II. leto. Štev. 45. 1915. November 7. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . 3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 6 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista' 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tüdi k tomi moro poslati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküi je na leto: doma, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Nihájte oboje rásti do žétve. “ — Mát. X1H. — Pšenico je posejap dober Gosp.odár pa je prišeo neprijdtep, ki je kokol potoro po njoj. Za to so Srditi slüžáb-nicje pa se v svojoj srditosti molijo, naj dopüstí Gospod, ka poberéjo kokol ino ga záprávijo. Pa Gospod ne dá, ár zná, ka bi med pobiranjom vnogo dobre pšenice prejšlo, za njo je pa Škoda, za vsako vlát, za vsako lepo zrno. V toj priliki se rávno tisto razloži, ka se je ednok v drűgo formo zgodbo, kak nam" popiše sv. Lukač: (9, 52.—56.) Zgodbo se je naime, ka je Jezuš šo v Šamarijo pa so ga Ša* maritánci ne gpriprija|j, pa je mogao oditi v drűgq mesto. To yifdi|rša Jakop pa Janoš apoštpla, sta pravila: »Gospod ! ščéŠ, da ppyeya> da naj ogenj pride z nebá ino je pokonča ?“ Raz-srdjena žalost zhájajoča z lübavi Je-zuša njima dála té reči na vűsta. Liki Gospod jihva je zavrno rekoč: »Ne veta, šteroga dühá sta! Sin človeka ne prišeo dűš pogüblat, nego rešávat.“ Rekši: Dűh beži je drűgi. Lüdjé bi v srditosti vse naopak obrnola v šterom kaj hűdoga vídijo, Bog pa med hűdim v pamet vzeme dobro ino čáka, dokeč kaj dobroga pride tarn odnet, i dokeč je mogoče, ka se b$do na dobro obrné. Záto mi l^dje pe moremo nikdár prositi božo kaštige na pijcogp. Kelko* štéč kokola med nami, ne je nam dáno znati, jeli je tü čas žétve, ali ne. Bog sám je tisti, ki zná, kda se žétva dozori, kda de se loéo kokol od čiste pšenice, kda pride ogenj srditosti z ne-bés ino naprávi velko žétvo med lüdmí. Mi samo telko známo, ka „na konci“ vsakojački. Pa prlè nikdár nej ? Kaj Jpej! Zdaj na priliko je tüdi žétváí Velka, ogromna. Láni risálščeka, što je mislo na to? Či bi nam to što naprejpripovedávao, što bi njemi vervao? Pa ivánščeka sta dve bombe počile tam doli v Sarajevi pa edna revolva dvakrat zandrűgim pa je v plamén vdárila zemla od toga, na šteroj se je že vnoga leta žárílo pod pépélom, samo, ka smo mi ne znali pa požár od tistoga mao vsaki dén vékši, sploj šírši i dugši pa ni šče neve, kda pa što ga pogaší. Z tem požárom pa bodi vélki kosec, ki pobira z mrzlov krvjov cvetje človeštva ino zrelo klasovjé pa mi, ki glédamo žétvo, ne verno, med pobra-nimi, kde je pšenica i štero kokol. Eden sám zná, Oča nebeski, ki je deli: Pšenico v svoja prebiválišča, kokol pa na ogenj. Ka pa te mi mámo črnili pri toj žétvi? Zima je tü, dnévi krátki, večérí dűgí, či smo dozdaj brezi premišlávanja bežali za vsakdenéšnjím krühom, je že ednok čas, naj podígnemó malo dale pogléd ino se ne stávimo pri nevoli-vanji za naše lübléne, ár je žétva ne-smilena pa ločitev žétve ostra. Obrnimo záto zímske večére i rána Ütra na miseo žétve. Skrbimo se za sebé, ka či mo požeti tüdi mi, naj pri ostrom ločenjej prídemo v dobro mesto. Skrbimo se pa tüdi za vse naše lübléne, naj se ! smilenje bože razlejé nad njé pri žétvi: naj s pokornim srcom odhájajo, či so zreli za odhod. Zvoní se v vsakoj cérkvi večér vsaki dén. Po vnogih mestaj Se slűžijo posebno pobožnosti, pa