Cvetlice
t a prvi strani našega lista sieer berete ob vrhu ime sedanjega meseca njunij." A to je tuje ime, ki nam je ostalo iz starih rimskili časov. Slo-venski prednamci pa niso bili zadovoljni s tem tujim imenom, marveč so mesec prekrstili in so mu rekli ,,rožnik." Kaj menite, zakaj so mu dali to ime? Ugibajte! No, Karnnarjev Jaka, kaj meniš?
,,Ime Brožnik" so zato dali sedanjemu mesecn. ker sedaj se začno najlepše razcvitati raznobarvne vrtnice; vrtnice pa so poprej imenovali ^rože.""
Dobro si pogodil; vender vidim. da Slaranikarjev Matej pa ni še popoluem zadovoljea s tem odgovorom in da bi nam rad povedal še kaj drugega. Toraj govori še ti; saj sem prepričan, da uam ne boš povedal kaj neslanega. Toraj zakaj nisi zadovoljen s tem, da Kamnarjev Jakec pripisuje sedanjerau mesecu ime zarad vrtnic, ki se sedaj razcvitajo?
BMeni se zdi, da moramo pomen tega prekrasnega meseca razlagati v širšem pomenu. Slišal sein vže nckje tako-le razlago: Večkrat imeDiijemo v govor-jenji, posebno v Iepih pesnicah, le en sam del one reči, katero hočemo ozaačiti. To so nam prav lepo pojasnili gospod katehet, ko so nam razlagali četrto prošnjo
—«¦< 109 >¦•—
v očenaši. Eekli so nam, da beseda nvsakdanji kruh" ne pomeni samo tiste ^žemljice," ki si jo zjutraj uadrobimo v kavo, ali onega kosa, ki ga uam odre-žejo za predjužnik ali o drugih prilikah, kadar hočejo pregnati našo lakot; marveč beseda nvsakdanji kruh" nam pomeni ves živež; pa še več nam pomeni — cel6 obleko in stanovanje ter vse, česar nara je treba za življenje. Eekli so nam pa tudi, da to ni nič nenavadnega; marveS da tako govorimo prav gostokrat, četudi se ue zavedamo tega pravila. Tako n. pr. večkrat imenujerno pšenico mesto vsega žita, lastavico za vse ptiee selilke in škrjančka ali slavca za vse ptice pevke. Tako, mislim si, tudi rože in rožice zastopajo vse druge cvetlice in mesec junij iraa po vsej pravici ime ,,rožnik," ker v tem meseei cvete največ raznovrstnih cvetlic."
Vrlo dobro, dragi moj Matej! jako me veseli, da tako pridno poslušaš šolsko razlago, da si jo tako dobro zapomniš in znaš tudi tako modro uporabljati. Sicer se imenuje majnik cvetlični mesec, pa raenda le zato, ker se takrat začne bujno razvijati spomladno cvetje, in ker vsak začetek bolj vzbuja našo pozoruost in naše zanimanje; ako se pa oziramo na obilnost in raznovrstnost prekrasnega cvetličja po vrtih in travnikili, po logih in pašnikih, po hribih in dolinah, moramo priznati, da junij je rožnik — kralj cvetlie!
Samo ob sebi se razume, da mora novi ,,Vrtčev" oskrbljevatelj prvo skrb obračati ua cvetlice; kajti ko bi ne čislal evetlie, ne bil bi sposoben za nvrtnarja." Ravno tako bi pa tudi vi, mladi znanci moji, ne bili pridni čitatelji ,,Vrteevi," ko bi ne imeli cvetlic tako radi; vže vidim, da se dobro razuraemo ia da vam bom moral večkrat o evetlicah katero zapisati.
Za danes naj vam o teh preljubeznivih stvarcah božjili govorira le bolj splošno; bode vže še mnogokrat se nudila prilika, da se kaj več in natančnejše pogovorimo o teh krasoticah velečastne narave.
