBA 077001 KD MORAVČE 102 292 93 46 11 16 ..... 668 643 704 79.26% 0 7 7 002 0 7 7 003 GOSTILNA NAD LOGOM 123 164 49 26 11 7 380 373 601 76.86% GABRJE 62 86 10 6 2 6 169 164 236 71.61% 077-004 NEGASTRN 63 119 S 16 0 2 184 192 243 612 79,84* 0 7 7-005 ZADRUŽNI DOM KRAŠCE 72 209 68 36 16 6 396 390 / 7,34% 077006 GD PEÍ' L 39 143 11 13 3 1 210 209 274 76.61%, 07 7 00 / GORA PRI PEČ AH 29 20 6 11 2 2 69 67 87 79.31% 0 7 7-008 PISARNA KS VRHPOI.JE 134 180 84 63 13 12 476 464 696 79.8 7 «. 077-009 DOM KRAJANOV NA HRIBU 63 61 11 60 2 3 200 197 263 /6,06% HI 1 ')')') GLASOVANJE PO POŠTI 0 1 1 0 1 0 3 _3_ 077-997 PREDČASNO GLASOVANJE 3 5 0 1 0 0 9 9 SKUPAJ GLASOV 700 1269 327 266 60 63 2664 2611 3416 77.99% ODSTOTEK VfcL.JAVNIH C,L 26.8 1% 48.60"». !?.•>? 9.77% ?.:¡o% l.'1'l ŠT. VOLIŠČA IME VOLIŠČA S M Tj NSI i or, NLRMD [JI SuS SDS /1 SD SLS NPS 077-001 KD MORAVČE 26 161 /(, 62 38 56 59 40 077-002 GOSTILNA NAD LOGOM 15 61 64 33 12 71 22 76 077-003 GABRJE 1 1 2 i 47 15 H 15 3 29 077-004 NEGASTRN 7 77 15 26 4 13 5 34 077-005 ZADRUŽNI DOM KRASCE 39 109 44 51 8 31 42 43 077-006 GD PEČE 4 109 16 1 1 4 1 1 9 42 077-007 GORA PRI PEČ AH 2 17 5 13 2 3 3 18 077-008 PISARNA KS VRHPOLJE 40 90 52 73 13 44 59 68 077-009 DOM KRAJANOV NA HRIBU 5 17 21 ■'A 6 1 1 8 81 077-997 PREDČASNO GLASOVANJE 1 4 0 1 2 1 0 0 077-998 GLASOVANJE PO POSTI 0 0 0 0 1 0 2 0 SKUPAJ GLASOV 150 672 340 319 98 256 212 431 3 ODSTOTEK VELJAVNIH GL. 5,98% 26,79% 13,56% 12,72% 3,91% 10,21% 8,45% 17,19% 1,2 ŠTEVILO MANDATOV l 4 2 2 0 1 1 3 V svete KS so bili Izvoljeni: V Dešitu: V Pečati: Rudi Rotar, Marko Avsec, Mihael Trdin, Alojz Zupančič, Branko Jožef Strmljan, Marija Marinka Levičnik, Franc Avbelj, Uštar Matija Matjaž Barlič, Stanko Sušnik, Franc Gabršek V Moravčah: V Veliki vasi: Franc Malin, Gabrijel Zaje, Milan Močilnikar, Stanislav Kolenc, Ivanka Kocjančič, Jože Ribič, Aleš Lavrič, Marjan Kokalj, Alojz Majdič, Roman Cerar, Josip Kudeljnak, Srečo Vidergar Mirko Ribič 6 Novice iz ■ TADEJ JEMEC ■ LJUDMILA NOVAK □ FRANC KMETIC □ JOŽE ZUPANČIČ ■ BERNARDA PROSENC Poročilo s treh sej Občinskega sveta Občine Moravče Po sprejetju proračuna strpnejši V času od zadnjega izida glasila so se svetniki sestali na kar treh sejah občinskega sveta. Na prvi od teh, izredni, so sprejeli Programske smernice občinskega glasila, kar je bilo potrebno zaradi vpisa glasila v razvid medijev po novi zakonodaji na Ministrstvu za kulturo. Svetniki so ob tem izrazili pobude za boljšo vsebino glasila, kijih bomo pri novem letniku upoštevali. Drugič so se svetniki sestali 25.septembra. Spopadli so se s 15 točkami dnevnega reda. Med pomembnejšimi je sprejetje povišanja cene vrtca za 7,77%, kar pomeni 68.454,00 SIT za prvo starostno skupino, drugo pa 54.153.00 SIT, za kar je glasovalo 7 svetnikov, šest jih je bilo proti z osnovnim argumentom, da iz poročila ni razvidno, do kakšnega povišanja števila otrok in zaposlenih je prišlo v vrtcu. Z vprašanjem otroškega varstva so se ukvarjali tudi s stališča dinamike gradnje vrtca in terminskim planom. Vrtec se bo predvidoma gradil v času od aprila 2003 do avgusta 2004. Celotna investicija znaša 200 mio.SIT, od tega bodo iz občinskega proračuna zagotovili 60% sredstev, država pa 40%. Svetniki so zavrnili županjin predlog o imenovanju Fani Capuder iz Soteske za predstavnico Občine Moravče v Svetu javnega sklada RS NEVELJAVNE ŠT. ODDANIH ŠT. VELJAVNIH GLASOVNICE GLASOVNIC GLASOVNIC Ti ——1L_ 557 521 2 ——24 380 356 £ L_h 169 158 2 ——-11 194 183 i --—18 396 378 1 3 210 207 p 6 69 63 _ 32 476 444 3 200 186 0 _ 0 9 9 0 0 3 3 155 2663 2508 0 __5,82% __ Na Vrhpol/ah: Jožko Planine, Franc Lebar, Karol Svetlin, Janez Mihelčič, Ciril Trdin, Janez Burja, Janez Rožič MAL. računalniška obdelava podatkov TOMAŽ DOSTAL za ljubiteljske dejavnosti. Po daljši razpravi je potrdil kandidaturo Jane Konček Cigula iz Peč. Po skrajšanem postopku so svetniki sprejeli Odlok o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Radodarno so svetniki pristali na povračilo 30% nastale škode po toči na kmetijskih površinah v občini iz rezervnega sklada Občine Moravče, vendar pa morajo kmetje sredstva nameniti nakupu krme, semen in gnojil. Delno povračilo škode ( 60%) po poplavi se po sklepu OS povrne Francu Kunavarju iz Serjuč.. Sprejet je bil še Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja, na osnovi katerega bo lahko pripravljen javni razpis. Veliko različnih stališč je izzvala razprava o Odloku o merilih in pogojih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost. Z glasovanjem pa je bil tudi ta odlok sprejet. V nadaljevanju je 9 svetnikov glasovalo proti odprodaji stanovanj v lasti Občine Moravče v Krašcah in na Vegovi 1 v Moravčah. Previdno pa so svetniki sprejeli informacijo o sprejemu Zakona o GEOSS-u, saj so imeli pomisleke glede rentabilnosti sredstev, ki bi jih občina namenila za članstvo v tamkajšnem društvu. Ob koncu seje je županja OS seznanila z 2.5 mio. posojilom časopisu Brazde v letu 1997. Glasilo ne izhaja več, sredstev pa občina tudi ni dobila nazaj. Svetniki so bili nad informacijo zgroženi in zahtevali pogodbo o posojilu. V pobudah in predlogih pa je bila osnovna tema komunalna dejavnost in ceste. Tretja seja z 9.točkami dnevnega reda je potekala 24.oktobra 2002. Na seji je namestnik komandirja PP Domžale Rado Božič podal poročilo o varnostni oceni v občini Moravče za leto 2001. Vsi pokazatelji kažejo na dobro varnostno stanje v občini glede na prejšnja leta in tudi v primerjavi z ostalimi občinami pod nadzorom PP Domžale. Na področju kriminalitete so obravnavali 96 kaznivih dejanj, uspešno so jih do sedaj raziskali 69, povečanje glede na prejšnje leto je 15%. Prometna varnost se je kljub naraščajočemu prometu povečala, saj je bilo 9 prometnih nesreč manj kot v prejšnjem letu (32) in tudi smrtnih žrtev ni bilo. V letu 2001 je bil javni red in mir kršen v 54 primerih večinoma v zasebnih prostorih. V letu 2001 so policisti zaznali tudi prisotnost prepovedanih drog v manjših količinah. V nadaljevanju seje je bil Roman Cerar iz Češnjic imenovan za elektorja na letošnjih državnih volitvah. Svetniki so s sklepom določili 30 dnevno javno obravnavo za Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah delavnih teles Občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilu stroškov. Po hitrem postopku so sprejeli pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Moravče. Svetniki tokrat niso podali soglasja k imenovanju dr. Janeza Svoljška za direktorja ZD Domžale. Menili so, da je zdravstvo na Moravškem v težavah, saj se pojavljajo dolge čakalne vrste, odsotnost zdravnikov, nezadovoljstvo pacientov in je prav, da jim kandidat za direktorja predstavi svoje načrte za reševanje nastale situacije. Soglašali pa so z imenovanjem Zore Torkar za v.d. direktorice Kulturnega centra Kamnik. Ob koncu so zobozdravnici Marti Gerič dodelili koncesijo za opravljanje storitev tudi za odrasle, tako bo od 1.1.2003 polovico storitev opravljala za otroke in mladino, drugo polovico pa za odrasle občane. V pobudah so svetniki izglasovali še dodatna finančna sredstva za poplačilo asfalterskih del na cestah Limbarska gora in Dole pri Krašcah. Ta sredstva se bodo črpala že iz proračuna za leto 2003. Žal pa so za javnost zaprli obravnavo problematike o 2.5 mio. posojilu Brazdam. MAL Moravske Hnlinp 7 Spoštovane občanke in občani! Zahvaljujem se vam za izkazano zaupanje in veliko podporo v prvem krogu volitev. Hvala tudi vsem, ki ste s svojim glasom podprli svetniško listo Nove Slovenije, saj je županu, z močno podporo svetnikov, lažje uresničevati želeni program. Odgovorno in pošteno so se odločali tudi nekateri dosedanji svetniki, ki pa so bili žal zaradi tega kaznovani prav od svoje stranke. Verjetno ste že vsi, tako tudi jaz, naveličani predvolilnih govorov in obljub, tekma pa še ni končana. Ne želim dajati praznih obljub, lahko vam pa zagotovim, da se bom še naprej trudila delati odgovorno in pošteno za razvoj vseh delov občine na različnih področjih. Hkrati bom podpirala vse vas, ki si prav tako prizadevate za boljše in bogatejše življenje v naši dolini. Občina potrebuje najprej razvojni program, ki gaje potrebno pripraviti skupaj s krajevnimi skupnostmi, s strankarskim usklajevanjem in v sodelovanju s strokovnjaki. Na razvojnem programu mora temeljiti vsakoletni proračun občine. Za dokončno odločitev o županu občine S, Moravče sta mi v prvem krogu zmanjkala mm manj kot 2% glasov. Upam, da me boste znova podprli tudi v drugem krogu, sicer ta rezultat nič ne pomeni. Seveda pa prosim tudi vse K druge volivke in volivce, da s svojim glasom pripomorete k najboljši Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka odločitvi. Ljudmila Novak Slovenska ljudska stranka *y\ Tadej ^fJemec Spoštovane občanke in občani. Kot Vaš kandidat za župana se Vam iskreno zahvaljujem za izkazano podporo na volitvah. Uvrstitev v drugi krog pomeni, da ste me z vašimi glasovi izbrali za ponovnega kandidata in mi zaupate. Prepričan sem, da ste podprli moje znanje, izkušnje in naš program. V nadaljevanju vabim na volišče vse, ki se volitev niste udeležili in tudi tiste, ki ste svoj glas zaupali drugim kandidatom za župana. Mogoče vas moja uvrstitev v drugi krog preseneča, ker o meni niste imeli zadostnih informacij ali pa so bile te neprave. Predlagam, da še enkrat razmislite o meni kot o županu, ki spoštuje sogovornika, mu zna prisluhniti, upošteva njegova mnenja in predloge. Do sedaj sem imel možnost pokazati svoje sposobnosti vodenja le delu javnosti. Tudi dela za dobro občanov, kot je izvedba agromelioracije Krašče, Limbarska gora, Gora pri Pečah, niso tako odmevna kot so rezultati moje protikandidatke, so pa zadosten razlog, da sem prav zato prava izbira v drugem krogu volitev. Na koncu se zahvaljujem vsem, ki ste mi pomagali pri predvolilni promociji z željo, da skupaj naredimo še en uspešen korak naprej. Hvala tudi vsem, ki ste me sprejeli v svoje domove in mi omogočili, da sem z vami, vašimi sorodniki in prijatelji spregovoril o mojih in naših skupnih načrtih. Z veseljem sem vaš kandidat, vi pa premišljeno oddajte svoj glas tistemu, za katerega verjamete, da zmore, hoče in zna hoditi po poti razvoja. 8 Novice iz RAZGLAS SEZNAMA KANDIDATOV ZA ŽUPANA Kandidata sta: 1. LJUDMILA NOVAK, rojena 01.08.1959, stanujoča Imenje 8, profesorica slovenskega in nemškega jezika, profesorica na srednji šoli Predlagatelj: Nova Slovenija krščanska ljudska stranka OO N.Si Moravče 2. TADEJ JEMEC, rojen 30.8.1963, stanujoč Stegne 17, univ. dipl.ing.elekt. direktor Predlagatelj: SLS Slovenska ljudska stranka 00 Moravče VOLI SE 1 (EN) KANDIDAT Volitve bodo v nedeljo, 1. decembra 2002 OBČINA MORAVČE Občinska volilna komisija Trg svobode 4, Moravče univ.dipl.pravj.r. Datum: 15.11.2002 Številka: 00607-013/2002 PREDSEDNICA: Berta Klopčič, OBVESTILO VOLIVCEM ZA VOLITVE V II. KROGU GLASOVANJA ZA IZVOLITEV ŽUPANA V OBČINI MORAVČE Občinska volilna komisija obvešča volivce, da bo II. krog glasovanja za izvolitev župana, potekalo 1. decembra 2002 od 7. do 19. ure na običajnih voliščih v občini Moravče. Predčasno glasovanje za izvolitev župana za volivce, ki bodo na dan glasovanja odsotni, bo potekalo na sedežu Občine Moravče, Trg svobode 4, 26., 27. in 28. novembra 2002 od 9. do 17. ure. Predčasno glasovanje za predsednika«države bo iste dni na sedežu Okrajne volilne komisije v Domžalah (sedež Upravne enote in občine Domžale, Ljubljanska 69). Volivec mora pred glasovanjem volilnemu odboru predložiti osebni dokument, zaradi lažjega iskanja po volilnem imeniku pa je zaželjeno, da imate s seboj tudi obvestilo volivcu. Način glasovanja - volitve župana: Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedno številko pred imenom kandidata, za katerega glasuje. Volivec glasuje samo za enega kandidata. Volivci, ki so na zdravljenju v bolnišnicah ali na služenju vojaškega roka in na dan volitev ne morejo voliti, lahko glasujejo po pošti, če to sporočijo Občinski oz. Okrajni volilni komisiji najkasneje sedem dni pred glasovanjem. Volivci, ki se zaradi bolezni ne morejo zglasiti na volišču, kjer so vpisani v volilni imenik, lahko glasujejo pred volilnim odborom, če to sporočijo pristojni volilni komisiji najkasneje tri dni pred dnem glasovanja. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA OBČINE MORAVČE Uspešno delo oddelka za komunalne zadeve Občine Moravče v letu 2002 na področju opremljanja, rekonstrukcije in asfaltiranja cest Oddelek za komunalne zadeve Občine Moravče je imel v letošnjem letu malo časa za pripravo in izvedbo investicij. Kljub temu smo z dobro organizacijo, sodelovanjem z izvajalci del in nadzornim, uspešno zaključili že večino predvidenih del. Krajšim odsekom cest v Drtiji oz. Belneku, Češnjicam in Dešnu, ki pa občanom teh vasi veliko pomenijo, je sledila rekonstrukcija in asfaltiranje ostalih cest po proračunu za leto 2002. V prvi etapi smo poasfaltirali cesto iz Hrastnika proti Limbarski gori, v teh dneh pa je asfaltno prevleko dobil še neasfaltirani odsek ceste Hrastnik Limbarska gora. Prizadevanja Občine Moravče za dokončno asfaltiranje ceste do vrha Limbarske gore so tako obrodila sadove, saj je bilo samo na tej cesti položen v dolžini kar 1.600 metrov. Pred dnevi smo dokončali neasfaltirani odsek ceste na Dolah pri Krašcah v dolžini 800 m. S tem se uresničuje dolgoletna želja in potreba po asfaltirani ceste od Moravč do meje z občino Lukovico, oziroma se realizira pred leti sprejeti sklep občinskega sveta o rekonstrukciji celotne povezave od Moravč do Imenj. Kljub pozno sprejetemu proračunu bo Občina Moravče realizirala program asfaltiranja cest v občini, saj sta cestam na Limbarski gori in v Dolah pri Krašcah sledila še odseka cest na Plesu v dolžini okoli 400 metrov in v Gori pri Pečah v dolžini okoli 500 metrov, kjer je bil poasf altiran odsek, ki je bil zelo izpostavljen zaradi nalivov. Potrebno je poudariti, da je izvedbo zemeljskih del sofinanciral Termit in da so vaščani Plesa sami ob sodelovanju podjetja Termit pripravili tudi zemeljska dela do konca ceste na Plesu. Tako smo v letošnjem letu v občini Moravče dobili kar okoli 4,5 km novoasfaltiranih cest. Poudariti je tudi potrebno, da je tako dober rezultat dosežen na podlagi dobrega sodelovanja Občine Moravče z lastniki zemljišč in izvajalci del. Uspešen način dela nam daje upanje in nov elan tudi v prihodnjem obdobju. MILAN BRODAR Ob vstopu v našo občino nas odslej pozdravi tabla z grbom Občine Moravče in napisom »dobrodošli«, ob izstopu pa kličemo obiskovalcem Moravske doline »nasvidenje«. Moravske doline 9 Mednarodni obrtni sejem - Celje 2002 ROKODELKE SO SE PREDSTAVILE Rokodelke Moravske doline dobro sodelujejo z. Informacijskim središčem zavoda META iz Ljubljane.Tako so