gde nej, tam je domáča hiža z svojov krščansko pobožnöstjov. Naj nè bode edne po našoj celoj slovenščini, kde se ne bi zmolo sv. rožni venec, ali kakše litabílje za naše spádjehe, ali dnes pred spa-dájom stojéče vojáke. Známo, ka vsaki, ki z lübéznostjov ide tá, vnogo zasMži pred Biógom, ali kelko več se jih reši večnoga ognja, či so, ki njim sprosijo zádnje milošče! Ne spozábimo še z toga, ka kda se mi tüdi požnjemo, znova pride/üo vküp z njimi tam, kde več na boja, kde láda vekiveční mir. Bojna. Bulgarške i naše čete so se zdrti-žile, kak smo dnes tjeden póročali. Dogodek velevažen je to, šteri pripravlja pol k miri ravnotak, kak imenüvanje nove vlade na Francozkom. V Angležko! zbornici je že tüdi Pitanje bilo od toga, če je istina, ka še nikaki v Berlini, ki pa zato neso pooblaščeni, za mir pogajajö. Skrifa žela po miri se razodeva iz vseh src, da j, o daj Mati Boža, Kralica mirü, da bi nam skoro zarja njegovoga prihoda napočila. Go-reče molitve 'za pokojne vojake v té namen, naj oni nam mir sprosijo, bo dosta pomagalo, da ga hitrej dobimo. Glejmo zdaj poročila z bojišč: Srbsko bojišče. Naše čete so poš-vojile Kragujevac. V Kladovi so naši 12 teškjh topov, vnogo strliva, živeža i obleke zaplenili. — Naresnico smo za-vzeli. — Od ^3. oktobra do konca so nemci 2033 srbov vlovili i več strojnih pušk zaplenili. — Nemci so srbske postojanke kre Besave zavzeli i više 1300 srbov na no vo vlovili.—Čete jKövess i Gallvvitz generalov so zgrabila više jezere srbov i 2 štüka pa edno strojpo puške zaplenile. — Bulgari so zavzeb od Knjazevaca na jugozahod srbske postojanke i se bližajo Niši. Bolgarsko bojišče. Bolgari so z na-padona závzèíi trtlnjávo Pirol. -f- Pri Negotini so bolgan zaplemli vnogo mele i ovsa, v küssijašköm pristanišči 4000 prslekov, 2000 plaščov; 2000 kap i 600 lad strliva, pri Knjazevaci pa 2. NOVINE 1915. november 7. 16 topov, 6 kot za strlovo vnogo strliva i vlovili 31 srbov. — V Kosovo-i so se albanci poreberili proti srbom. Za-vezniki Dedeagač, bulgarsko pristanišče napadajo i vojsko na süho devlejo; bulgari mesto branijo. — Ruske ladje so obstrelavale bulgarske mesto Varna. — Bulgari so pobili francoze od Va-landovoje prihajajoče. Rusko bojišče. Kre Styr vode na-predüjemo. — Od Dvinska na jug so nemci v 2 kilometra širini vdrli v ruske postojanke, vlovili 456 rusov, 1 strojne puško i 2 bombemetalnici pa zaplenili. — Hindenburg napredüje; njegove čete so znova vlovile 452 rusov. — Budka je zavzeta. — Rusi glasno, da so ništerne stotino naših vlovili i nekaj strojnih pušk zaplenili. — Naši so pri Styr-i celi red občin zavzeli, 947 rusov vlovili i 2 strojnivi pušk! zaplenili. Taljansko bojišče. Talijani z napadalca! gorhenjavlo. Nezmerne zgübe so meli, pa li nikaj ne doségnoli. Vero-lomna Italija se strašno pokori. En peti del taljanske vojska je vničeni, uspeha pa nikšega. — Samo na Ti-rolskom v Dolomitah so njim prepüstili naši prednje postojanke, ar jih je de-setkrat več bilo, kak naših. Francozko bojišče. Menjši boji so se tü vršili. Nikaj posebnoga ne se tü zgodila. Türsko bojišče. Ravnotak, kak na francozkom bojišči. Dom i svet. Iskali do krumple. Minister polje-delstva je odločo, da krumple da vküp-spišati. Kje se več najde, kak je potrebno za domači posel, se vkraj vzemejo, ali 1 K. menje se dá za nje po kili, kak je določeno bilo. To