Ljubi Bog je vstvaril premuogo režij, katere so človeku za življenje potrebne in koristne; pa tudi mnogo tacih, ki so mu v razveseljevanje. Mej stvari, katere so namenjene človeku življetije slajšati in razveseljevati, smemo v prvi vrsti pri-števati raznovrstne cvetliee. Kako tužno bi bilo na svetu, ko ne bi bilo cvetlic! Tako smo vže privajeni teh prijetnih krasotie, da si ne moremo raisliti Iepega in prijetnega kraja brez cvetlic. Iu katera slovesnost, cerkvena ali svetna, bi se mogla dostojuo zvršiti brez nenadomestljivega cvetličja!? Zato pa tudi lahko v tem spoznamo posebno znamenje Ijubezni božje, da nam je predobrotljivi Stvarnik nasejal brez števila raznovrstnih cvetlic povsod, kamor pridemo; kajti evetliee ne rastejo le po vrtih, marveč tudi po poljih in travnikih, po gozdih in pašnikih, po prijaznih logih in divjih saraotah, po planjavah in višavah, po hribih in planinah.
Ves čas, od zibeli do groba, cvetlice razveseljujejo človeka, in sicer tem bolj, čim boljše in rahločutniše je njegovo srce. S koliko radostjo obrača otrok po evetlicah svoje nedolžno oko; če le more, natrga si jih in se igra ž njimi. Iu ako hoče dobro dete razveseliti svojo mater, meni, da na vsem svetu ne najde primernejšega daru, kakor če poišče priprosto cvetlico in jo z žarečim očesom vsiluje v roke; če pa ji daruje celo šopek, misli, da je dal kar zaklad. Kako lepo se podajo cvetlice otroku pri prvem sv. obhajilu; kako se vjema znotranja sreča
—»¦< iio >¦•—
z zunanjim nežnira lepotičjem! 0 da bi nikdar ne ovenelo prekrasno cvetje, ki ta izredni dan diči presreno mlado srce!
Tudi odrasla inladina se rada raduje in ponaša s cvetlicami. Gvetlice sprem-Ijajo ženina in neTesto, ko gresta k poroki; cvetliee krasijo novomašnika in nje-gove svate, ko prvikrat opravlja daritev sv. maše.
Nobene večje slavnosti, nobene odličae godovne si ne moremo misliti, da bi ji cvetlice ne zvekševale lepote in prijetnosti. Še mrliča na mrtvaškem odru obdajejo te nelocljive tovarišice — preljube cvetlice; tožno venčajo njegovo rakev in ga spremljajo še na grob. Pa tudi še potlej, ko je vže strohnelo njegovo truplo, večkrat še cvetlice lepšajo njegovo gomilo. Da, cvetlice so priljubljene vsaki člo-veški dobi in vsakemu stanu. Ni toraj eudo, da jih naši pesniki tako radi hvalijo in opevajo s tolikim navdušenjem. Saj še premilo Jezusovo Sree se je veselilo cvetlie, kakor liam porofa sv. evangelij.
Menda zato je dobri Bog vstvaril cvetliee v tolikem številu, ker jih imamo vsi tako zelo radi. 0, kako veliko jih je po vesoljnem svetu! Učenjak si beli glavo, kako bi vse iraenoval, vsako posebej; malo dete pa je v skrbeh, kako bo vse domov spravilo, kolikor si jih je natrgalo. Tudi ubogi otročiči, ki marsičesa pogrešajo v življenji, tukaj niso pozabljeni; tudi oni se smejo s cvetlicami igrati.
Veselimo se toraj in hvalimo Boga, ker nas vsako spomlad, vsako poletje tako radodarno obsipa s prekrasnim cvetličjem. Saj nas Gospod sara opominja k veselemu opazovanju teh rajskih krasotie. BPoglejte lilije na polji, kako rastejo!" To besedo vam še posebej povdarjam: Glejte jih na polji, kako rastejo! Ovetlica je le takrat prav lepa, dokler raste; odtrgana kmalu zvene in usahne. Nespametno je toraj cvetlice broz potrebe trgati in ukoučavati. Vse bodi v pravi meri! Nežno srce ima tudi do cvetlic usmiljenje! V tujih vrtih in gredieah uinetno gojene cvetliee brez dovoljenja trgati je pa tudi greh.
Za danes bodi dosti! Le še to naj pristavim: da se prav zgodaj trudite, cvetlice tudi po imenu poznavati. Kako bo to veselo, ko jih boste zopet zagledali              i
drngo spomlad, pa boste lahko rekli:  „0 to-le vže poznara, ono-le tudi, pa tisto ..."              |
Iu potlej vsako spomlad ve6!