bile moravške rokodelke tudi letos povabljene, da v okviru MOS 2002 predstavijo svoje izdelke in s tem promovirajo sebe in svojo občino. Na razstavnem prostoru »Kreativnost in podjetnost« so razstavile nekaj izdelkov, ki so nastali pod spretnimi rokami sedaj že prepoznavnih rokodelk. Na tradicionalno mednarodno srečanje »Mostovi, sodelovanja 2002« so povabile tudi županjo Ljudmilo Novak, ki je prestavila temo Ženske in politika. Poleg županje pa se je prijazno odzvala in s svojimi dobrotami, poleg žensk iz. Dovja in Narina pogostila udeleženke Ivanka Kocjane ič iz. kmetije odprtih vrat pri Mežnarju. Po napornem dnevu, 12. septembra 2002, je udeleženke na celjskem gradu sprejel in pogostil celjski župan in jim zaželel mnogo uspehov na njihovi poti. BRANKA Srečanje rokodelcev je vsak 2. četrtek v mesecu ob IS uri v avli Kulturnega doma. December 2002 - pletenje Leto 2003 Januar - vezenje Februar - rože iz. krep papirja Marec - slikanje na svilo April - barvanje pirhov Maj - slikanje na steklo Junij - strokovna ekskurzija Društvo kmetic Mežiške doline na obisku v Moravčah Po uspešni predstavitvi občine Moravče na jesenskem sejmu MOS - 2002 v Celju so na povabilo Društva podeželskih žena Moravče, obiskale našo dolino kmetice in nezaposlene žene in dekleta iz Mežiške doline. K nam jih je pripeljala želja po spoznavanju življenja v naši dolini, ki deli podobno usodo zapiranja delovnih mest kot mežiška. Zato so skupaj s Podjetjem za razvoj trženja produktov Mežiške doline ustvarile lastno blagovno znamko in registrirale že prvo dopolnilno dejavnost na kmetiji »Peka kruha in potic«. Prav lastna blagovna znamka pa je že dolgo izziv tudi za kmečke žene in rokodelke Moravške doline, za katero upamo, da jo bomo ob podpori in sodelovanju z Občino Moravče tudi uspeli pridobiti. Sprejem smo pripravili na gradu Tuštanj, kjer so za to priložnost svoje izdelke razstavili rokodelci in rokodelke Moravške doline v eni izmed grajskih soban. Po izrečeni dobrodošlici ga. Romane Capuder, je goste nagovorila direktorica občinske uprave ga. Sonja Vraz, o rokodelcih pa je spregovorila ga. Branka Bizjan. Lastnik gradu g. Peter Pirnat pa jih je popeljal skozi grajske sobane. Izkazalo se je, da je življenje ljudi v Moravski dolini podobno kot so težave, izkustva in optimizem mežiških ljudi, zato je klepet med gostjami, podeželskimi ženami ter rokodelci in rokodelkami sproščeno stekel. Ob dobro založeni mizi dobrot podeželskih žena se je popoldne hitro nagnilo v mrak. Skupaj smo zapeli še pesem »Moravska dolina« in že je avtobus zapuščal grad Tuštanj. Na svidenje pod Peco zadnji teden v januarju prihodnjega leta, kamor ste vabljeni tudi vi dragi bralci in bralke, da se poskusimo v zidanju snežnih gradov. ROMANA CAPUDER, foto Darja Galin 5. gasilski kviz v nedeljo, 27. 10. 2002, je v Kulturnem domu Moravče potekal tradicionalni že 5. gasilski kviz, ki ga organizira GZ Moravče. Tekmovanja so se udeležile ekipe iz vseh petih PGD. Na zanimivem in poučnem kvizu, ki sta ga pripravila vodja mladinske sekcije pri GZ Moravče Tone Stenko in tajnica GZ Moravče Andreja Vavpetič, pa so po napetem in izenačenem boju že petič zapored slavili mladi gasilci iz PGD Peče. Zmagovalci so prejeli prehodni pokal, z zmago pa so si priborili tudi pravico do nastopa na regijskem gasilskem kvizu, ki bo 16. 11. 2002 v Litiji. Prireditev je spremljalo kar lepo število gledalcev, ki so glasno spodbujali prav vse ekipe. Kviz je bil tokrat tudi dobro tehnično pripravljen, saj so gledalci lahko na platnu sproti spremljali rezultate in navodila za posamezne igre. POLONA 10 Novice iz Gasilski tekmovanji v mesecu požarne varnosti Gasilska zveza Moravče in posamezna prostovoljna gasilska društva so letošnji oktober obeležili kot mesec požarne varnosti s številnimi aktivnostmi. Program aktivnosti v obliki zloženke so dobila vsa gospodinjstva v občini Moravče. Med drugim so gasilci izvedli kar dve tekmovanji. V soboto, 5. oktobra je Gasilska zveza Moravče izvedla gasilsko tekmovanje članov, članic in veteranov v organizaciji PGD Vrhpolje, štirinajst dni za tem - 19. oktobra - pa je PGD Moravče pripravilo odprto gasilsko tekmovanje za memorial Staša Lebarja. Tekmovanje na Vrhpoljah je vodil domačin Anton Burja, predsednik tekmovalnega odbora pa je bil poveljnik GZ Moravče Herman Šlibar. Poleg članov in članic so tekmovale tudi enote civilne zaščite iz štirih društev. Te enote sestavljajo člani prostovoljnih gasilskih društev, ki so razporejeni v enote civilne zaščite. Letošnjega gasilskega tekmovanja članov in članic se je udeležilo 14 enot, toliko kot prejšnje leto. Tekmovalo je 7 enot članov A, 1 enota članic A, 5 enot članov B in 1 enota članic B. Škoda, da se tekmovanja članov A nista udeležili sicer najavljeni enoti iz PGD Moravče. Razlog je bil menda v opravičljivih in neodložljivih obveznostih nekaterih članov enot. Povprečna starost tekmovalne enote članov in članic A kategorije mora biti manjša od 30 let, povprečna starost tekmovalne enote članov in članic B kategorije pa večja od 30 let. Vse enote članov in članic so izvedle po dve vaji in sicer vajo z motorno brizgalno in štafetni tek brez ovir. Veterani so se udeležili tekmovanja veteranov že 15. septembra v Mengšu, ki ga je organizirala tamkajšnja gasilska zveza. Po sklepu poveljstva GZ Moravče seje njihova udeležba na tem tekmovanju štela za tekmovanje veteranov GZ Moravče za leto 2002. Tekmovala je samo enota veteranov iz PGD Moravče. Rezultati tekmovanja so bili naslednji: Kategorija Ekipa Vrstni red Število doseženih Točk člani A PGD KRAŠCE I 1 888,6 PGD KRAŠCE II 2 882,5 PGD VELIKA vas 3 882,1 PGD PEČE 4 874,1 PGD VRHPOLJE II 5 870,3 PGD VRHPOLJE I 6 869,7 PGD VRHPOLJE III 7 840,1 članice A PGD PEČE 1 834,9 člani b PGD MORAVČE 1 1 892,9 PGD MORAVČE II 2 889.9 PGD KRASCE 3 887,6 PGD PEČE 4 886.2 PGD VRHPOUE 5 879,9 Članice b PGD MORAVČE 1 815,3 VETERANI PGD MORAVČE 1 ENOTE CZ PEČE 1 876,7 VRHPOUE 2 882,4 KRAŠCE 3 873,1 I-- MORAVČE 4 871,5 Med člani A je tako kot lani tudi letos dosegla najboljši rezultat enota PGD Krašce I, med člani B pa je prav tako že drugič zapored najboljša enota PGD Moravče I. Upamo, da se bo naslednje leto članicam A PGD Peče in članicam B PGD Moravče pridružila še kakšna enota članic. Tudi nastop več enot iz posameznega društva doprinese k večji kvaliteti tekmovanja. Od štirih enot civilne zaščite je bila najbolj uspešna enota PGD Peče. PGD Vrhpolje je tekmovanje pripravilo tako, kot se to spodobi za društvo, ki nastopi s štirimi enotami - zelo dobro. Prostovoljno gasilsko društvo Moravče pa je v okviru aktivnosti v mesecu požarne varnosti organiziralo drugo odprto gasilsko tekmovanje za člane in članice v spomin na pokojnega dolgoletnega operativnega člana PGD Moravče, Staša Lebarja. Tekmovanje, ki je potekalo na avtobusnem postajališču v Moravčah, je bilo 19oktobraod 13. do 16. ure. Poveljstvo PGD Moravče je razpis za tekmovanje poslalo vsem prostovoljnim in industrijskim gasilskim društvom v občinah Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica in Moravče. Vabilu se je odzvalo 9 društev s 13 enotami članov (lani 12 enot) in 3 enotami članic (lani samo 1 enota). Tekmovalne enote, sestavljene iz 9 tekmovalcev, so svoje znanje in izkušnje pokazale z izvedbo hitre mokre vaje z motorno brizgalno. Vse enote so vajo izvedle pravilno, najboljši rezultat pa je dosegla enota iz PGD Dob. Vaje se je udeležila tudi enota PGD Gatina iz GZ Grosuplje, vodil pa jo je nekdanji Moravčan. PGD Moravče je zelo dobro organiziralo tekmovanje. Zmagovalna enota je tako dobila prehodni pokal za memorial Staša Lebar, če pa ji bi uspelo zmagati tudi na naslednjih dveh tekmovanjih, bo pokal postal njena trajna last. Prehodni pokal je podelila žena pokojnega Staša Lebarja. Enote so dosegle naslednje rezultate: Kategorija Ekipa Vrstni red Število doseženih Točk ČLANI A PGD DOB 1 944,6 PGD GATINA 2 939,9 PGD VRHPOLJE II 3 938,3 PGD STUDENEC 4 935,4 PGD KRAŠCE 1 5 926,4 PGD PEČE 6 925,2 PGD TROJANE 7 924,7 PGD MORAVČE II 8 922,2 PGD VRHPOUE 1 9 921,6 PGD MORAVČE 1 10 920,7 PGD KRAŠCE II 11 915,5 PGD VELIKA VAS 12 915,2 PGD VRHPOUE III 13 905,3 ČLANICE A PGD PEČE 1 906,2 PGD TROJANE 2 870.7 PGD MORAVČE 3 870,0 B. BRVAR.foto: Ivan Lebar, Miha Šlibar Moravške doline 11 Izlet veteranov Gasilske z\ GZ Moravče je 12. oktobra organizirala izlet za veterane, člane predsedstva in poveljstva GZ Moravče ter predsednike, poveljnike in tajnike prostovoljnih gasilskih društev. Izleta so se udeležili številni veterani. Odhod iz Moravč je bil ob 7. zjutraj. Pot nas je vodila proti Ptuju. VŠinkolah v gostilni Kurež smo se okrepčali s kavico, kozarčkom dobrega vina pa tudi s kakšnim šilčkom kačje sline. Nadaljevali smo pot proti Ljutomeru, kjer nas je čakala vodička. Ker je bilo slabo vreme, nismo izstopili, in nam je predstavila znamenitosti mesta med vožnjo v avtobusu. V Razkrižju smo si ogledali in občudovali, kaj vse zmore človek oblikovati iz kepice gline. S pripravami in spretnimi rokami se oblikujejo razne sklede, vaze in okrasni ornamenti v lončarstvu. Tretji postanek je bil v starodavni kovačiji, preurejeni v kovaški muzej, kije pod spomeniškim varstvom. Lastnik nam je med razkazovanjem pripovedoval, kako so včasih kovali podkve za konje. Pokazal nam je podkev, ki jo je njegov stari oče izdelal za izpit iz kovaške obrti. Za spominek smo dobili majhno podkvico. Kazalec na uri se je premaknil na popoldan in naši stari želodci so bili potrebni okrepčila. V gostinskem lokalu nas je čakalo naročeno kosilo, prilegel pa se je tudi kozarček vinca. Ob dobri kapljici pa človek kar obsedi in se razgovori. Pot nas je vodila najprej na lepo točko sredi vinskih goric v Jeruzalemu. Ogledali smo si okolici in cerkvico Matere božje, ki stoji na hribčku. Pri vhodu v cerkev je majhen zvonček, 'zvonček želja." Vsak, kije vstopil, je malo pozvončkljal. Proti domu smo si ogledali še staro kmečko orodje - vozove, preše. pluge, brane ter druge predmete stare več kot 100 let. Sonce je že davno zašlo, ko smo zapustili Štajersko. Zadovoljni, veseli, v upanju, da se takšni izleti ponovijo, smo se v večernih urah vrnili domov. Veteran PGD Moravče FRANC KOS, foto: Miha Šlibar Deseti jubilejni pohod »PO POTEH VOJNE ZA SLOVENIJO« Območno združenje veteranov vojne z.a Slovenijo Domžale je v nedeljo, 13. oktobra 2002, organiziralo deseti jubilejni pohod »Po poteh vojne za Slovenijo«. Devetdeset veteranov in njihovih družinskih članov iz. bivših domžalskih občin ter prijateljskih veteranskih združenj se je na 23 kilometrov dolg pohod podalo v Mostah pri Komendi in ga nadaljevalo v smeri: Žeje-Debeli vrh-Kosez.e-Šinkov Turn-Rašica-Sp.Doheno-grad Jablje-Trz.in-Depala vas-oddajnik RTV Slovenija v Domžalah. Pohod je vodil Bine Kladnik. Ob poti so se spominjali dogodkov v letu /99/. Najprej so se ustavili ob cesti Moste-Brnik. kjer so si ogledali mesto, na katerem so enote TO RS, dne 27. junija /99/, uničile tank M-S4, iz. sestave oklepno mehaniziranih sil jugoslovanske armade, ki so prodirale iz. vojašnice Vrhnika preko Ljubljane, Trzina, Most do letališča Brnik. Na Rašici so se povzpeli na razgledni stolp, s katerega je bil »meglen pogled« na Ljubljano in okolico. Ob vznožju hribovja Dobeno SO si ogledali grad' Jablje, ki ga obnavljajo in mu bodo dali novo vsebino. Postal bo Center za pospeševanje kmetijstva za Slovenijo in jugovzhodno Evropo. V Trzinu so položili venec na spominsko ploščo vojne z.a Slovenijo in se spomnili bojev 27. junija /99/ med 55. območnim štabom TO Domžale, posebno enoto milice in jugoslovansko armado, kije na tem kraju doživela svoj poraz. Na tem mestu je padel vojak vojne z.a Slovenijo Edvard Peperko, kateremu so se poklonili z. minuto molku. Na cilju pri Oddajniku RTV Slovenija v Domžalah so se spomnili 2. julija 1991, ko je bil tarča raketnega napada. Nanj je bilo iz. dveh letal MIG-21 izstreljenih 32 kumulativnih projektilov. Žrtev po ob tem napadu k sreči ni bilo. Za vejo in lakoto je na postojankah dobro poskrbela logistika, še najbolj pa se je na cilju prilegel vojaški golaž.. Po okrepčilu so vsi pohodniki dobili pisne zahvale. Posebno priznanje za sodelovanje na vseh desetih pohodih pa je dobilo 6 udeležencev. Ob prijetnem druženju so si pohodniki zaželeli nasvidenje na prihodnjih prireditvah. BRANKA BI/J A N. veteranka 12 Novice iz Na podlagi 16. člena Pravilnika o dodeljevanju sredstev za stanovanjske kredite iz proračuna Občine Moravče (Uradni vestnik občine Moravče št.03 /98,5/99) in Odloka proračuna za leto 2002 objavljamo RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL OBČINE MORAVČE Lčlen Razpisana vsota posojila znaša 31.600.000,00 SIT. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale d.d. BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. Doba vračanja posojila je 5 let, obrestna mera je TOM + 1%. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Možnost vračanja kredita 10 let, pod pogojem, da Občina subvencionira obrestno mero 5 let, nato pa se obračunavajo obresti po takrat veljavni obrestni meri banke za namenske stanovanjske kredite, znižani za 0,5 odstotne točke. Odobreni krediti se zavarujejo po bančnih pogojih (poroštvo, hipoteka....). Stanovanjsko posojilo je namensko in se lahko črpa le ob predložitvi ustrezne dokumentacije. Kreditojemalci vračajo posojilo v skladu s pogodbo, ki jo podpišejo z banko. 