je kaštiga za tiste, ki so samo zato ne šteli krumplov tožit!, naj do njuvo ceno sledkar mogli páli podignoti. Türsko. JVagenheim nemški poslanika na Turskom, je mro v Carigradi. — Puutarske armence so obladali türki. — Novi nemški poslanik bo grof Wolff- Metternich. Rusija. Grigoriewa bivšega povelj-nika Kowno trdnjave so na 15 letno vozo obsodili, ar se je ne zadosta brano, kda bi se še lehko. — Car je od-potüvao z trononaslednikom na jüžni glavni stan. Rim. Hollandski. vatikanski poslanik dr. Begout Ludovik je tü vmro. Srbija. Puinik Vojvoda, poveljnik srbske vojske, je zavolo slaboga zdravje odstopo svoje slüžbe. — Paču srbski financminister je mro. Kraljesko priznanje. Naš apoštol-ski kralj je svoje visoko priznanje izrazo vojski na jugozapadi se nahaja-jočoj i celom! topničarstvi. Zahvalnost je poslano po Eugen i Leopold Salvator nadvojvodi. Anglia. Jurij, angleški kralj je pohodo francozke bojišče. Kda so ga vojaki z navdüšenovstjov pozdravlali se njemi je konj spačo i ga dolvrgeo. Ranjen se je v motori odpelao z fronte. — Poveljnik „E. 13.“ podmorskoga čuna Layton poročnik je odskočo. Francozko. Nova Vlada je nasta-nola na Francozkom. Namesto bivšega ministerskoga predsednika Viviani-ja je je imenüvani Briand.m Zaséga zrnja i skühe. "Naša Vlada je ódločila da od novembra 25-ga do 28-ga je dužen vsaki pri oblasti (no-tariuš) notrijaviti, keliko ma pšenice, žita, soržice, (žito i pšenica vküp), ječmena, ovsa, graha, grahščeka i leče više domače potreboče. Zrnja se računa za edno peršono 18 kil na ep mesec, skühe pa 30 kil na mesec za celo hišo. Ki od 30 kil menje graha, leče, graš-čeka ma, je ne dužen to notrijaviti. Za krmljenje živine, svinj i za semen posebna šuma se tüdi odračuna pri zrnji. Kaj je od toga vsega više, se more gorpovedati. Do 25-ga novembra vsaki sme odati svoje Zrnje drüžbi za vojsko kü-püvajočoj. Dobi za njé določeno najvi-šišo ceno. Ravnotak za najvišišo določeno, ceno se küpi Zrnje i grah pri oblasti notrijavljena do 25-ga decembra. Od 25-ga decembra spada vso imenü-vano Zrnje i sküha vladi, nego 4 kor. falej pri 100 kilah, kak prle. Ki menje gorpove, kak lehko oda, ali skrije Zrnje, drügomi odá, kak imenüvanoj drüžbi, ali potroši od vlade zaséženo Zrnje, spadne pod kaštigo, štera bo stala iz dvamesečne voze pa 600 kor. plače zvüntoga se pa skrito Zrnje odá i peti del za njé dobljenih penez dobi, ki je škrito Zrnje notrigláso, ove peneze pa po odračunanji potrebni potrošov dela-nezmožni vojaki. — Za domači posel si samo do aug. 15-ga l. 1916-ga smemo računati Zrnje. Pohvala 20-ga pešpolka. Miroslav naš nadvojvoda je z sledečim brzoja-vom pohvalo naše domobrance: „Za vitežko i večkrat ešče proti prémoči uspešno obnašanje kral. vogrs. 20-ga domobranskoga pešpolka H. bataljone, štero je kazao v Srditi bojah pri Kormin potoki i Bogislovvki,, posebno priznanje i Zahvalnost i zrazim. Miroslav, kr. poveljnik.vojske.* Zaistino nas veseli to visóko priznanje, štero odkriva junaitvo rieštetih naših šloven- skih dečkov i moškov zalavskih, ki v tom polki slüžijo. Nabor. Novembra 8-ga do šli v Lendavo na nabor iz dobrovniške, tör-janske i črensovske notarošije, 9-ga pa iz bratonske pa beltinske. Drüge Slovenske notarošije so pa že opravile preminole dni nabor. Na tom nabori je samo 16 letnih tečajov preglejenih, v letah 1891, 1895, 1896,1873 i 1877 rojeni do pa decembra pozvani pred nabor. Na tretje vojne posojilo se lepo podpišüje v naših slovenski!! farah. V Črensovcih je do dnes tjedna blüzi, 20 jezer koron bilo podpisanih. Le dale naprej. Naj nikomi ne plesnivijo v omari, penezi. Bogatci pokažite zdaj tüdi, ka nekaj mate. Vdarite se v prsi pa pra-vite kak nikda: telko - jezer mam to je podpisanih. Spomin-cvetje bráti na grob. Vihér je zatűlo, Z vsej krajőv zacvílo; Pa na goré naše Süno se nemílo. Sűkalo se drevje, Treskalo je zmérom. Listje se rasteplo Po svèti vsešérom. Oj! zeléni flísték V lógi stárodávnom! Mladika cvetéča V sprotoletji ránom! Oj! zeléni lístek: Brátec naš lübléni! Kama si zablődo V tom divjom Vihéri? Od stár’ga ognjišča V bojni ogenj mrski, Z maternoga kríla V krílo hladne smrti. Smrt te pokosíla Nesmilená, rána, Kak gingavo róžo * Vu jéseni slána. V tühinskoj držéli V tűjoj mater-zemli Što ti tam pohája Grob i kríž leseni ? Nišče! Samo dróvné Ftičice nebeske Pride k tebi včási Spévati ti pesme. Po gróbi strjázen, Séra lájnska tráva; Mesto korin, cvetja Žalosti se sáma. 1915. november 7. NOVINE 3. Ne je tak kak inda; Vse je tűžno, mrtvo, Odšterimao si nas Na vöke povrgo. Kak v grmlanci nágloj Prestrášení ftíčki: Vküp se potégnemo Pri stárom ognjišči. Zamišlen pogléd nam Kamašléč zablődi, Na té nas spomína Vse-no-vse povsődi. Tak nam ido dnévi; Vse se spreminjáva, Samo žalost naša De vsigdár ta stára. Oj! jesénska slána! Vse si nam tí vzéla. Naša hiža nigdár Nede več veséla. Dr. P. A. Iz pisem naših vojakov. Pomoč SV, Križa. »Taljansko bojišče, 1915. október 2. Hv. B. J. Kr.! Mir nam Bog daj v imeni Jezušovom i Marijinom. Jako lepo jih pozdráv-lamo, kak našega dobroga dühovnoga pastira ino se njim lepo ščemo zahvaliti na Novinah ino Marijinih Listah. Ne morem njim popisati, kak jako žmetno čakamo naše Slovenske glasih, ar Znamo, ka nam je na Veliki hasek. Naši pajdašje horvatje je tüdi preveč radi čitéjo ino bošnjáki komaj čákajo, naj je moro do rok dobili; te že po trijé prido po njé. — Častiti gospod, -edno malo prošnjo mam, či me poslüh-nejo, Ne morem se zadržati, ka njim ne bi naznano to malo zgodbo, štero jsem sam prestao i v njej sprevido .pomoč BI. D. Marije pa Sv. Križa. — Naša stotnija je bila na odpočitki. Ednok pride samo sila, ka moremo iti drügim na pomoč, neprijatel je z veli-kov močjov predirao proti našim strel-nim jarkom i eden del jih je že vzeo. Mi na to idemo na breg i gledamo strašno Teliko moč granatov i šrapnelov. Na 'bregi je stao Križ, kak pečina, niti edna krugla ga ne zadela, čeravno je •okoli njega drevje vse razčesano i trava vsa zgorena. Na té pogled se mi je v srci zbüdilo vüpanje do Sv. Križa i do BI. Dev. Marije, Žalostne Matere, ■ pod njim stojéče. Njima se preporočim v obrambo, se obraem k svojoj četi ino pravim, naj se vsaki zglédne na križanoga Jezuša i njegovo Žalostno Mater. Včinimo i idemo med strašnim ognjom naprej. Dvakrat me je med potjov zemla od granate vržena zasi-pala, ka so me pajdašje mogli vővleči, edno vöro smo bili v napádi na nože v strašnov prelevanji krvi i vendar smo z pomočjov Sv. Križa i Žalostne Matere Božje ostali živi, neprijatel je pa mogeo z velikov zgübov pobegnoti. Jaz sem zato odlikovan z svetinjov srebrnov drügoga réda, Vnogi pa ki je prle ne čüti šteo od, Bogá, je po bitki k meni prišo pa z genjenim srcom spoznao, ka nas je zaistíno' Križani rešo po prošnji svoje Žalostne Matere.