2. člen Posojila se dodeljujejo fizičnim osebam, državljanom Republike Slovenije s stalnim bivališčem na območju občine Moravče, ki prvič ustrezno rešujejo stanovanjsko vprašanje v občini Moravče z: - nakupom stanovanja ali stanovanjske hiše - gradnjo zasebnega stanovanja ali stanovanjske hiše - prenovo in revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske hiše Na razpisu lahko sodelujejo le tisti občani, ki poleg zgoraj naštetih kriterijev izpolnjujejo še naslednje pogoje: - da imajo gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let, če gre za gradnjo stanovanjske hiše, ki ni dokončana, oz. v njej ni zagotovljen bivalni standard, glede na število družinskih članov - da imajo veljavno potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta, če gre za prenovo ali revitalizacijo stanovanja ali stanovanjske - da so lastniki ali solastniki nepremičnine, za katero posojilo prosijo - da so sami oziroma njegovi soplačniki kreditno sposobni; kreditno sposobnost presoja banka - da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko vrednosti v površini med dosedanjim in novim stanovanjem in bodo ob odtujitvi neustreznega stanovanja celotno kupnino namenili za nakup oziroma gradnjo drugega ustreznega stanovanja Občani so v okviru prenove ali revitalizacije stanovanja ali stanovanjske hiše upravičeni za tista prenovitvena dela s katerimi se: - poveča koristna stanovanjska površina ali število bivalnih prostorov v okviru stanovanjskih standardov, ki so določeni s pravilnikom (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 10 let) - izboljšajo očitno nefunkcionalna stanovanja ali stanovanjske hiše, ki so manj primerne za bivanje; zgradijo manjkajoče sanitarije ali s katerimi se prenovijo dotrajani gradbeni elementi kot so: ostrešje, vse vrste izolacij, inštalacij, fasade, stavbno pohištvo (za objekte z gradbenim dovoljenjem nad 40 let) 3. člen Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 44 m2 2 člana 52 m2 3 člani 63 m2 4 člani 74 m2 5 članov 85 m2 6 članov 98 m2 Za vsakega naslednjega ožjega družinskega člana se prizna še 10m2. Posojilo, ki pripada upravičencu, znaša največ 40% vrednosti primernega stanovanja, upoštevajoč že prejete ugodne kredite od prejšnje Občine Domžale, Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Domžale, delodajalca ali Republiškega stanovanjskega sklada. Osnova za izračun višine posojila je cena za m2 stanovanjske površine, in sicer: - za nakup stanovanja 145.000,00 SIT/m2 - za individualno gradnjo 90.000,00 SIT/m2 - za prenovo oz. revitalizacijo 60.000,00 SIT/m2 4. člen Do posojila niso upravičeni občani: - lastniki stanovanja, odkupljenega po Stanovanjskem zakonu - najemniki v stanovanju z možnostjo odkupa po Stanovanjskem zakonu - občani, ki kupujejo stanovanje ali stanovanjsko hišo od ožjih družinskih članov oz. sorodnikov (matere, očeta, sina, hčere, sestre, brata, starega očeta, stare mame ali bivšega zakonca) 5. člen Kriteriji za ocenjevanje vlog upravičencev bodo: - primernost in kvaliteta sedanjega stanovanja - premoženjsko stanje prosilca in njegove družine - socialno in zdravstveno stanje prosilca in njegove družine - namembnost posojila, način reševanja stanovanjske problematike in faza gradnje Ob upoštevanju navedenih kriterijev imajo prednost pri dodelitvi posojila: Moravske doline 13 - mlade družine - družina z večjim številom otrok - družine z manjšim številom zaposlenih - enostarševske družine - invalidi in družine z invalidnim članom - mladi zakonci - prosilci z daljšim bivanjem v občini Moravče 6. člen Poleg v vlogi zahtevanih podatkov in dokazil, morajo prosilci glede na namen porabe posojila k vlogi priložiti še: - obrazec Vloga za posojilo - potrdilo o državljanstvu za vse člane družine (lahko fotokopije osebnih dokumentov) - dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo oz. kupoprodajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek ali potrdilo o premoženjskem stanju) - overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, sklenjeno v letu 2002 (v primeru nakupa), - gradbeno dovoljenje, ki ob razpisu ni starejše od 7 let (v primeru gradnje) - potrdilo o priglasitvi del, ki ob razpisu ni starejše od enega leta (v primeru prenove ali revitalizacije), - zemljiškoknjižni izpisek, ki dokazuje lastništvo ali solastništvo, ki ni starejše od 6 mesecev, - potrdilo o plači (izpolni delodajalec), - dve potrjeni upravno administrativni prepovedi (izpolni delodajalec), - potrdilo banke o nakazilu plač za zadnjih 6 mesecev (izpolni matična banka), - potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok za srednje, višje ali visoke šole - potrdilo o stalnem bivanju družinskih članov ter za prosilca potrdilo o času bivanja v občini Moravče - kreditojemalci dostavijo potrdilo firme o zaposlitvi za nedoločen čas in kreditnih obremenitvah - dokazilo o enostarševski družini. - potrdilo delodajalca, občine ali Stanovanjskega sklada Republike Slovenije o višini že odobrenih posojil za stanovanje ali gradnjo, za katerega kreditiranje prosijo po tem razpisu, - sklep ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o invalidnosti prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana, - potrdilo Centra za socialno delo o motnjah v duševnem ali telesnem razvoju prosilca ali njegovega ožjega družinskega člana, 7. člen Občani, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, vložijo popolne vloge na obrazcu z vsemi zahtevanimi prilogami v zaprti kuverti, najkasneje do vključno 6. decembra 2002, z oznako na kuverti »STANOVANJSKI KREDIT 2002«. Vloge lahko pošljejo po pošti na naslov OBČINA MORAVČE, Trg svobode4,1251 MORAVČE ali osebno oddajo v času uradnih ur v Oddelek za finance in računovodstvo. Obrazec vloge za stanovanjsko posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite v Oddelku za finance in računovodstvo Občine Moravče (tel. 7231-044, Urbanija). Nepravočasno prispele vloge ne bodo upoštevane. V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 5 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da vloga sploh ni bila vložena. Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali. 8. člen Po zaključku razpisa bo 5 članska komisija, ki jo imenuje županja, obravnavala popolne vloge in na podlagi izpolnjevanja pogojev iz razpisa in ogleda stanja na terenu v 15. dneh po zaključku razpisa obvestila prosilce o izidu. Občina Moravče Občinska uprava Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja obrti in malega gospodarstva na podlagi subvencioniranja obrestne mere v občini Moravče in Odloka o proračunu Občine Moravče za leto 2002 objavljamo RAZPIS POSOJILA ZA UGODNO KREDITIRANJE PODJETNIŠTVA IN OBRTI TER OSTALEGA ZASEBNIŠTVA V OBČINI MORAVČE 1. člen Razpisana vsota posojila znaša 11.600.000,00 SIT. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Posojila se plasirajo preko Banke Domžale, d.d., Domžale, BS NLB, s katero ima občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. 2. člen Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - nakup, urejanje in opremljanje zemljišč in pridobivanje projektne dokumentacije za gradnjo poslovnih objektov - stroške opreme in strojev - stroške nakupa, graditve in prenove poslovnih prostorov in objektov - stroške nakupa patentov, izumov, tehničnih izboljšav ter blagovnih znamk - stroške investicij v sredstva in dejavnost, ki bodo služila pospeševanju turizma in obrtništva - stroške svetovanja, usposabljanja in razširjanja znanja 3. člen Posojila se prednostno dodeljujejo prosilcem, ki izpolnjujejo 14 Novice iz naslednje kriterije: - odpirajo nova delovna mesta - dajejo pozitivne ekonomske učinke - uvajajo sodoben tehnološki in ekološko neoporečen delovni proces, ki je energetsko varčen - dopolnjujejo proizvodne programe drugega gospodarstva v občini - nadomeščajo uvoz - so turistično in promocijsko usmerjeni. uvajajo nove metode diagnostike in zdravljenja v medicini z nakupom nove ali zamenjavo stare opreme 4. člen Posojilo se lahko dodeli: - podjetjem v zasebni lasti, ki izpolnjujejo pogoje iz 6. člena Uredbe o merilih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči in se uvrščajo med mala podjetja - samostojnim podjetnikom (obrtnikom) in drugim zasebnikom, za katere se smiselno uporabljajo pravila za mala podjetja - občanom, ki so pri pristojnem organu vložili popolno vlogo za izdajo dovoljenja za opravljanje dejavnosti oz. na pristojnem sodišču priglasitev za vpis v sodni register in predložili vse predpisane dokumente za ustanovitev podjetja Sedež ali podružnica samostojnega podjetnika (obrtnika) oziroma drugega zasebnika in kraj investicije morata biti na območju občine Moravče, razen v posebnih razmerah, ki jih potrdi pristojna občinska komisija. 5. člen Doba vračanja posojila je 5 let, letna obrestna mera je TOM + 1 %, možnost enoletnega moratorija vračila kredita. Posojilojemalec prične vračati posojilo v skladu s pogoji iz posojilne pogodbe, ki jo sklene z banko. 6. člen Posojilojemalcu se odvzame možnost koriščenja posojila, če v roku 3 mesecev od prejema sklepa o dodelitvi posojila tega ne izrabi posojila. 7. člen Prosilci vložijo prošnjo za posojilo v zaprti kuverti skupaj z zahtevano dokumentacijo do vključno 6.decembra 2002 na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, Moravče z oznako »POSOJILO ZA PODJETNIŠTVO 2002«. Obrazec vloge za posojilo in vse informacije v zvezi z razpisom dobite na sedežu Občine Moravče v času uradnih ur ali po telefonu 723-10-44 pri Marjanci Urbanija. Prošnja mora obvezno vsebovati ime, priimek, naslov prosilca, davčno številko in matično številko podjetja oziroma zasebnika, opis in predračunsko vrednost investicije, višino zaprošenega posojila z navedbo lastnega deleža investiranja, rok zaključitve investicije in predvideno število na novo zaposlenih delavcev. 8. člen Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: 1. dokazilo o registraciji: - samostojni podjetnik: fotokopijo priglasitvenega lista (obrazec 1/a, 1/29), potrjen od krajevno pristojne izpostave Davčne uprave RS oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis samostojnega podjetnika - obrtnik: fotokopijo obrtnega dovoljenja oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge pri pristojnem organu za vpis obrtnika - drugi zasebnik: fotokopijo registracije o statusu drugega zasebnika oz. potrdilo o vložitvi popolne vloge za vpis drugega zasebnika - podjetje v zasebni lasti: (d.o.o. in d.n.o.) celovit izpisek iz sodnega registra z vsemi spremembami, ki ne sme biti starejši od treh mesecev in odločbo o opravljanju dejavnosti - zasebni zdravstveni delavec: izpisek iz registra 2. dokazila o plačilni in posojilni sposobnosti: - fizične osebe: potrdilo DURS Izpostava Domžale o plačanih davkih, ki ni starejše od enega meseca, bilanca stanja in uspeha, overjena fotokopija davčne napovedi za preteklo leto in zadnja odločba o odmeri davka od dohodka iz dejavnosti - pravne osebe: potrdilo o solventnosti (izda ga banka, pri kateri ima obrtnik ali podjetnik odprt račun) oz. potrdilo, da še niso začele poslovati, ki ni starejše od 1 meseca, bilanca stanja in uspeha za preteklo - vsi prosilci, ne glede na pravno subjektiviteto, kratek finančno ovrednoten investicijski program za investicijo 3. dokazilo glede na namen posojila: - pri nakupu nove ali generalno obnovljene opreme in nadomestnih delov za popravilo opreme: predračun ali račun, ki ni starejši od 6 mesecev, pri nakupu generalno obnovljene opreme pa še pisno izjavo -garancijo izvajalca generalnega popravila - pri nakupu patenta in blagovne znamke: pogodbo o nakupu patenta oz. blagovne znamke - pri nakupu, urejanju in opremljanju zemljišč za gradnjo poslovnih prostorov: notarsko overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo za zemljišče in predračun stroškov urejanja ter opremljanja zemljišča - pri gradnji, prenovi ali adaptaciji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje oz. odločbo o priglašenih delih, predračun - ki ni starejši od 6 mesecev, zemljiškoknjižni izpisek ali izjavo lastnika oz. upravljalca poslovnih prostorov, da dovoli nameravana dela in najemno pogodbo, ki mora biti sklenjena najmanj za dobo vračanja posojila; 4. dokazilo (fotokopija obrazca M1 /2 - prijava delavcev v zavarovanju), daje - odgovorna oseba podjetja v delovnem razmerju v podjetju oz. pismeno izjavo podjetja, da bo odgovorna oseba podjetja sklenila delovno razmerje v podjetju najkasneje v roku 3 mesecev od dneva porabe posojila, če odgovorna oseba podjetja še ni v delovnem razmerju v podjetju. Moravske doline 15 9. člen 10. člen V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 8 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če pa tega ne stori in zaradi tega vloge ni mogoče obravnavati, se šteje, da je vloga sploh ni bila vložena Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali. Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeno v 15. dneh po odločitvi. Razpis bo realiziran, v kolikor bo Občina dobila do datuma odločanja potrjen pravilnik od državne revizijske komisije. Občina Moravče Občinska uprava Na podlagi potrjenega Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče z dne 11. novembra 2002 in Odloka o proračunu občine Moravče za leto 2002 objavlja Občina Moravče RAZPIS za dodeljevanje proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče I. Sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v občini Moravče so razpisana za naslednje namene: 1. Preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč in ohranjanje poseljenosti, zlasti na gorsko višinskih območjih občine, strmih površinah in grbinah. Razpisana vrednost subvencij je 1.450.000 sit. Namen ukrepa je sofinanciranje težjih pogojev obdelave kmetijskih površin kot podpora za ohranjanje obdelovalnih površin oziroma izgleda kulturne krajine. Višina pomoči: - do 10.000,00 SIT/ha za območja s čisto ročno košnjo hkrati z ročnimi deli pri sušenju in spravilu - do 5.000,00 SIT/ha za popasene kmetijske površine v strmih oz. težje dostopnih terenih - do 7.000,00 SIT/ha za območja s košnjo z manjšimi specialnimi kosilnicami, ročnim sušenjem in spravilom Pogoji za pridobitev pomoči: - kmetije morajo biti uvrščene v gorsko višinsko območje ali strme kmetije - najmanjša velikost krmnih površin je 1 ha - minimalna obtežba je 0,3 GVŽ/ha krmne površine - maksimalna obtežba je 1,8 GVŽ/ha krmne površine - za grbinasti travnik se šteje kmetijska površina, ki je več kot 20% prekrita s posameznimi matičnimi kameninami - za težje pogoje se štejejo razmere ročne košnje, težjega dostopa, nagib terena oz. druge ugotovljene posebne okoliščine - skupna površina vseh parcel, za katere se uveljavlja subvencija, mora znašati najmanj 0,2 ha - zemljišče mora biti pokošeno in pospravljeno do 1. septembra - upravičenost do subvencije potrdi komisija za kmetijstvo in gozdarstvo po predhodnem ogledu na terenu - z občinskim razpisom zahtevano dokumentacijo Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računakopijo katastrskega načrta z označenimi parcelnimi številkami in katastrsko občino ter vrisano obdelano površino ročnega spravila oz. popasene površine - podatke o velikosti in opis parcele (posestni list) - potrdilo o statusu strme kmetije 2. Izboljšanje genetskega potenciala v živinoreji -umetno osemenjevanje Namen ukrepa je skozi program umetnega osemenjevanja s strani pooblaščene veterinarske organizacije izboljšati prirejo mleka in mesa na kmetijah z uporabo semena kvalitetnih plemenjakov. Višina pomoči - do 50 % upravičenih stroškov umetnega osemenjevanja krav in svinj - do 50 % upravičenih stroškov za nabavo semena kvalitetnih plemenjakov - do 50 % upravičenih stroškov za organizirane preglede rodil kobil Pogoji za pridobitev pomoči - račun za izvedene storitve pooblaščene veterinarske organizacije. Od 1. 8. 2002 do 30.11. 2002 bo povrnjena razlika v višini 900 sit za posamezno osemenitev. Od 1. 12. 2002 pa bo subvencija vključena pri računu veterinarske službe. 3. Sofinanciranje zavarovanja živine Namen ukrepa je spodbujanje kmetov k čim večjemu številu zavarovanih živali, predvsem krav in brejih telic, plemenskih kobil, plemenskih svinj, plemenskih ovac in koz. S tem kmetje zagotovijo pravočasno veterinarsko pomoč. Višina pomoči Subvencija znaša do 50 % upravičenih stroškov zavarovanja živine (govedo:krave in breje telice, plemenske kobile, plemenske svinje, plemenske ovce in koze). Pogoji za pridobitev pomoči - račun pooblaščene organizacije (zavarovalnice) na podlagi sklenjenih zavarovalnih pogodb. Od 1. 8. 2002 do 30. 11. 2002 bo povrnjena razlika v višini 1.000 sit za zavarovanje za krave in breje telice ter plemenske kobile. Od 1. 12. 2002 dalje pa bo subvencija vključena pri obračunu zavarovalne premije pri Zavarovalnici Triglav. 4. Spodbujanje razvoja čebelarstva in zdravstvene zaščite čebel 16 Novice iz Namen ukrepa je zatiranje najbolj pogostih bolezni čebel (preventivni in kurativni ukrepi) in spodbujanje razvoja čebelarstva zaradi njegove večnamenske vloge (ohranjanje biološke pestrosti kmetijskega prostora z razmnoževanjem in širjenjem medovitih rastlin kot sta npr. ajda in facelija). Razpisana vrednost subvencije je 150.000 sit. Višina pomoči Subvencija znaša do 50 % upravičenih stroškov zdravljenja čebeljih družin. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenec do subvencij je čebelarsko društvo, ki predloži naslednjo dokumentacijo: - poročilo o izvedenih ukrepih - račun za zdravila, ki se nanašajo na zdravstveno zaščito čebel - seznam koristnikov zdravstvene preventive čebel 5. Uvajanje nove tehnologije Razpisana vrednost subvencije je 500.000 sit. A. Sof inanciranje analiz zemlje in krme Analiza zemlje se sofinancira s ciljem izdelave gnojilnih načrtov in s tem pravilnejšega dodajanja manjkajočih hranil posameznim kmetijskim kulturam. Analiza krme služi kot podlaga za izračunavanje krmnih obrokov za posamezno vrsto in kategorijo živali in posredno vpliva na količino in kvaliteto mleka in mesa. Višina pomoči - do 50 % upravičenih stroškov za analizo zemlje in krme. Pogoji za pridobitev pomoči - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - račun pooblaščene organizacije za analizo zemlje in krme B. Sofinanciranje testiranja škropilnih naprav Zagotovitev kvalitetnega dela škropilnih naprav pri nanašanju fitofarmacevtskih sredstev in zagotavljanje kvalitetne rezi. Višina pomoči - do 100 % upravičenih stroškov testiranja škropilnih naprav Pogoji za pridobitev pomoči - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - račun pooblaščene organizacije za testiranje škropilnih naprav C. Podpora preusmeritvam kmetij v ekološko kmetovanje in integrirano pridelavo hrane Podpora je namenjena kmetijam, ki se preusmerjajo iz konvencionalnega tj. ustaljenega načina kmetovanja v ekološko kmetovanje in integrirano pridelavo hrane. Višina pomoči - kritje upravičenih stroškov kontrole ekološke pridelave rastlin ali integrirane pridelave hrane pooblaščene organizacije do 100%. Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo: - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - dokazilo o vključitvi kmetije v kontrolo ekoloških kmetij ali integrirane pridelave hrane - račun oz. potrdilo o vplačilu stroškov kontrole ekološke pridelave v tekočem letu 6. Ureditev kmetijskih zemljišč Manjša zemeljska dela, ki ne pomenijo posega v prostor (izdelava in obnova dostopnih poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč, ureditev pašnikov) Sredstva so namenjena upravičencem za izvedbo manjših zemeljskih del, ki ne pomenijo posega v prostor, kot so: ureditev pašnikov do končne postavitve električne ograje, izdelava in obnova dostopnih poti do kmetijskih in gozdnih zemljišč (vlake).druga manjša zemeljska dela z namenom izboljšanja pogojev obdelave kmetijskih zemljišč in dostopa do kmetijskih in gozdnih zemljišč. Višina pomoči - sofinancira se do 40% priznanih in upravičenih strojnih del pri izdelavi dostopnih poti do kmetijskih zemljišč in gozdne vlake (razmerje med stroški strojnih del in drugimi stroški investicije je 55%:45%) - sofinancirajo se upravičeni stroški za postavitev pašnika za govedo in konje ter drobnico do višine 40 %, in sicer za nakup in postavitev električnega pastirja ali mreže Pogoji za pridobitev pomoči Upravičenci predložijo naslednjo dokumentacijo - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - program del, ki ga potrdi pristojna kmetijska svetovalna služba oziroma Zavod za gozdove - račun o opravljenih strojnih delih in nakupu opreme in drugega materiala - mapna kopijo, z vrisom vlake oziroma pašnih površin v merilu 1:2880 ali 1:5000 - zemljiško knjižni izpisek in pisna soglasja vseh lastnikov zemljišč ob trasi vlake - najmanjša velikost pašnika je 1 ha Upravičenci, ki so pridobili v zadnjih petih letih občinska sredstva za izdelavo vlake ali ureditev pašnika ali niso realizirali odobrenih del, ne morejo kandidirati na ta razpis. Delež višine sofinanciranja izdelave vlak in ureditev pašnikov je odvisen od števila popolnih vlog, glede na razpoložljiva proračunska sredstva. A. Razpisana vrednost subvencij za izdelavo gozdnih vlak je 1.500.000 SIT. B. Razpisana vrednost subvencij za ureditev pašnikov je 500.000 SIT. 7. Investicije in tehnološke posodobitve na kmetijah A. Investicije v nakup opreme, gradnjo in adaptacijo objektov Razpisana vrednost posojila znaša 15.400.000 SIT. Minimalni znesek posojila je 500.000,00 SIT. Doba vračanja posojila znaša 5 let, obrestna mera je TOM + 0% možnost enoletnega monatorija. Posojila se plasirajo preko HKS Domžale, s katero ima Občina Moravče sklenjeno ustrezno pogodbo. Namen ukrepa je prestrukturiranje kmetij. Višina pomoči - do 40 % vrednosti investicije; inštrument: subvenc. Moravske 17 realne obrestne mere Pogoji za pridobitev pomoči: - status kmeta - lastništvo kmetije - mnenje KSS - skladnost investicije z razvojnim programom občine - račun stroškov Prošnji za posojilo mora biti priložena naslednja dokumentacija: - obrazec Vloga za posojilo - posestni list za celotno posestvo, ki ne sme biti starejše od enega leta - potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, kigaizdaDURS - potrdilo o statusu kmeta - usmeritveno-razvojni program kmetije ali poslovni načrt ter mnenje kmetijske svetovalne službe - gradbeno dovoljenje ali potrdilo o priglasitvi del - predračun za gradbena dela, nakup opreme ali strojev, ki ne sme biti starejši od 6 mesecev - overjeno kupoprodajno pogodbo za nakup kmetijskih ali gozdnih zemljišč. B. Sofinanciranje projektne dokumentacije za gradnjo kmetijskih proizvodnih objektov in objektov za dopolnilne dejavnosti na kmetijah. Razpisana vrednost subvencije je 400.000 SIT. Namen ukrepa je pospešiti razvoj prestrukturiranje kmetijstva in povečati interes za razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah. Višina pomoči - do 12 % stroškov priznane vrednosti izdelane projektne dokumentacije Pogoji za pridobitev pomoči - Vlogo s podatki o prosilcu, MID, davčno številko, EMŠO in številko transakcijskega računa - status kmeta - pridobljena lokacijska dokumentacija - lastništvo kmetije - mnenje KSS - skladnost investicije z razvojnim programom občine - račun stroškov - popis del s projektantskim predračunom - tloris pritličja z notranjo ureditvijo objekta Prosilci vložijo prošnjo za subvencije v zaprti kuverti, skupaj z zahtevano dokumentacijo najkasneje do vključno 6.12.2002, na naslov: OBČINA MORAVČE, Trg svobode 4, 1251 Moravče, z oznako "SUBVENCIJE ZA KMETIJSTVO 2002- z navedbo vrste subvencije". Vsi prosilci moraio na hrbtno stran kuverte navesti svoi popolni naslov. Obrazce za vloge za posamezno vrsto subvencije dobite na sedežu Občine Moravče. Dodatne informacije v zvezi z razpisi lahko dobite v Kmetijsko svetovalni službi pri Janezu Ocepku tel.723-1 2-36 ali na Občini Moravče (Vraz. Urbanija), tel. 723-10-44. Nepravočasno prispelih vlog ne bomo upoštevali.V kolikor je vloga nepopolna, komisija pozove prosilca, da v roku 5 dni predloži manjkajočo dokumentacijo. Če tega ne stori, se šteje da vloga ni bila vložena. Poslane dokumentacije prosilcem ne bomo vračali. Prosilci bodo o izidu razpisa obveščeni v 10. dneh po odločitvi. Občina Moravče Občinska uprava Neljubi dogodki na območju občine Moravče v septembru 2002 VLOM V STANOVANJSKO HIŠO NA DOLAH PRI MORAVČAH Policisti PP Domžale so bili obveščeni, da je bilo vlomljeno v stanovanjsko hišo na Dolah pri Moravčah. Do sedaj še neznani storilec je iz stanovanjske hiše izvršil tatvino več kosov nakita. Policisti z zbiranjem obvestil o storilcu nadaljujejo. VLOM V STANOVANJSKO HlSO V ČEŠNJICAH PRI MORAVČAH Do sedaj še neznani storilec je vlomil v garažo stanovanjske hiše v Češnjicah pri Moravčah in pri tem izvršil tatvino varilnega aparata. Storilca policisti še iščejo. NEKAJ NASVETOV ZA VARNO POT V SOLO Otrok opazuje naše ravnanje in ga skuša posnemati. Bodimo mu dober zgled. Ne samo takrat, ko ga skušamo naučiti najnujnejših prometnih pravil, temveč vedno: na sprehodu, na poti do vrtca, šole, na kolesu ali v avtu. Predvsem pa se moramo zavedati, da si otrok lahko pridobi potrebna znanja in izkušnje samo v prometu. Naučiti ga moramo, kako in kje lahko prečka cesto v domačem okolju, kjer bo naredil prve samostojne korake in naučiti ga moramo to na vsakem križišču ali cesti posebej. Zal otroci niso sposobni posploševati pravil prečkanja ceste in se morajo naučiti tega ravnanja na vsaki ulici ali cesti. Prometne igre, zloženke, vaje na igriščih in dvoriščih so sicer izredno dragocena pomoč otroku pri spoznavanju pravil in ustvarjanju pravilnega ravnanja, vendar brez vaje v prometu tega ne bo znal uporabiti. Vedimo, da znanje še ne zagotavlja, da se bo otrok v prometu tudi ustrezno vedel. V prometu otrok brez staršev in odraslih ne sme in ne more sodelovati. MARKO KI.ADNIK, vodja policijskega okoliša 18 Novice iz Za zakonodajni referendum o vračilu prekomernega vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje Obveščamo vse državljane in vlagatelje v javno telekomunikacijsko omrežje RS, da smo pričeli zbirati 40.000 podpisov za izvedbo referenduma. Vaš podpis boste podpisali in overovili na upravni enoti Domžale soba št.6 od 23. oktobra do 6.decembra 2002. Potrjen obrazec oddate v zaboj pri vratarju na UE Domžale in UE Kamnik. Župani občin (Domžale, Kamnik, Mengeš, Komenda, Lukovica, Moravče in Trzina (iz podjetniške regije) so podprli namero o sodelovanju pri zbiranju podpisov za referendum z našim združenjem. Za vložitev pobude referenduma smo se v združenju odločili, ker je ostal kot edino in zadnje sredstvo v demokratični državi, da vlagatelji pridejo do pravičnega povračila svojih vlaganj. Združenje je bilo v postopku sprejemanja zakona konstruktivni partner in se je vseskozi prizadevalo, da pride do kompromisa pri rešitvi tega zelo občutljivega vprašanja v smislu popravljanja krivic in neenakosti v preteklosti. Na žalost pa sta Vlada in DZ RS brezkompromisno izsilila in uzakonila obseg minimalnih vračanj, ki pa nikakor ne pomeni izenačevanja pogojev za pridobivanje telefonskih priključkov ne glede na čas in kraj vlaganja, temveč ravno nasprotno poskusa izigrati vse tiste, ki pričakujejo, da bodo dobili povrnjena preveč vplačana vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. V odstotkih to pomeni od 20% pa do največ 40% glede na leto vplačila. Se pravi od celotnega prekomernega vplačila se bo vrnilo največ 40%. V višino vračila niso upoštevali tako celotnega prekomernega vplačila, da ne govorimo o tem, da bi se morala vložena sredstva valorizirati. Šele tedaj bi vlagatelji dobili povrnjeno v tistem obsegu kot so vlagali. Zaradi tega v združenju podpiramo predlog sprememb in dopolnitev zakona v celoti. Ker je Odbor za gospodarstvo v DZ RS, kot matično telo zavrnil predlog sprememb in dopolnitev zakona in, ker je Vlada RS vztraja pri brezkompromisni rešitvi in z strankarsko disciplino zavrnila predlog sprememb in dopolnitev zakona, smo bili prisiljeni izkoristiti zadnjo možnost, ki nam jo daje pravni sistem v zakonodajnem postopku, to je predhodni zakonodajni refer- endum. Tako se bo odločitev o tem vprašanju prenesla v roke volivcev, da bomo lahko sami odločili, kako naj se rešijo povračila vlaganj, če se vlada o tem ni bila in hotela dogovoriti z združenjem. Na Vranskem v torek 5. novembra je imelo naše združenje občni zbor, na katerem smo sprejeli tehniko pridobivanja podpisov za referendum. Prevladovalo je mnenje, da se bomo morali upravičenci sami organizirati in tudi povabiti sosede in prijatelje, da zberemo dovolj podpisov. Pričakujemo, da bomo zbrali čimveč podpisov, ki bo omogočil Zakonodajni referendum in s tem zagotovil, da bomo vlagatelji dobili povrnjeno prekomerno vlaganje v javno telekomunikacijsko omrežje. Ta referendum pa bo odpravil tudi datum 1.1.1995 tako, da bo nekaj občin, ki so gradile kasneje prišlo do povračila svojih vlaganj. Gostitelj občina Vransko in njihov župan Franc Sušnik nam je zagotovil v imenu poslanskih skupin SDS in Nsi podporo preko občinskih odborov. Prav tako je podporo ponudila tudi SLS. Poudariti je potrebno, da je kamniški župan Anton Smolnikar vložil 10. oktobra na Ustavno sodišče RS Ponovno zahtevo za začetek postopka za presojo skladnosti 6. in 15. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Ob tej priliki naprošam vse občine, da prispevajo od dvajset do petdeset tisoč tolarjev ali več glede na velikost občine. Naše združenje ne razpolaga s finančnimi sredstvi, saj je članarina le 200 sit, kar pa ne zadošča za tako velik projekt ob dejstvu, da aktivisti ne delamo brezplačno. Sem predstavnik združenja in zastopam vlagatelje v UE Domžale in Kamnik. Informacije lahko dobite na spletni strani združenja na naslovu http://zdruzenje-upravicencev.kelt.si ali pri naših članih, naslove in tel. št. pa najdete na spletni strani. Za vašo podporo se vam že v naprej zahvaljujemo in nasvidenje na referendumu. Vseslovensko združenje vlagateljev do vračila vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje DANILO KASTELIC Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur.l. št. 58/2002)- skrajšani postopek. Poslanska skupina SDS je na predlog civilne iniciative vlagateljev v javne telekomunikacije in 00 SDS Lukovica vložila dopolnitve zakona s prvo podpisanim poslancem Francem Pukšičem in skupine poslancev, med katerimi prevladujejo poslanci iz vrst SDS in Nsi, ter še nekaj posameznikov iz vladajočih strank. Med njimi nisem našel podpisa poslanke Stane Stopar. Upam pa, da bo pridobila dovolj poslanskih kolegov, da bo zakon podprt, ko bo na dnevnem redu v delovnem telesu DZ in na seji v Državnem zboru. Zakaj vlagateljem pišem vse to? V predlogu sprememb zakona je napravljena: ocena stanja in razlogi za dopolnitev zakona; cilji in predlagane rešitve; besedilo štirih členov ter njihova obrazložitev. Kot prvo in najpomembnejše je dejstvo. da se v prvi točki predloga Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Ur.l. RS, št. 58/2002) se v 2. členu »črta datum 1.1. 