* (Mujdrica Janoš, četovodja 4. stotnije 48. pešpolka z Gančan.) Veséli je pri Novinah. »Dobo sem v roke Marijin List i Novine tüdi redno dobi ni. Bog vam pláti stokrat za vaš trüd. Jako me veseli, kda Novine čtém. Inda ne čüjem naše Slovenske reči, pa kak je človek veseli, kda kaj zvedi z domačega kraja*. (Maučec Ivan, sa-nitets v Mostari). (Dale).' Glási. Od naših vojakov. Mrtev je: Sarjaš Jožef z Žižkov, (na glas dao dr. Révész Dezső kadet, okt. 8-ga); Vučko Štefan z G. Bistrice. Srce Jezušove podaj nji- ma večni mir ! Vlovleni so : Celec Ivan od Sv. Sebeštjana (máj. 19-ga); Bohnéc Števan z Črensovce; (bio v Przemysli), Šebjm Ivan z Lipovec, Nerad Ivan z Črensovce i Čurič Jožef. Odlikovanje. Že enkrat smo popisati odlikovanje Hozjan Štefana, našega letalca z D. Lendave. Zdaj je dobo novo odlikovanje, priznanje od Pflanzer-Baltin poveljnika i vložena je prošnja tüdi, da dobi zláto svetijo. Novo odlikovanje je dobo za tisto junaštvo, štero je doprineso na Dnjester fronti, odkod je mogeo v Besarabijo leteti i tam bombe vrči na rusko letalsko posto-janko. To nalogo ne samo ka je dobro zvršo z svojim častnikom, nego na poti domo je obladao pét ruskih zra-kostrojov. — Hozjan Štefan je sin Hozjan Petra i Zver Verone z Bolzo-vice. Zdaj v lendavskih gorah stanü-jejo kje so si imanje spravili. Slovenski dečko je tak i se ne sramüje svojega slovenskoga roda. Oproso nas je, naj Slovencom naznanimo njegov Uspeh kakti junaštvo slovenskih starišov sinű. Poslávlanje od mojo miie familije, i rodbine I vseh znáncov i dobročíni-telov mojih. Hválen bodi Jezuš Kristuš. Z tem nájsvetejšim Iménom Jezusovim váš pozdrávlam lübléna moja rodbina i sosedje, i vsi znánci meji i čtevci Marijinoga Lista i Novin, i k mojemi serci prikapčena drága moja deca. Pred vás vse postávim goréče žele mojega tužnoga sercá, ob toj žalostnoga polo-žaja priliki, geto se morem posloviti V VSAKOJ DOBI je Fellerov „Elsafluid“ — to domače vrastvo, štero pre-porača više stojezér zahvalnih pisem i vnogo zdravinkov — čuvar zdravja i odvrnitel bolezni. Trganje, protin, čeravno so že óstareli betegi, smicanje, glavo, šinjeka vüho i zobobol, živčena boležen, seč, rezanje, zvinjenje, infln-enza, bolečina v hrbti i ledevjáh, odrevenelost, oslablje-nost, migren najdejo pomoč v njem. Ravnotak izvrstno pomaga ,,FelIerov Elzafluid" proti slabomi pogledi mozo-lom, ranam, brezsni i drügim betegam, vraèi, oživlja. Dober je'tüdi proti kašlji, zamuknjenosti, nášeci, prsnoj i gutnoj bolezni i v vročinskom betegi. Toga po zdravnikah priporočenoga domačega vrast-va pri ljübljenost je vnogoga trgovca na to nadignola, da so v oglásah ali po preküpcah ponarejene reči, kak elik-sere, rakije, balzame za tak dobre razglasili i ešče večkrat so je ponüjali z rečmi »brezplačno" ali »nikaj ne kosta1* če si pa človek naroči takšo reč, navadno dosta more za njo plačati i končno spozna, da bi najbole bilo včasi v začetki naročiti zaistino dober ,,Elsafluid“. 