1995«. Časovni mejnik vračanja s strani zavezanca RS ne more predstavljati 1.1.1995, ker so bile po tem datumu sklenjene še številne pogodbe z namenom pridobitve telefonskega priključka. Črtanje datuma je nujno za enako obravnavanje vseh upravičencev. Prav v tem členu zakona pa vidimo možnost, da bomo vlagatelji iz občin Lukovica in Moravče dobili prekomerne vložke v telefonijo poplačane. Že v prejšnjem članku sem objavil, da smo uspeli z zakonom zagotoviti upravičencem, ki so vlagali v javno telekomunikacijo od leta 1974-1.1.1995. V kolikor bo predlog o spremembah in dopolnitvah zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje potrjen v Državnem zboru bomo imeli upravičenci po (1.1.1995) Moravske doline 19 možnost vračila vloženih sredstev. V nasprotnem primeru pa bosta morali občini Lukovica in Moravče tožiti Telekom po Zakonu o obligacijskih razmerjih in to še v letošnjem letu, ker drugače obstaja možnost zastaralnega roka pogodb med občinama in Telekomom D.D. V kolikor pa se zgodi, da se tudi občini ne bi zavzeli za upravičence, upravičencem ostane edina možnost, da se vsi združimo ter tožimo omenjeni občini in Telekom D.D. zaradi zavajanja, prisile in oviranja vračila prekomernega vlaganja v javne telekomunikacije. Dokažemo lahko, da se je Telekom razvil v uspešno podjetje predvsem s svežim kapitalom iz let po 1.1.1995, saj od tega datuma naprej letno izkazuje preko 10 milijard tolarjev dobička. Kot sem že večkrat omenil, bomo šli do konca, če bo potrebno tudi na evropsko sodišče. Civilna iniciativa občanov občine Lukovica Vseslovensko združenje vlagateljev DANILO KASTELIC S tiskovne konference REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA LJUBLJANSKE URBANE REGIJE-RRA LUR V mesecu septembru je Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (RRA LUR), katero je ustanovila Mestna občina Ljubljana januarja 2001, ostale občine pa so jo s podpisom pogodbe pooblastile za izdelavo regionalnega razvojnega programa in za opravljanje nalog agencije, pripravila novinarsko konferenco, na kateri so predstavili aktivnosti, vizije, cilje in program dela RRA LUR. Govorci na konferenci so bili Lilijana Resinovič, direktorica RRA LUR; Jernej Stritih, vodja priprave RRP LUR; Zarjan Fabjančič, predsednik programskega odbora za pripravo RRP LUR; Andrej Udovč in Marko Fatur. Ljubljanska urbana regija zajema štiriindvajset občin (Borovnica, Brezovica, Dobropolje, Dobrova- Polhov Gradec, Dol pri Ljubljani, Domžale, Grosuplje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Kamnik, Komenda, Litija, Logatec, Lukovica, Medvode, Mengeš, Mestna občina Ljubljana, Moravče, Škofljica, Trzin, Vodice, Velike Lašče, Vrhnika) in je največja in ekonomsko najbolj razvita slovenska regija. Leži v osrednjem delu Slovenije in meji na Kamniško -Savinjske Alpe, Posavsko hribovje in kraške planote ter polja. Poleg tega, da je regija geografsko in naravno razgibana, gospodarsko in demografsko pa zelo pestra, je hkrati tudi regija s prestolnico. Nekatera območja bodo predlagana za projekt NATURA 2000, spet druga je potrebno urediti, saj je pritisk na njih prevelik ali premajhen. Poleg tega nekatera takšna območja presegajo meje ene občine, kar predstavlja probleme pri oblikovanju načrtov, skrbništvu,...Glavna naloga agencije je tako povezati vseh 24 občin v celoto, ki bo povezovala na vseh področjih in zagotoviti visoko kakovost življenja za vse prebivalce regije. Pri izdelavi razvojnih programov za obdobje 2002-2006 bodo upoštevali tudi že vse izdelane programe. Že pred ustanovitvijo RRA LUR so se namreč občine povezovale v regije in sicer je bila občina Moravče vključena v Podjetno regijo (več o Podjetni regiji je bilo objavljeno v Novicah...leto 2001, št. 9, str. 9). Glavni cilji RRA LUR so sodelovanje v regiji, kar pomeni sodelovanje in povezovanje lokalnih skupnosti, gospodarstva in civilne družbe. Drugi pomemben cilj je dostopnost, kar pomeni zagotovitev kakovostnega in konkurenčnega javnega prevoza, zmanjšanje onesnaženosti zraka in emisij, nova delovna mest, kakovostne komunalne storitve, ločeno zbiranje odpadkov, brezplačen fizični dostop do omrežnih računalnikov 24 ur dnevno, izvajanje storitev občin in posredovanje javnih informacij prek medmrežja, koncentracija ponudbe na dostopnih krajih,...Tretji pomemben cilj je učinkovito izobraževanje in usposabljanje za ustvarjalnost, kar pomeni vzpostavitev mreže središč, ki bodo na enem mestu nudila formalno izobraževanje srednje in višje stopnje, usposabljanje odraslih, organiziranje izobraževanj za starejše s področij posebnih znanj, odpiranje javnih kulturnih zgradb, razširitev kulturnih storitev, ...Pomembna cilja pa sta še odpiranje svetu in ekološka mreža, kjer je še posebej pomembno varovanje vodnih virov, učinkovito prostorsko načrtovanje in razvoj možnosti za rekreacijo in šport. Na konferenci so predstavili tudi konkretne načrte in tako naj bi se kmalu oblikovala mreža kolesarskih povezav na območju regije. Župani občin LUR so namreč podpisali pismo o sodelovanju pri sooblikovanju razvoja kolesarskih povezav, s čimer so se občine obvezale, da bodo poskrbele za nemoten potek izgradnje kolesarske mreže na področju oblikovanj predlogov novih tras kolesarskih povezav, oblikovanja seznama znamenitosti ob trasah, pridobivanja in dajanja soglasij za postavitev prometne signalizacije ter oblikovanja celostne podobe kolesarskih povezav na območju LUR. Prav tako naj bi se kmalu vozili s tramvajem (začetek gradnje 1. 2003), del bencinskega tolarja pa naj bi se usmeril tudi za vozovnice. Po ocenah strokovnjakov bi bilo projekt dostopnosti možno izpeljati v 10-15 letih. Dogovarjanje o projektih poteka med župani, na ravni občin bodo gradivo obravnavali občinski sveti, agencija pa deluje kot koordinator in povezovalec vseh regionalnih razvojnih prizadevanj, tako v regiji kot v Sloveniji. Agencija tudi prireja razne delavnice, vabila pošiljajo nevladnim organizacijam, verskim združenjem, objavljajo časopisna obvestila,...Želijo, da ljudje sodelujejo in so seznanjeni o projektih. Zavedajo se namreč, da so projekti namenjeni ljudem in le ob njihovi podpori in sodelovanju bodo le ti sčasoma tudi zaživeli. Če bodo dogovori med občinami uspešni, seveda. NEVENKA M. 20 Novice iz Ponovno z lastnimi sredstvi do asfalta Že v letu 1996 smo krajani I Jmbarske gore pričeli z gradbenimi deli na cesli proti Vodicam. Tedaj jc bil asfaltiran del od Vrhovca do sredine Vodic, opravila pa SO sc tudi zemeljska dela do vrha strmine, za asfalt pa je zmanjkalo denarja. Pretežni del investicije za vsa zemeljska dela in ves material smo pokrili krajani sami, saj smo se zavedali, da si le na ta način lahko delno izboljšamo povezavo z dolino. Čutu dolžnosti so se odzvali tudi nekateri lastniki počitniških hiš in parcel na tem območju, vendar pa žal ne vsi. Občina pa je pokrila stroške asfalta. Poleg finančnih sredstev smo sami opravili tudi ogromno prostovoljnih delovnih ur. V vseh teh letih je bil strmi del ceste nad Vodicami izpostavljen vremenskim neprilikam in neurja so vseskozi odnašala ogromne količine peska. Vse naše vzdrževanje je bilo neuspešno in Nacionalni projekt poklicnega uveljavljanja žensk Strokovna ekskurzija na škofjeloškem Na Centru za razvoj Litija - vanj se vključuje tudi občina Moravče - so pripravili program, ki je vključen v nacionalni projekt poklicnega uveljavljanja žensk. Program podpira Podjetniški center za malo gospodarstvo s svojimi partnerji. Skozi vse leto so potekale različne delavnice, v katere so se vključevale ženske občine Litija in sosednjih občin. Za zaključek je bila organizirana strokovna ekskurzija z izvedbo dveh delavnic v Škofji Loki in ogled treh kmetij z dopolnilnimi dejavnostmi. Petintrideset udeleženk se je z avtobusom odpeljalo do Škofje Loke, kjer so sodelovale na strokovni delavnici dopolnilne dejavnosti na kmetiji in trženje produktov s podeželja. Po končanih delavnicah so si ogledale tri kmetije, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost, in sicer: predelava mleka, peka kruha in peciva, predelava sadja in turistično kmetijo. Na prvih dveh je bila organizirana degustacija, na tretji pa so imele pozno kosilo. Na poti domov so ugotavljale, da lahko le z združenimi močmi in izkušnjami iz območja Škofje Loke lahko tudi pri nas bolj Pogumno nadaljujejo z dopolnilnimi dejavnostmi in turizmom na podeželju. Delavnice bodo nadaljevali tudi v jesensko-zimski sezoni, na katere vabijo vse, ki so željne novih znanj in druženja. BRANKA brezplodno. Zato smo se letos odločili, da temu naredimo konce in ker Občina še dolgo ne bi imela tega v planu, smo se pač morali s tem spopasti sami. če smo hoteli preprečili nadaljno škodo. Tako je 4.septembra 2002 ta problematični del v dolžini 330 m dobil asfaltno prevleko. Izkoristili smo ugodno priliko, da so dela potekala istočasno kot na cesti Hrastnik - Limbarska gora, kjer jc bila investitor Občina, kije pred kratkim zagotovila sredstva tudi za asfaltiranje preostalega dela ceste na tem predelu. Na vodiški strani pa smo celotno investicijo pokrili izključno z lastnimi sredstvi in ne iz občinskega proračuna, kot so nekateri lažno razglašali. Del sredstev jc prispevalo Društvo krajanov, nekaj pa prebivalci sami in nekateri drugi uporabniki te ceste (lastniki parcel, bodoči krajani). Vendar seje zopet pokazalo, tako kot pred nekaj leti, da nekateri razumejo, kako so takšne skupne akcije pomembne in potrebne za vse nas in da moramo za lastno dobro tudi sami kaj storiti, drugi pa za to nimajo posluha in jih zanimajo samo lastni interesi, kar jc koristno za širšo skupnost, pa naj pač opravijo drugi, koristili bodo pa vsi. Enaki problemi so bili v preteklih letih tudi ob gradnji ceste skozi Hrastnik. Še sedaj se tisti, ki niso hoteli sodelovati s svojimi prispevki, posmehujejo tistim, ki so bili to pripravljeni storiti in so se zavedali dejstva, da bodo v nasprotnem primeru predolgo čakali na dostojno prevozno cesto. Na žalost pa je že tako, da se nekateri zavedajo samo svojih pravic, ne pa tudi dolžnosti. F. TO M AN Univerza za tretje življenjsko obdobje »LIPA« Domžale Kolodvorska 8, Domžale Tel.: 041/727-873 Program društva »LIPA« Domžale v šolskem letu 2002 - 2003 Tečaji tujih jezikov: - angleščina - nemščina - italijanščina - organiziramo lahko tudi tečaje drugih jezikov (španščina, francoščina, ruščina...) Umetnostna zgodovina Likovni krožek - šola risanja Literarni krožek Krožek lepega in pravilnega govora Glasbeni krožek Astronomija Računalništvo Etnologija Krožek ročnih spretnosti - keramični krožek - krožek ročnih del - zdrava kuhinja Rekreacija - fitnes in telovadba - pohodništvo in kolesarstvo - joga Predavanja, kulturno zabavna srečanja, izleti... 21 Zakonca Lavrič iz Serjuče sta praznovala zlato poroko V nedeljo,27.10 sta si pred oltarjem sv. Martina v Moravčah še nadaljno zvestobo pri skupni sveti maši obljubila Ciril Lavrič in njegova izvoljenka Vera Lavrič rojena Jesenšek (Mihačeva iz Peč). Praznovala sta v krogu svojih dveh hčera in sina ter njihovih družin. Petdeset let skupnega življenja je splet nepozabnih, lepih in tudi žalostnih, človeka, ki mu zaupaš in ti nudi oporo v bolečih dogodkov, toda njuna zlata dobrem in slabem. Ljubezen je dajanje, poroka je le potrditev, da se v življenju če več daješ, več prejemaš. Na srečna, da premagati vse, če imaš ob sebi zdrava in ljubljena leta! Srečanje starejših in invalidnih krajanov v Pečah V nedeljo, 20.10.2002, so se na vsakoletnem srečanju zopet dobili starejši in bolni ter invalidni krajani. Srečanje so tudi tokrat organizirale prizadevne članice krajevne organizacije Rdečega križa Peče ob sodelovanju z gledališko skupino Športnega in kulturnega društva Peče. Srečanje se je pričelo ob 8:30 s sveto mašo, ki jo je vodil domači župnik. Ta slovesna sv. maša je bila sicer posvečena misijonarjem doma in po svetu, poudarek pa je bil tudi na medsebojnih odnosih, tudi na odnosih do starejših. Po maši se je dogajanje preseli/o v dvorano gasilskega doma. Tu je bolne in starejše, pa tudi vse ostale krajane (dvorana je bila napolnjena do zadnjega kotička) pozdravila predstavnica krajevne organizacije Rdečega križa Peče. Sledila je gledališka predstava. Lansko leto smo si na tem srečanju ogledali običaj vasovanja na vasi, do letos pa so stvrai očitno napredovale do take mere, da smo si tokrat lahko ogledali že priprave na poroko in ohcet, s prodajanjem neveste vred. Čudoviti prizori, ki se jih marsikdo še spominja iz svoje mladosti in jih mladi tudi sicer skušajo oživiti. Predstava je spravila v dobro voljo staro in mlado, nasmejali smo se do solz in hkrati z veseljem prisluhnili lepim fantovskim pesmim ob spremljavi harmonike. Gledališka skupina se je tudi tokrat izkazala z dobro igro in sceno, z izvirnim besedilom v domačem narečju ter seveda z ohranjanjem bogate kulturne zapuščine. Hvala! Po predstavi sta vse pozdravili tudi gostji: županja Milka Novak in predsednica območnega združenja Marija Štefan v samostanu Klaris v Nazarjah V nedeljo. 13. oktobru 2002. smo se v cerkvi Sv. Martina v Moravčah poslovili od župnijske gospodinje Marije Štefan, ki je po dvajsetih letih službovanja v župniji odšla v samostan drugega Frančiškovega reda - reda ubogih sester svete Klare, sester Klaris v Nazarje. Naše, doslej skupne poti, so se razšle in le misel nanjo nas še povezuje. Marija sije izbrala svojo pot življenja, j po kateri je že zelo dolgo hrepenela, pa čeprav je bila na domače in tudi na vse, ki smo kakorkoli prišli v stik z njo, zelo navezana. Ob slovesu ji je bilo tudi povedano, da nikoli ni prepozno, da se z.a nekaj, po čemer hrepenimo, odločimo, kajti nikoli ni prepozno ljubili tistega, ki ga najbolj ljubimo in tudi nikoli ni prepozno biti srečen. Kaj in koliko truda je vložila v delo v Župnišču. se bo pokazalo šele sedaj in \ prepričana sem, da bi ji prijazna beseda zahvale pomenila več še za časa dela v župnišču. Vendar je že tako, da se v današnjem hitrem tempu Življenja, luči zavemo šele takrat, ko ugasne. J Resnično in trajno srečo prinaša samo prava in globoka ljubezen, vendar zares pa osrečuje samo ljubezen, ki se žrtvuje in upam, da bo Marija v svojem novem poklicu srečna in če bo srečna ona, bomo srečni tudi mi, ki smo ostali v Moravski dolini. IVICA ZUPANČIČ Rdečega križa Domžale. Obe sta pohvalili visoko število obiskovalcev, dobro organizacijo srečanja ter aktivnost članic Rdečega križa Peče. Kulturni program se je nato končal, za vse povabljene pa se je nadaljevalo prisrčno druženje ob slaščicah in topli malici. Srečanje se je zavleklo proti poldnevu, a kaj zato! Tak dogodek navadno starejšim, ki jim življenje teče po ustaljenem tiru. prinese veliko veselja. Dobra volja in družba prijateljev in znancev pa je zelo koristna za zdravje in dobro počutje. Hvala organizatorjem in vsem sodelujočim! Dogodek je marsikomu pozlatil vsaj en jesenski dan. JELKA LALIČ 00 Nnuiro ¡7 Jesenski izlet Društev diabetikov Domžale prek Vršiča, Kobarida in Mosta na Soči 14. septembra 2002 nas je zbudilo izjemno lepo, pozno poletno ali bolje rečeno zgodnje jesensko jutro. Bilo je lepa popotnica dnevu, ki smo ga kar nekaj časa čakali, dnevu, ki smo ga v okviru svojih številnih dejavnosti v minule pol leta namenili izletu v severozahodni del Slovenije. Zgodaj zjutraj se nas je na domžalski avtobusni postaji zbralo za poln avtobus in polni vznemirjenja smo se odpeljali proti Gorenjski. Po čudoviti Zgornjesavski dolini nas je pot mimo Kranjske Gore najprej vodila do našega najvišjega prelaza Vršiča, od koder smo se po 15-minutnem postanku odpravili do izvira Soče. Nekateri smo prvič videli, kje izvira verjetno najčistejša slovenska reka. Pot nas je nato skozi Trento in Bovec vodila do Kobarida, kjer je bila ena izmed naših osrednjih postaj. Kar nekaj časa smo namenili ogledu vojaškega muzeja, kjer so nam prikazali tudi 20-minutni film. Logično nadaljevanje obiska muzeja je bil ogled kostnice, kjer je pokopanih približno 7 tisoč italijanskih vojakov iz prve svetovne vojne. Še enkrat smo se lahko prepričali, kako krut je lahko spopad zaradi interesov in idej posameznikov. Posebno pozornost nam je ob tej zelo lepi poti vzbudilo vseh 14 postaj križevega pota. Sončno jutro se je razvilo v čudovit dan, sonce je še dodatno vplivalo na odlično razpoloženje in dobre volje smo se nato odpravili na zasluženo okrepčilo v Most na Soči. "Pri Štefanu" so nam postregli s svojimi dobrotami, posebej prirejenimi za diabetike. Kot vedno, tudi tokrat ni manjkala harmonika, ob kateri smo zidane volje zaplesali in zapeli. Obogateni z novimi izkušnjami in prijetnimi vtisi smo se pozno popoldne kar težko odpravili domov; zavedamo se namreč, da kar dobrega delamo in kar koristnega počnemo, je dobro za dušo, telo, srce in oko. Vsi skupaj komaj čakamo novih podobnih prijetnih dogodivščin. MAKS GROŠELJ ROMANA CAPUDER,foto: Darja Galin Strokovna ekskurzija v Pomurje Zadnjo oktobrski) soboto smo članice Društva podeželskih žena Moravče preživele v Prlekiji in Prekmurju. Ptujska sveta gora nas je pričakala v jasnem in vetrovnem vremenu, ki pa nam ni odneslo dobre volje in smeha, ki smo ga v dobri meri vzele s seboj. Navdušila nas je božjepotna cerkev v gotskem stilu z baročnim oltarjem, posvečenim Mariji. Impresivna sta kamnoseško oblikovan glavni oltar Marije, ki s svojim mogočnim plaščem varuje slovenski narod, ponazorjen z. množico celjskih in ogrskih oblastnikov tedanjega časa in stranski novejši oltar Maksimiljima Kolbeja klesan v siporeksu. Skozi škrlatno obarvane gorice smo se po vinski cesti mimo Jeruzalema, s prekrasnim panoramskim razgledom, odpeljali v vinsko klel v Ormožu. Sledila je degustacija vin po izboru ormoškega enologa g. Simoniča in sprehod po etažah 25 metrov globoko v podzemlje do polnilnice, kjer se slekleničijo ormoška sortna vrhunska vina, pozne trgatve, jagodni izbor in zvrstita vina. Dobrovnik, linkovniško jezero s cerkvico sv. Vida, zdravilni izvir, ki ga priporočajo z.a zdravljenje vida. Id območje je od letošnjega junija odprlo za naravno zdravljenje spomočjo energijskega sevanja, K a je izmeril in proučil hrvaški nuliosu-zist. Sprehodile smo se po goz.du in nekatere bolj druge manj dovz.etne z.a te vplive, »napolnile«z. energijo, kot tudi številni obiskovalci iz. tujine in domovine, ki smo jih srečevale. Spravim prekmurskim bogračem in retešem so nam postregli na kmečkem turizmu llančck v dobrovniških goricah. Obiskale smo tudi lončarsko delavnico v Filovcih in izvedele, kako se izdela lončena posoda v Prekmurju. Mimo Plečnikove cerkve v Bogojini smo se v poznih večernih urah vračale proti domu. Da pa ne bi nakupi jen i lončarski izdelki ostali »prazni«, smo jih v Lenartu napolnile še z mlevskimi izdelki zasebnega mlina. /. lepimi vtisi in predvsem z. dobro voljo smo se pozno zvečer vrnile na Moravsko. Upokojenci gostili člane ^ DU Zagorje ob Savi Upokojenci sosednjih društev se srečujejo že od leta 1990 na pobudo DU Zagorje. Večkrat so si za skupno preživeti dan izbrali Zasavsko sveto goro, letošnje druženje pa je potekalo na Limbarski gori. Čeprav je ta dan, 21.septembra, močno deževalo, so se udeleženci zabavali in uživali v skupnem druženju ob okusno pripravljenem kosilu v gostilni Urankar na Limbarski gori. V srečevanjih bodo vztrajali tudi v prihodnje, saj so vedno prisrčna, prijateljska, takšna, ki prinašajo zadovoljstvo in I polepšajo dneve. povzeto po zapisu JOŽETA NOVAKA | Moravsko Hnlinp 23 Upokojenci na izletu po Prlekiji Prlekija, dežela stoterih gričev, domovina dobre kapljice, dežela klopotcev ter šegavih in razposajenih ljudi. Skupaj z vinom, ki je dozorevalo v teh krajih, je v steklenici ujeta vsa dežela in prešernost njenih prebivalcev, Prlekov. O vseh značilnostih opisa so se mora-vški upokojenci prepričali na skupnem druženju z upokojenci iz Ljutomera. Ljutomerčani so bili dobri gostitelji, saj so razkazali svojo deželico s posebnim ponosom, še posebej prizadeven je bil Mirko Lebarič, predsednik DU Ljutomer. Moravčanom pa je veliko pomenila tudi varna vožnja s šoferjem Francem Kodermanom in vodenje Sonje Sever. povzeto po zapisu JOŽETA NOVAKA Grajski kulturni večeri Koncert vokalno instrumentalne skupine NAVDIH 31.08.2002 Mlada glasbena zasedba Navdih s solisti nam je pričarala nepozaben večer, saj so med petje narodnih pesmi in opernih arij vpletli pripoved zgodovine gradu Tuštanj, skupaj z življenjem na gradu pod gospodstvom Lihtenbergov. Skozi solo petje odličnih pevcev, med katerimi je bil tudi sedanji lastnik in letošnji prejemnik občinske plakete Peter Pirnat, so poslušalce ob spremljavi klavirja ter umetelnih govornih vložkov popeljali v davno zgodovino. V glasbenem jeziku pesmi so pričarali kmečka opravila na način, kot so se dela opravljala v takratnem času. Pripoved o priletni vdovi, ki se je zaljubila v vrtnarja Luko Pirnata, ima srečen konec; z njim se poroči iz ljubezni. Potomci mladega vrtnarja so sedanji lastniki gradu Tuštanj in vse njegove posesti. V vsakem od njih pa še vedno odseva pesem, pesem in sen ljubezni med vrtnarjem in grajsko gospo. FRANCE RAVNIKAR Nigerijski plesalci v Kulturnem domu Ljubezen in želja po oblasti se skozi čas ne spreminjata Je ob zahvali amaterski gledališki skupine iz Mirne na Dolenjskem mah za šalo [xi vendar v premislek izrekla moravška županja. Gledališka skupina je na oder prepričljivo postavila še aktualno Jurčičevo delo Veronika Deseniška, tragedijo nesrečnega Friderika Celjskega in mnogo manj premeržne, a ljubeče in iskrene deklice Veronike z. Desenic. Zgodba je preprosta, Friderik se skupaj s svojim varuhom in služabnikom ustavi na Desenieab, da bi ustregel svojemu varuhu, saj sije Veroniko zaželel za ženo. Mlado hrepeneče srce deklice iz. odljudenega kraja z/nami želja po družabnem življenju, zato sprejme povabilo obiskovaleev, da se oajjravi v Celje in se pridruži osebnim služabnicam celjske grofice Elizabete Frankopan. Gospodar Friderik Fnmkopanke ne mara, z. njo se je poročil zaradi očeta Hermana in dote, vzljubi pa lepo Veroniko, ki mu sprva ljubezni ne vrača, ko pa grofica umre, se naskrivaj poroči s Friderikom (Mastni oče tega ne dovoli, ubogega Friderika razdedini, Veronik/) pu sežge na grmadi. Veronika bi lahko zaživela srečno, morda manj goreče z. domačinom Jankom, ki jo ljubi. Razum ni mogel ukaniti srca, ki je hrepenelo jm> drugem Prostor in čas dogajanja so gledališčniki pričarali s preprosto sceno in nekaj kosi starega pohištva. Vse kaj drugega pa so bila bogata oblačila tako po žlahtno.sti materialov kol okrasitvi. Kraljevsko krojena grde roba nastopajočih je samo še pripomogla k celostni podobi dobro odigrane tragedije. M AL V začetku letošnjega septembra je Kulturni dom Moravče gostil folklorno skupino ABOGUN DANCE TROUP. Skupina izhaja iz Nigerije, Moravče pa so obiskali ob povratku iz Budimpešte, kjer so sodelovali in zmagali na mednarodnem afro-latino festivalu. Nastop v Kulturnem domu je bil njihov osmi po vrsti v Sloveniji, da pa so obiskali tudi nas, gre zahvala predvsem vodju Kulturnega doma, ki je v povezavi z Mavričnim gle-dališčem poskrbel za res zanimivo in nam nevsakdanje doživetje. Skupino sestavlja 24 študentov in študentk gledališča in plesa, nekateri med njimi pa so s študijem že zaključili. V uro trajajočem nastopu so ob ritmih pesmi in tolkal prikazali štiri tradicionalne afriške plese, oblečeni v tradicionalna oblačila in maske. Pomen, izvor in uporabo vsakega izmed njih je še pred začetkom pojasnil vodja skupine. Vsak izmed plesov je tako prikazoval zgodbo, verovanje oziroma sodelovanje preprostih ljudi z bogovi. Njihova zgodovina je glede tega vsekakor zelo bogata, saj je Nigerija največja država na obali zahodne Afrike, njeni prebivalci pa so potomci različnih ljudstev in plemen. Skupina je brez dvoma poskrbela za popolno doživetje divje in vroče Afrike. In nekaterim je bilo v dvorani kar malo žal, da ni bilo možnosti sodelovanja! Kakorkoli že, obiskovalci (dvorana je bila polna) smo si v preddverju dvorane lahko pred in po nastopu kupili tudi kakšen tipičen afriški spominek. Vsaj tisti, ki se zaenkrat (še) nismo odzvali povabilu vodje skupine o obisku Nigerije! NEVENKAM. 24 Novir.fi ¡7 BARAGOVI 9RR9IV MORAVČAH Baragov večer Baragov večer je bil v soboto, 28. septembra, zvečer v cerkvi Marije Kraljice angelov na Drtiji. Lepo kulturno prireditev, avtorica je predsednica društva, so pripravili igralci, pevci in bralci KID Limbar. V sliki, pesmi in besedi so predstavili življenjske postaje velikega Slovenca Ireneja Friderika Baraga. Baragova mladost, obdana tudi z okvirjem Moravske doline, zajema del razposajenosti in vedoželjnosti, ki se mlademu človeku vtisnejo v spomin. Vse lepo zapisano v srce lahko ponese s seboj, kamorkoli ga vodi življenjska pot. Baraga je vodila po Sloveniji, preko Avstrije v Ameriko med Indijance. Danes je svet postal manjši in razdalje vse krajše. O, da bi bilo tako tudi z oddaljenostjo človeka do človeka; da bi se naučili ceniti vsakega posameznika in se trudili za vrednote, ki lepšajo življenje. Pri tem so nam lahko v pomoč zgledi dobrih ljudi, ki spreminjajo svet. Premalo se zavedamo, da so po naših krajih stopale noge velikega človeka, ki se je približal svetniški stopnji. Darove prejme človek od zgoraj in ima možnost, da jih oplemeniti s svojim trudom. Baraga je te darove delil z drugimi, zato je postajal še večji... Prireditev smo sklenili z mislijo: »Prav je, da se ga spominjamo, Friderika Baraga, duhovnika, misijonarja, kulturnega in socialnega delavca med Indijanci, pisca duhovnih knjig za Indijance in Slovence - enega največjih mož slovenskega naroda. Prav je, da premišljujemo njegovo življenje. In prav je. če se mu priporočamo, naj reče dobro besedo pri Bogu za nas.« Po poteh Baragovega otroštva Naslednji dan, to je 29. septembra 2002, je v organizaciji Kulturno izobraževalnega društva Limbar potekala športno-rekreativna prireditev Po poteh Baragovega otroštva. Udeleženci so lahko izbirali med različnimi preizkušnjami. Najbolj zahteven je bil gorski tek na Limbarsko goro. Letošnji Baragov duatlon je prinašal novost, skrajšani tekaški del in novo kolesarsko pot, ki je obkrožila Svetega Miklavža, Cicelj in Murovico. Otroci so tekmovali v »Fricelj« dirki s kolesi ob Drtijščici. Vsi, ki so želeli izkoristiti prelep jesenski dan, so se lahko sprehodili ali pretekli za to priložnost pripravljeno pot. Z Limbarsko goro je najhitreje opravil Boštjan Potočnik iz Škofje Loke. Za svoj uspeh je bil nagrajen s pokalom, tudi tokrat unikatnim izdelkom Pasarstva Vidic. Sledila sta mu Zdravko Volkar in Tomo Petek iz Šmartnega pri Litiji. Najhitrejši udeleženec na Baragovem duatlonu je bil Matej Šlibar iz Moravč. Tudi on si je prislužil pokal. Sledila sta mu Darko Bregar iz Podrečja in Robert Sršen iz Moravč. Vsi udeleženci so ob prijavi prejeli majico ter zloženko z zemljevidom in opisom poti. Na zaključni prireditvi sta bila podeljena pokala in priznanja. Sledilo je žrebanje štartnih številk za praktične dobitke, ki so jih prispevali številni donatorji iz Moravč in okolice. Prireditev Po poteh Baragovega otroštva pridobiva na pomenu, saj se je udeležujejo poleg domačinov tudi rekreativci iz celotne Ljubljanske regije. V cilju in na sklepni prireditvi se je zbralo veliko Moravčanov, ki so spodbujali tekmovalce. Brez pomoči številnih ljudi prireditve ne bi bilo mogoče izpeljati. Pri tem je potrebno posebej izpostaviti nenadomestljivo delo markacistov Planinskega društva Moravče in Občinske gasilske zveze Moravče. Hvala Občini Moravče in vsem donatorjem. Rezervirajte si zadnjo nedeljo v septembru leta 2003 za jubilejno, peto prireditev Po poteh Baragovega otroštva. SIMONKUŠAR. foto: Leon Lavrič Brdski osmošolci obiskali Moravče V sredo, 16.oktobra, so moravški osmošolci gostili vrstnike s sosednje osnovne šole Janka Kersnika z Brda pri Lukovici. V kulturnem domu so jim pripravili gledališko predstavo Portret neke osmošolke in nekih osmošolk. Besedilo je napisala Bernarda Mal, ki si je tudi zamislila režijsko postavitev na oder. V predstavo je vključila videoposnetke šolskega utripa, glasbo in svetlobne efekte, kar pa je lahko uresničila z izdatno pomočjo vodje kulturnega doma Milana Kokalja, saj je poskrbel za celotno video in tehnično opremo predstave. Pohvalna je bila igra, saj so igralci suvereno in neobremenjeno odigrali na kožo jim pisane vloge. Po predstavi so gostitelji vrstnikom razkazali središče naše občine. Tako so jim v osrednjem parku pripovedovali o zgodovini svojega kraja, cerkvi, Deteli, Kosu in Vegi, jih opozorili na z zgodovinskega in arhitekturnega vidika zanimive stavbe, ki zaokrožajo staro tržko jedro Moravč. S posebnim veseljem so jih popeljali v šolo in šolsko knjižnico, da so zaznali dobro jim znani vsakdanji vrvež šolskega življenja. Za zaključek uro in pol trajajočega obiska so se pomudili v veliki sejni sobi Občine Moravče, kjer so si ogledali razstavo Boljkovih grafik in se v harmoniji glasbe saksofona prepustili umetnostnemu doživljanju. Brdski osmošolci so svoj kulturni dan nadaljevali na gradu Bogenšperk, moravški pa pouk v prijetnejšem nevsakdanjem vznemirjenju, ki so jim ga podarili gostujoči vrstniki. Za oboje je bila to prva skupna izkušnja, ki pa vsaj po želji moravških otrok ne bo zadnja. In enako kot igralci so tudi »turistični vodniki« svojo nalogo