12 malih, ali 6 dupliških, ali 2 specialnih kantic Elsafluida franko stane 6. K, 24 malih, ali 12 dupliških, ali 4 specialnih kantie franko 10 K 60 fiL; 48 malih, ali 25 dupliških ali 8 sprecialnih kantie franko 20 koron. GLÁD ne vniői keliko ljüdih, koliko jih vmerje zavolo zanemár-jenih prebávskih betege v. Zato je potrebno v vsakoj hiši meti Fellerove rabarbarake pirule, štere prebavo ravnajo i gonijo. Proti želodčnim betegom, krči, netéènosti, pe-leüni v obisti, teženji v želodec metanici, slabomi 6ü-tenji, medlenji, riganji, napihnjenosti, zaprtini, rainim prebavskim zmotam, zlatoj žili, griži, mržnji i proti vno-gim drügim nevolam so se jezerokrat z gotovim uspehom rabile še. Več so vredno, kak vrastva želodec oslabljajoča i irevü vznemirjajoča. 6 Škatlic franko 4 K 40 fiL: 12 škatlia franko samo 8 K 40 fll. — Naročitev naj se jüs-no naslovi: Feller V. Eugen, Stubica, Centrale 146. (zagr. žup.) Razpoiilanje po povzetji ali če se naprejplača. Preporača se, da se 'peaeoi po poátnoj izkaznici naprej pošilajo, ovači pošta 12 fll. za povzetje računa. 4 NOVINE 1915. november 7. lübléni moji. Prosim vse na vküper za drágo, molite za méne nevrednoga grešnika pri daritvaj svétih més, naj me Bog obvarje skoz teh nevarnostih živoga na diko božo, i na keričanko odgojitev mojo dróbne decé; geto morem odhájati iz yaše sredine, med šterimi sam preživo do eti mao, i nasto-piti pdt terplejnja i žalosti; ali naj se zgodi z menov, nej inoja, nego svéta vola Boža; popunoma se podveržem i vdaro neskončapoj modrósti i previdnosti Božoj, ár jas nevreden grečnik ne morem biti vékši od našega lftblénoga Žveli-čitela; ki je nedűžep terpo za méne, jaz pa vredno morem terpiti za vnóge grehe voje. Z svétim obečanjom oblü-bim, ka či me Gospodni Bog občuva živoga, póleg Dvojega siromaštva podig-nem na mojih stroškaj edno svéto kri-žno drevo, štero de pznanjüvalo diko božo, i lübézen do vse gresnikov, ki z vüpanjom odičeni križ Jezusov častijo. Mi da je moja nevredna molitev i žela preslaba tó miloščo zadobitj, záto se k vám obráčam, Iübléni častilej križa Jezušovoga, pomágajte j podpírajte me z vaáimi goréčimi molitvami, naj tq meje obečanje z goréčega sercá bodem vreden dpživèti. Znam, da mj je določeno ednok mreti, ali njim zavolo n>oje drovne decé, na düševni i telovni hasek želem ešče eden čas živeli, či je boža sv. vola, zato naredili to obleko. Či pa bi Gospodni Bóg tak dokončao, ka bi me z toga sveta zbrísao, teda vas prosijo o molite za mojo grešno düšo, štera je teliko krát razžaüla neskončauo dobroga Rogá, naj pog|áqp vredpa glédati líce bože, štere i vám vsem želem, i vas Prosim, kegèi eden Bogi prijéten zdiháj včinite za méne. Ešče enkrat se oberr.ém k vám ysem ino vam v dühi podam róko; óh z Bógom, z Bógom, Prosim vas iz sercá, pdpüstite mi vse, i ysi; štere sam gda razžalp i kvárne včino. N^j vás za vse mepj skázape dobróte bla-gosloví smilejnja, puno Presvéto Sercé Jezusovo! Vsem se vam v molitve pe-poráčam zdaj i vsigdár nevreden fárnik sobočke fare Ragper Ferenc iz Bákovec. Mrtvec v stiidenci. V Szombathelyi je Peko Furgala, vojak 90cga pešpolka v stüdenec skočo. Deset dni je-bio tü notri, kaj so te zvedili, kda se je na vedro ništerne co|.a zgrabila a vojáske obleke i po tom algdi stüdenec preiskali. Rlemenltl dár. Z Chicage smo dobili po Kramar Jožefi 100 koron na ranjence i 20 K na samostan. Darüvali so slediči: Z Tmja: Sobočan Jožef 2-50, Marič Štefan 8; Z Žižkov:. Soboèan Ivan 2-10, Kramar Jožefi, Cigan Matjaš 2. Cigan Jožef 1, Žalig Jožef 2; Z V. Polane: Žalig Martin 2 ; Z Brczovice: Špjlak Je žel 2; Z Hotize: Vuk Jožef 8, Toplièanec Janoč 1 dolarov. ~, Srce