izvrstno opravili. _ MAL Mnrailčl/a >4nlina 25 ZAGORICA, 21.september Jurij Vega živi že 200 let v svojih delih 17.septembra 1802 se je komaj 48-letni baron Jurij Vega poslovil od domačih, žene in treh otrok, devet dni kasneje so njegovo truplo našli v Dravi nedaleč od Dunaja. Dvesto let je minilo od tega dogodka, a uradna zgodovina še ni odkrila pravega razloga za smrt svetovno znanega matematika. Veliki mož je zrastel na kmečkih tleh slovenske zemlje v Zagorici, od koder se je sam podajal čez hrib v nedeljsko šolo v Moravče. Dvanajstletni je odšel v svet, najprej v Ljubljano, nato na Dunaj. Vrnil se ni v deželo, ki ga je rodila, pozabil pa je nikoli ni, kakor tudi domovina ne njega, ki ji je prinesel tolikšen ugled in priznanje. Skromna s slamo krita bajtica je že davno odstopila prostor sodobnejšemu domovanju. V njem pa je postavljena stalna razstava, ki prikazuje življenje Jurija Vege. Korajža velja Ob 200 obletnici njegove smrti je Društvo matematikov, fizikov in astronomov skupaj z občinama Dol pri Ljubljani in Moravče pripravilo v Zagorici spominsko slovesnost, na kateri so nastopili Trobilni kvintet slovenske vojske. Moški pevski zbor Tine Kos in ženska vokalna skupina Oda iz Moravč ter učenci osnovnih šol iz Dola in Moravč. Pozdravne govore so pripravili predsednik DMFS Tomaž Pisanski, župan občine Dol Anton Jemec, županja občine Moravče Milka Novak, slavnostni govornik na prireditvi pa je bil predsednik SAZU, akad. prof.dr. Boštjan Žekš, ki je premišljeno orisal Vegovo življenjsko in znanstveno pot. V deževnem dnevu pa je le malo odraslih prišlo prisluhnit izbranemu programu v počastitev obletnice Vegove smrti, tako so prireditveni prostor večinoma napolnili učenci osnovnih šol iz Dola in Moravč. MAL Razstava ob 200. letnici Jurija Vege v paviljonih graščine Dol od 19.9. -6.10.2002. Likovniki so sodelovali na razstavi ob 200. obletnici Jurija Vege v paviljonih graščine Dol 19.9. - 6.10.2002. Razstavljali so otroci osmih osnovnih šol in zavodov, med njimi tudi učenci 6.a in Nika Žuna ter Špela Peterka.Učenci 6.a so imeli skupinski plakat - portreti Jurija Vege, Nika in Špela pa sta imeli samostojni sliki. Na fotografiji je Nika na otvoritvi razstave ob svojem delu. (slika - Jurij Vega) INGEIVARTNIK V sredo, 9.oktobra, je med drugimi dejavnostmi v tednu otroka na šoli potekal tudi otroški festival Korajža velja v izvedbi studia H iz Trbovelj. Ekipo so sestavljali Bogo Hvala, Marjan Hvala in Patricija Diklič. Festival se je v 11 letih delovanja v Sloveniji dobro prijel in tudi na moravški šoli poteka večkrat. Med zadnjim in tokratnim je bilo 2 leti premora, zato se je na festival prijavilo kar 81 otrok, ki je izvajalo 28 skladb. Najbolj so se vnemali za skladbo Ti si moje sonce glasbene skupine Bepop in tudi sestre niso bile pozabljene. Osmošolka Petra Prosenc se je poleg petja posvetila še skladanju in pisanju besedila in skupaj s sošolkama Vesno Judež in Anamarijo Lakosil izvedla lastno skladbo Ljubezen gori. Vseh osemindvajset skladb je bilo dobro izvedenih, čeprav je šolska telovadnica akustično neustrezen prostor, so se trudili oboji, izvajalci in nastopajoči. Zanimiv je bil končni izbor zmagovalcev, ki je bil po mnenju učiteljev in učencev enak na razredni in predmetni stopnji. Sreča na vrvici v izvedbi Luke Ivartnika je navdušila med mlajšimi izvajalci. Rozala Novak pa je poslušalce prepričala o nesporni zmagi na predmetni stopnji. Zapela je skladbo Lada Leskovarja Vrtiljak. Med čakanjem na seštevek glasov z glasovnic je Patricija Diklič predstavila svoj glasbeni talent in z izvedeno skladbo prepričala, da se na festivalu velja potruditi, saj je glasbeno pot začela prav na enem izmed šolskih festivalov. Sedaj s Studiom H sodeluje tudi kot voditeljica. Po besedah Boga Hvale je prepevalo vsaj deset zelo dobrih pevcev, ki bi jih z nekaj urami individualnega dela v studiu lahko še dodelali in jih predstavili na medšolskem festivalu. V naslednjih dneh bo možno kupiti videokaseto s posnetkom festivala, morda pa se bo najboljše izvajalce v tem letu še dalo slišati v živo, zato le spremljajte dogajanje na šoli. MAL Mesec požarne varnosti Delo gasilcev je nenehno prisotno v našem vsakdanu. Celo leto potekajo razne aktivnosti, ki nam občanom zagotavljajo miren spanec. V oktobru pa je poudarek še večji, ker je to mesec požarne varnosti. Tako so nas gasilci 17. oktobra obiskali na naši šoli. Ker vemo, da nesreča nikoli ne počiva, smo na šoli najprej izvedli vajo, kako ravnati v primeru potresa in nato, kako v primeru požara. Naša občinska gasilska zveza vključuje pet prostovoljnih gasilskih društev. Tako so gasilci iz PGD Moravče, Peče, Velika vas in Krašce predstavili opremo in praktično prikazali gasilsko dejavnost na OŠ Moravče. PGD Vrhpolje pa je gasilsko dejavnost predstavilo na podružnični šoli Vrhpolje. Ob tej priložnosti so gasilci nagradili 6 najlepših risbic, ki so nastale na likovnem natečaju z naslovom »GASILCI - NA POMOČI«. ANDREJA VAVPETIČ OR Mn\/ipo ¡7 TEKMOVANJA Kros. 1. oktobra jc v športnem parku na Viru potekal tradicionalni jesenski kros. Tudi naši tekmovalci so se udeležili tega tradicionalnega tekmovanje in doka/ali, da so dobri tekači. Osvojili so 3 /late, I srebrno in 2 bronasti medalji. Računalništvo. 6. oktobra jc bilo šolsko tekmovanje iz oblikovanja besedil v Vvbrdu in Corelu. Sodelovalo je 8 tekmovalcev in prva dva, sta se uvrstila na regijsko tekmovanje, ki bo letos potekalo pod okriljem naše šole. Regijsko tekmovanje bo v soboto, 23. novembra. 13. otroški parlament Otroci v spoznavanju demokracije V četrtek. 14.novembra, so učenci vseh oddelkov na OŠ predstavili temo letošnjega parlamenta z naslovom Nasilje. Temo so obdelovali dobra dva meseca skupaj z razredniki. Na parlamentarnem zasedanju pa so predstavili dognanja in ugotovitve. Dotaknili so se pravzaprav vseh oblik nasilja in dokazali, da o tem vedo veliko. Predstavitve so bile zanimive in domiselne, saj so zajemale znanje, dokajšno mero iznajdljivosti in poznavanja raziskovalnega novinarstva; izdelali so plakate, anketo o nasilju med učenci, učitelji in intervju z Markom Kladnikom, vodjem policijskega okoliša. Prav zanimivo bi bilo izvedeti, kako nasilno vedenje opazijo obiskovalci šole, starši, skratka tisti, ki niso del vsakdanjega utripa šole. Kristina Capuder, Ajda Lalič in Tina Bricelj so z mentorsko pomočjo Vojke Princelj parlament vodile odločno in ob koncu k besedi povabile tudi ravnateljico Evo Karažijo in direktorico občinske uprave Sonjo Vraz. Parlamentarno zasedanje je spremljajo tudi nekaj učiteljic, ki so v razpravi opozorile na zanimiv podatek iz ankete, da učitelji doživljajo na šoli več nasilja (70%) kot učenci (45%). Takšno nasilje občutijo predvsem v onemogočanju izvajanja učne ure, ker posamezni učenci kažejo premalo interesa za šolsko delo, se med urami dostikrat zgodijo prekinitve, padec koncentracije,...Vsekakor podatek ob katerem se je vredno zamisliti. Vsi pa smo si bili enotni, da nihče ni vesel nasilja, celo nasilnežu ne prinese zadovoljstva. Telefonske številke, ki lahko pomagajo žrtvam, so na voljo na večih vidnih mestih po šoli, za primer, če žrtev ne bi našla odraslega, ki bi mu lahko zaupala. Na večkrat pozabljeno dejstvo, da smo odrasli kazensko odgovorni, če za nasilje vemo, pa o tem ne obvestimo pristojnih organov, nas je ob koncu opozoril tudi vodja policijskega okoliša. Osnovna šola Jurija Vege Moravče Koledar prireditev in dejavnosti 23.11- Oblikovanje v VVORDU in CORELU - regijsko tekmovanje 10.12.- Medobčinski otroški parlament 12.12.- Božično - novoletni sejem 12.12.- Govorilne ure 24.12. - Zaključek prvega ocenjevalnega obdobja V primeru objektivnih okoliščin si šola pridržuje pravico do spremembe datuma ali ure napovedanih dejavnosti. Konec novembra bo naša šola gostiteljica parlamentarnih skupin z vseh šol nekdanje domžalske občine, zato se le ojunačite in pridite v dvorano kulturnega doma prisluhnit generacijam, ki bodo krojile našo prihodnost. MAL. foto: Tanja Cajhen Likovniki na obisku Tudi letos na naši šoli deluje likovni krožek pod mentorstvom Inge Ivartnik. Kar lepo število mladih umetnikov se je prijavilo h krožku, da bi se še kaj novega naučili. Da pa je pri krožku zanimivo, poskrbi mentorica. Tako je mlade likovnike 8. oktobra odpeljala na obisk k našima znanima ilustratorjema Matjažu Schmidtu in Jelki Godec Schmidt. Zakonca Schmidt sta nas prijazno sprejela v svojem domu, kjer so lahko otroci videli kako nastajajo ilustracije za knjige in ju povprašali to in ono. Isti dan so si ogledali še Plečnikovo Tromostovje, Prešernov spomenik, tržnico z Valentinom Vodnikom in dan zaključili v Samsari ob sladoledu. ANDREJA VAVPETIČ Matura z odliko za Heleno Mrcun Matura, groza in trepet mnogih generacij. Tisti, ki jo imamo že za seboj pa pomeni le še bežni spomin na pomembno življenjsko prelomnico. Ta pa je tudi že za Heleno Mrčun iz Negastrna, ki je v preteklem šolskem letu dokončala gimnazijsko šolanje na Gimnaziji Bežigrad in maturo opravila z več kot 30 točkami od 34 možnih, s čimer pa si je prislužila sprejem pri predsedniku države Milanu Kučanu. Obetavnim mladenkam in mladeničem je namenil spodbuden govor in skupno fotografijo. Ko sem jo povprašala, če se je zadnji mesec veliko učila, mi je povedala, da je rezultat mature odvisen od osnove, ki jo prineseš iz osnovne šole ter sprotnega učenja. Ponavljanje na koncu je le še pregled znanja. Pomembno je, da se mature ne bojiš pretirano in si vztrajen pri učenju. Kaj Heleni pomeni uspeh na maturi? »Bila sem zelo vesela in zadovoljna, saj je bil tak uspeh potrditev dobrega učenja. Komaj čakaš na nove izzive. Oblikuješ si pozitivno samopodobo in postaneš bolj samozavesten. Jaz sem se odločila za študij prava, ki ga šele sedaj spoznavam. Fakultetni študij daje več svobode in tudi več načrtovanja, da sproti študiraš.« Uspeha pa Helena ni prav bučno praznovala, šla se je s prijatelji malo poveselit. Iskrene čestitke in veliko vedoželjnosti še vnaprej. MAL IV/I f\r'..,r'-l.„ JaChh 27 Krajevna skupnost Moravče - severni del Če sledimo toku Drtijščice preko ravnine Loga se začudimo, kam voda odteče, saj teče pravokotno na masiv planin. Voda teče proti severu in je našla pot, ki jo je klesala že stoletja, da bi se prebila do Črnega morja. Ta ozka, vendar lepa pokrajina je severni del naše občine z naselji Soteska, Serjuče, Pogled, Negastrn in Vinje. Ob samem vstopu v dolino nas pozdravlja sodoben sadovnjak, v katerem pridelujejo kakovostna jabolka za ozimnico. Posebno lep je v mesecu maju, ko se jablane odenejo v belo cvetje. Nekoč so bili ti kraji izrazito poljedelski, sedaj pa so se preusmerili v živinorejo, saj raste kakovostna trava. Ob toku Drtijščice so naši predniki koristili moč iztekajoče vode in so postavili mline ter kasneje žage samice, ker so se bolje kakor mi zavedali moči vode, kar sedaj ne cenimo več, kar je škoda. V bližnji preteklosti so delovali mlini na vodni pogon, in sicer: MRNOV MLIN, ki je pripadal zaloškim gospodom, zato je mlcl zanje. • TOMAŽETOV MLIN je stal na mestu BIRTOVEGA mlina, obratoval je že od leta 1826 dalje. • PUKLČEV MLIN je omenjen z dne 19.02.1799, dodeljena mu je pravica koriščenja vode in ribolova od Bolniških gospodov. LUKOV MLIN na bregu Drtijščice je deloval več kot 300 let, privatna last gradu Rožek. • LSJAKOV MLIN sto metrov niže od Lukovega mlina je imel zaradi večjega padca vode tudi večjo kapaciteto, katero so lastniki znali dobro izkoristiti. • JERNEJEV MLIN, je zgradil Franc Česen iz Gradišča 20. Mlin je bil dobro zasnovan, vendar je zaradi nekaj nespretnih lastnikov skoraj propadel. Zadnji lastnik seje trudil z obnovo mlina, vendar Ic-ta ni mogel kljubovati zobu časa. Žage na Drtijščici so rasle kakor gobe po dežju in skoraj je vsaka debela smreka v dolini imela svojo žago. Kot prvo navajam • PUKELJČEVOŽAGO- samico, ki Se obratuje za domače potrebe po zaslugi novega lastnika. • LUKOVA ŽAGA je obratovala od leta 1900, sedaj žagajo samo še kaj izrednega. • LSJAKOVA ŽAGA je stala tam, kjer sedaj stoji garaža, obratovala je od leta 1867. Vse te žage je poganjala Drti jščica, v tem se vidi moč iztekajoče vode... Na koncu soteske na naravni utrdbi stoji grad Kožek v razvalinah, saj so ga uporni kmetje zaradi izkoriščanja uničili leta 1515 in od takrat se grad ni več opomogel. Kmetje so nato sodelovali z Matijem Gubccm v slovensko-hrvaškem uporu. Preteklost navajam zaradi mladega rodu, da se bo zavedal, da so naše korenine globoke in predvsem slovenske. Ob graditvi avtoceste je nastalo ob iztoku Radomlje v Drtijščico, ki vstopa v jezero skozi 934 m dolg predor iz Črnega grabna. Okolica ponuja zaradi ceste in naravnega, neokrnjenega in tudi samotnega predela velike turistične možnosti in samo vprašanje časa je, kako bomo v sodelovanju z občino Lukovica te zmogljivosti izkoristili. Domačini iz obeh občin zares miren kraj že uporabljajo kot priljubljeno sprehajalno pot. Nad ljudmi in okolico pa se razgleduje cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki od nekdaj dokazuje, daje vredno varovati tako iznajdljiv in trdoživ narod, saj ga je obvarovala skozi rodove vse do današnjega dne. FRANC RAVNIKAR, foto:Franci Skok Vas NEGASTRN je največji zaselek severnega dela naše občine Vaščani Negastrna smo leta 1974 zgradili vodovod, nato obnovili in modernizirali električno napeljavo, 1988 smo dobili telefonski vod z dvema priključkoma. Z gradnjo nove telefonske centrale pa smo vaščani dobili telefone. Leta 1990 smo vložili veliko trdega dela v izgradnjo ceste, pri kateri smo opravili preko 1900 ur ter 600 traktorskih ur. Priredili smo dve veselici, da smo se s prihranki ter delom, pri katerem smo zopet sodelovali vsi vaščani, lotili še cestne povezave s Spodnjimi Lokami. Tako smo s trdim delom in vztrajnostjo približali vas dolini. V bodoče imamo v načrtu asfaltirati cestno povezavo med vasema Negastrn in Vinjami. S to povezavo bi omogočili varno vožnjo za prevoz otrok iz Vinj in Negastrna v šolo. Vsi se zavedamo, da je skupno delo še kako pomembno pri razvoju našega kraja in bomo le s skupnimi močmi uspeli narediti tisto, kar si bomo zamislili. Da je v slogi moč, vemo. Ni veliko vasi kot je Negastrn, ni veliko ljudi, ki bi se zmenili, da se bodo za skupno delo nagradili in se skupaj odpeljali na izlet. Trikrat smo že organizirali skupne izlete, ki smo se jih udeležili vsi vaščani. Tudi takrat smo dokazali, da se imamo skupaj lepo in da je pomembno da se vaščani med seboj družimo, saj s tem dokazujemo, kako pomembna je skupnost. Majdič MOJA DOLINA NA DLANI Odprtje razstave o strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine na območju občin Radovljica in Moravče Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Kranj je ob začetku meseca novembra odprl v Kranju razstavo z naslovom: Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine na območju občin Moravče in Radovljica. Ob otvoritvi razstave sta navzoče nagovorila županja Občine Moravče Ljudmila Novak in župan Občine Radovljica Janko S. Stušek. Županja je poudarila, da imamo v občini Moravče bogato kulturno in naiavno dediščino in si prizadevamo, da bi to bogastvo predstavili kar največ občanom, bodisi z uvajanjem učnih poti ali s pripravo tovrstnih razstav. Strokovne zasnove za varstvo kulturne dediščine nazorno prikazujejo naravno, kulturno, arheološko in ostalo dediščino s področja varstva ■ kulturne dediščine na območju občin Moravče in Radovljica. Avtorica razstave je Mojca Tercelj Otorepec s sodelavci Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Razstava prikazuje na eni strani številne objekte kulturne dediščine na območju občin Radovljica in Moravče, na drugi strani pa odraža plodno sodelovanje med Občino Moravče in Zavodom za varstvo kulturne dediščine, ki že kaže prve vidne rezultate. Čeprav je mnogokrat težko izpolniti vse pogoje za varovanje kulturne dediščine, so rezultati ob zaključku del na posameznem objektu bistveno drugačni, kot bi bili brez sodelovanja delavcev Zavoda za varstvo kulturne in naravne dediščine. V Občini Moravče si prizadevamo, da bo razstava na voljo tudi občanom Moravč, predvidoma v mesecu februarju, nato pa naj bi dobila tudi stalno mesto v enem izmed primernih prostorov v občini Moravče. S sodelavci Zavoda za varstvo naravne in Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kranju se dogovarjamo o novih oblikah predstavitve novih neodkritih zanimivosti, ki bodo zagotovo privabile tudi obiskovalce iz drugih krajev naše domovine. MILANBRODAR Županja Ljudmila Novak je nagovorila navzoče ob otvoritvi razstave o strokovnih zasnovah za varstvo kulturne dediščine v Kranju. Potok Rača - Dolina skrivnosti kijih skriva zgodovina načina življenja ljudi v Moravski dolini v času. kije morda v srcu ljudi tudi danes... Dovolite mi, da Vam najprej povem eno storijo. Prvih pet let svojega življenja sem preživela med Ljubljano, kjer sem rojena, in Radovljico (berite Radolco), točno tam, kjer je bila takrat hosta, točno tam, kjer smo nabirali gobe, točno tam, kjer sem našla svojega prvega jurčka v svojem naivnem otroškem življenju. Točno tam, se je zgodilo tisto, v kar še danes verjamem - v Nudi. Teta Angelca me je vprašala: » No, ali si kaj našla?« »Ja, sem«, sem odgovorila, »enega jurčka«. Ja, kje ga pa imaš, je bilo Njeno vprašanje. »Vzeli so mi ga«, sem odgovorila. Teta Angelca ni bila take sorte človek, ki bi se s tem odgovorom strinjala. Jadrno je oddrvela k sosedom in rekla: »Tako se z otroki ne dela! Tisti jurček, ki ga je našla Mojca, mora k nam!« Teta Angelca mi je pokazala, da se moram za svoj prav borit in da moram delati prav tisto, kar je v mojem srcu. Hotela je najboljše, a veste, imela je prav. Danes bi Vam rada povedala, da tam v Radolci ni več hoste, je naselje, ki ga zelo težko najdem, najdem ga po spominu, po stavbi, ki so jo kranjski varstveniki za kulturno dediščino ohranili. Ta stavba je del gospodarskega poslopja, ki ima leseno konstrukcijo križne vezave, tam, vem, moram zaviti desno in potem zlahka najdem pot do hoste svojega otroštva, ki to seveda danes ni več. Gotovo se boste vprašali: »Pa, kakšno zvezo ima vsa ta radovljiška štorija z dolino skrivnosti, ki jo skriva potok Rača? Ima jo, verjemite! To je dolina, ki v svojih nedrjih skriva zgodovino načina življenja ljudi, ki so tu živeli in delali ter bili tesno povezani in odvisni od tega potoka ali kot pravijo varstveniki za naravne vrednote, od vodotoka Rača. Ali poznamo to vrsto dediščine v Moravski dolini, ali bi jo radi obdržali in predstavili kot današnjo dediščino, na katero smo pozabili ob današnjem hitenju in hlastanju za boljšim življenjem? Obstaja pot ob Rači, ob njej srečujemo neme priče preteklosti iz življenja, ki ga že načenja zob časa in pozabljanja. Ali bi zmogli vsi skupaj pripomoči k temu, da ta skupna pot ob stavbni dediščini mlinov ob Rači in sodobnem življenju navkljub ostane, bomo hoteli obvarovati srce dela doline Rače, ki je IVI rk r m m c- Is r\ ^nlino danes tu in je tu od nekdaj bila? Pot ob Rači ob hosti otroštva mnogih njenih nekdanjih in bodočih prebivalcev bi lahko ostala, prav bi bilo, da s skupnimi močmi odkrijemo in predstavimo harmonijo narave in kulture ne le domačinom temveč tudi drugim. Morda bi kazalo razmisliti o Poti dediščine ob Rači, o naravnih vrednotah tega vodotoka, o skalnih previsih, ki jih srečujemo, ko hodimo ob njej, o mlinih, ki še danes stojijo, o življenju in delu, ki so ga ti ljudje živeli, ko nismo bili le del potrošniške družbe, o naseljih, ki se stiskajo nad potokom, ob poznavanju duhovne kulture ljudi v preteklosti, ki so na primer v Sv. Andreju že v 15. stoletju zgradili cerkev, ki je znana vsem, ki to kulturo celote spoštujejo. Z malo srca, dobre volje in ob podpori lokalne skupnosti, ki se zaveda, kako je to pomembno, da vsi skupaj poskrbimo, da ostane tisto, kar so zapustili predniki tudi še komu drugemu, bi se gotovo lahko našla moč, da morda spravimo v pogon nekdanjo dušo Rače /Vehovčev ali Finžgarjev mlin npr./. Pomemben mejnik med potrošniško družbo in življenjem v preteklosti pomenijo tudi perišča ob Rači, o katerih danes nihče nič več ne ve. Ali je mogoče ustvariti tako Pot dediščine v senci dreves, ki poznajo svoj prostor, kulturo in naravne danosti, ki smo jih ljudje nekoč dobro poznali, a se jih danes nekako ne zavedamo ali pa nočemo priznati za svoje?... MOJCA TERCELJ OTOREPEC ZVKDS, OE Kranj konservatorka etnologinja Iv. Mednarodni V pospešenem šahu Prva nedelja v septembru je v Moravčah rezervirana za šah. V organizaciji Športnega društva Termit Moravče je potekal četrti mednarodni šahovski turnir, ki je tudi tokrat postregel z množično in tudi vrhunsko udeležbo. Tekmovalo je 137 igralcev iz petih držav: Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Rusije, Belgije in seveda Slovenije. Med njimi je bilo pet velemojstrov in dvanajst mednarodnih mojstrov, prvič pa smo v Moravčah gostili tudi velemojstrico, Tatiano Stepovaio iz Rusije. Po tej plati je bil turnir najmočnejši doslej. Pred začetkom turnirja je bil kratek kulturni program, v katerem je sodelovala Pihalna godba Moravče, moški pevski zbor Tine Kos Moravče in citrar Rado Kokalj. Vse prisotne pa je v imenu generalnega pokrovitelja. Občine Moravče, pozdravila moravška županja, gospa Ljudmila Novak, kije predstavila tudi kratko zgodovino in zanimivosti moravške občine. Tekmovanje se je pričelo in v prvem krogu so favoriti zmagovali, že v drugem pa smo bili priča prvemu presenečenju. Štirinajstletni Jure Zorko iz Grosuplja je odvzel prve pol točke hrvaškemu velemojstru Zelčiču. V tretjem krogu je šahovski turnir Moravče open 2002 veteran slovenskega šaha, Janez Barle premagal drugega hrvaškega velemojstra Hulaka, v četrtem pa je prvi poraz doživel naš velemojster Pavasovič proti Maziju. V šestem krogu je ponovno zablestel Zorko in premagal še Hulaka. Zelo zanesljivo pa je igral tretji hrvaški velemojster, Mladen Palač, ki je dobil prvih sedem partij in remiziral zadnji dve ter tako z osmimi točkami zanesljivo osvojil prvo mesto. S pol točke zaostanka so mu sledili Pavasovič, Mazi, Jankovič in Čekro. Odlično se je držala tudi najboljša predstavnica nežnega spola, Rusinja Stepovaia. Vseskozi je bila v samem vrhu, poraz v zadnjem krogu proti Leonu Maziju pa jo je potisnil komaj na 22. mesto. Na turnirju smo videli tudi sedem domačih tekmovalcev, ki so v tej konkurenci večinoma nabirali izkušnje. Odličen rezultat je dosegel Ciril Smrkolj, ki je zbral polovico možnih točk, 4,5. Jurič Marko in Janez Grčar sta zbrala po 4 točke, Štefan Korošec 3, Marko Novice iz Zalokar 2,5, Rok Cerar 2 in Borut Smolnikar točko in pol. Vsem želimo čim boljših iger tudi v prihodnje. Seveda pa se moramo spomniti tudi naših zvestih sponzorjev, ki vsako leto znova omogočajo organizacijo turnirja. To so: Banka Domžale, Gostilna Kavka, Nissan servis Krulc, STOL Kamnik, VELE Domžale, VEMIS zidarske dejavnosti, Suzuki servis Vesel, Podbevšek Bogdan, CR - bar, LKŠ gradnje, Avtoprevozništvo Bizilj, Kmetija odprtih vrat Lukati, Zavarovalnica Triglav, AGING 1 d.o.o., Slikopleskarstvo Zoran Homšak, Avtoprevozništvo Janez Grčar, Lea bar. Kavarna Detelca, Trgovina SPINA, Avtoprevoznik Peterka Franc, ZAHVALA v 73. Iciu nas je zapustil nai dragi stric CIRIL BREZNIK /, Imenj, nazadnje je živel v Domu ostarelih občanov v Domžalah Ob boleči izgubi natega strica sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, te zlasti sosedom z Imenj ter nekdanjim sodelavcem podjetja Univcrzalc za izrečena sožalja, nesebično pomoč, darovano cvetje in sveče ler svete mate. Hvala župniku gospodu l.avriču za lepo opravljen pogrebni obred, nosačem križa, luči ler zaslave, gospodu Konradu Vrbančiču za opravljene pogrebne storitve. Hvala direktorju Doma ostarelih občanov iz Domžal, medicinskemu osebju, negovalkam in vsemu strežnemu osebju doma za oskrbo in nego. Občini Moravče, pevcem za ubrano petje, trobentaču Juretu Moeilnikarju ler vsem. ki ste karkoli in kakorkoli pomagali ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Domači Sree je omagalo, dih je za.Klal. n spomin mi vas. tirali mu. l>i> vitimi ostal ZAHVALA v 91.letu starosti nas je zapustil nai dragi oče, stari oče, pradedek. bral in stric ANTON CERAR iz Zaloga pod Sveto Trojico Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvelje in sveče ler številno spremstvo na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala govornikom Vinku Kcpicu, Francu Novaku in Jožetu K vedru za izbrane besede slovesa, praporščakom, pevcem Društva upokojencev Moravče ter Kranjskemu kvintetu in DU ler organizaciji //lili NOV Moravče. Vsem in vsakomur posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi 1'ntii itsoile. mlin neznane, [mejo se meti najlepši t vrt in usmilili vsak ohet. l.i> bolrilno izvithr vre otlprel. V SPOMIN 9} Marjani Cerar Leto že minilo je, odkar je naša vez s teboj le pol do gomile, solze bolečine in plamen, ki nate obuja spomine. Hvala vsem. ki jo ohranjale v spominu in ji prižigate svečke! Njeni Slikopleskarstvo Pire, Kmetija Prelovšek, Gradbena mehanizacija Tomaž Svetlin, SIPKO, TAYGA, Mizarstvo Moravče, ALCU, Prevozništvo Arsič, Optika Marko Zalokar, Petrol, CEKO, 3R in pa seveda generalni sponzor. Občina Moravče. Vsem se najlepše zahvaljujemo. STANE KOROŠEC ZAHVALA Ob iztekajočem se 99. letu, na pragu lOO.Ieta življenja je prenehalo biti srce naše drage mame. babice in prababice FRANČIŠKE CAPUDER Aleševe mame iz Moravč Nil Zahvaljujemo sc vsem. ki sle jo pospremili na njeni zadnji poti, vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in sveče, darove za sv. maše in druge namene. Zah.aljujemo sc vsem pevcem in godbenikom, ki ste se s pesmijo poslovili od naše drage mame, posebno še Moškemu pevskemu zboru KD Tine Kos Moravče. Hvala gospodom župnikom: Viktorju Primožiču. Jožetu Mrvarju in Miru Šlibarju za opravljeni cerkveni obred ler govornikom za zadnje besede ob slovesu. Ob spominu na našo mamo sc iskreno zahvaljujemo tudi dr. Marjanu Dežmanu in patronažoi službi Moravče za dolgoletno zdravniško pomoč. Hvala vsem, ki sc naše mame spominjate! Vsi njeni < UM si tja. v večni raj, kjer pati ni ver" nazaj, nam pa ostala /r bolečina in tiha solza vrineva spomina. ZAHVALA V 62.letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, dedek, sin in bral JOŽE GRABNAR iz Ljubljane, po domače Kov.škov .lože i/. Vodic - Limharska gora Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, oporo in pomoč v težkih trenutkih. Hvala za podarjeno cvelje, sveče in darove za sv.mašc in cerkev. Zahvaljujemo sc gospodu župniku, Viktorju Primožiču, za lepo opravljen pogrebni obred, vsem pevcem in gospodu Juretu. Hvala vsem, ki sle ga tako številno pospremili na njegovo zadnjo pot. Vsakemu posebej le enkrat hvala. Vsi njegovi V domu našem fe praznina, V srcih naših bolečina, Spomin na lehe pa iivi. čeprav te ver mrtt nami ni. ZAHVALA V 62.letu starosti nas je prezgodaj zapustila naša skrbna žena. mami. stara mama in sestra ŠTEFKA VETTORAZ iz Peč Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v trenutkih žalosti stali ob strani, darovali cvelje. sveče, svele maše in darove za cerkev. Posebno se zahvaljujemo gospodom Janezu Zalclelu, Ivanu Povšnarju, Miru Šlibarju in cerkvenim pevcem za lep pogrebni obred. Za vso pomoč se zahvaljujemo tudi patronažnima sestrama Kristini in Martini ter dr.Dcž.manu. družinama Gabršck in Avbclj. pogrebcem ter gospe Miri za ganljiv govor. Hvala vsem. ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Moravske doline 31 ..1 ■ PLANIN Planine Jože s.p. Vrhpolje 43, Moravče Tel.: 01/7123-13-38 GSM: 041/6X6-509 VULKANIZERSTVO prodaja, premontaža, centriranje in hranjenje gum Nudimo kompletno usluge na vseh tipih vozil. Za čas popravila nudimo nadomestno vozilo. Smo pogodbeni servis za vse slovenske zavarovalnice. Odkup in prodaja celih in poškodovanih vozil. Po zelo ugodnih cenah vam nudimo zimske pnevmatike različnih proizvajalcev in cenovnih razredov: DUNLOP. GOOD-YEAR, BRIDGESTONE, FIRESTONE, FULDA, SAVA, LASSA, KORMORAN, obnovljene in druge. Nekateri modeli imajo 3-letno garancijo. S sodobnimi stroji vam pnevmatike strokovno, kvalitetno in po konkurenčni ceni tudi montiramo in centriramo. Vsem strankam, ki bodo s seboj prinesli ta reklamni oglas, nudimo dodatni 10% popust za nakup gum in storitve. Delavni čas: od ponedeljka do petka 7.00 -19.00 sobota 7.00 -13.00 v Avtoservisu Planine že pred snežnimi padavinami mislimo na vas in vašo varnost na cesti! P I R C Matej Pire s.p. gsm 041 647 602 Stegne 11 1251 Moravče PA BREZ ZAMERE Šranganje, ta donosni običaj ob porokah, vse dražji je. Iznajdljivi ženin pa je tokrat poskrbel, da se šrangarji vsaj pošteno so spotili. Nevesto namreč jim izplačal je v samih »zlatih« kovanih. 15.oktober bil je svetovni dan kmetic, 16. pa svetovni dan hrane. Zaporedje je kar pravilno! Še dobro pa, da se mlekarska afera mesec dni kasneje porodila, da ne enim in ne drugim praznika ni grenila. Miklavž bo tudi letos kupoval darila v Spininih trgovinah, ker Q pravi, da se pri nas ceneje kupuje, saj za nakupe nad 3.000 SIT priznavamo 3% popust. In še izbira je ravno pravšnja! V Spino pa pridite tudi Vi po vsakdanjih, ugodnih in akcijskih nakupih. Kdo daje ti pravico pobijati vse, kar hodi in leti? Sprijazni se z. resnico: nekaj »pasjega« v teb' živi! Petica, oh število sreče, zopet na ogled se poslovi, sen županstva zasleduje preteče. Vsakdo misli si - LE JAZ SEM PRAVI! Volitev krog se suče. Že svita se, kdo na županstvo naj se pripravi!