Jezušove nej objlnp povrne darovnikom té mi lodare. Domo so ga spravili. Gvto)$& Siefana vojska, z Nedelice, šteri je v Ungvari od tao na ruskom bojišči dobljeniji vmro, se dali njegovi domi Či pdkopati t domo sprayj^, naj svoj smrtni sen v svojoj miloj" slovensko! zeip-lji spi. Genljivi sprevod se je vršo premino!! tjeden v sredo. Vožnja je stala do 1400 koron. Briga da si Ifovámö zdravje more nas nadign^ti, da pauimo na gut, diíala i prsi, kašljanja, gutne bolezni, Smicanja v ramah i prsibol ne s memo zanemariti. Proti tem je že vnogomi pomogo sline Otápljajoči bol vti-šajoči i vužigalino odstranjajoči pravi proti-kašljeni zagoreki sirup za prsj. (Sjripus pec-toralis.) Oživlja i krepi plüča i celo telo, po-vekšava hranitev i prebavo, i krepi celi orga-nizem. Toga teénoga prsnoga soka 2 kantici franko stoneta 5 K. Pravi se dobi jedino pri Feller K Eugrn lekarniki, Stübica Centrála 146. (Zagreb, žup.) Marijini Listi so zaostali malo. Potrpite vse do rok dobite. Kalendarje se že tüdi lepo tiskajo. Ne ga delavec, kaj si verno ? Potrpimo zato, potrpljenje poleg Vogrskoga pregovra, rože rod!. Podporo na katoličanski tisk smo dobili z črensovski, bogojanske i martjanske fare. Na ove ešče čakamo. Pošta. Grah Ferenc D. Slaveči. Tekoče leto okt. 21-ga je glás dani, da Grah Ludvik, rojen v D. Slaveči I. 1891. živ í zdrav slüži pri Í9. tj. I. stotniji. Dominko Ivana žena. AdriancL Mož je premino. Daj ga iskati med vlovlenimi. Horvat Martina žena. Trnje. Moža so junija 20-ga bršöas zgrabili'. Kelenc Bára V. Polana. Mareiuša 15-ga j# premino vaš sin. Oomhoc Jožefa žena Iváncl. Tvoj mož pa med 16—30 aprilom. Nemec JandSa žena. Sebeborci. Tvoj mož je tüdi premino. To navadno pomeni, ka so zgrabljeni, ki preminójo. Išéite je gor med temi. ve bi pa jgz dobo kakši glas še od njih, dam na znanje. " Najnoveše. Obstrelavanje Niša. Bulgarci so z velkov silov prišli do glávnoga mesta Srbie. Včasi se začnola strelba na močno trdnjávo, štera v krátkom bulgárcom v roke pride. 100 litrov domače pijače Elpis! vkrepčevalne, téčne in žejo gasóče si more vsaki sam napraviti za mate stroške. V zalogi so: ananas, jaboka, grenadina, malimó, muš-katelka, meta, pomeranèe strašnica in vi-šnja. Neuspeh izkljüčen. Ta domači pijača se pije po leti mrzlo po zimi pa vroče namesto ruma. Snovi z natenónim navodilom stanejo K 4.40 poštnine prosto proti pov-zetji. Na 5 takših deležév se doda ena porcija brezplačno. Za kmetijstva, vekša hišna gospodarstva, delavnice, tovarne i. t. d. je to sredstvo velikanske vredni sti, ár se delavci s tov pijačov okrepčajo ne do bi bili pijani ali pa da bi zgübili na delav-skoj zmožnosti Janez Grolich, drogerijo »pri angelju* Brno Štev 85 Moravsko. En karton za poskušnjo 10 litrov stane 70 fil., šteri se lehko pošljejo v štemplnah. Takši kgrt^ni se dobijo za posknšnjo tüdi po veksih drogerijah. V nočnoj temi ali v tmičnih prostoraj, vsigdar lehko vidimo ob kelikih jé, ne da bi nam trebelo srečo vužgati, če za- nestnjivo Radíum vüro mamo v žepi 1 Ali küpimo izlűjüčno samo Suttnerovo Rsdium-vüro, ar je teh švetilna moč stal-na i se ne da pmneniti, tistim slabim konkurencnim vüram, . šterih nevalána fosforska tvarina v kratkom obledi. Veliko zbiro vör, lančekov, prstan-kov zlatnine i srebmine ponnja bogata ilustriran glavni cenik, šteroga franko i brezplačno z ednov dopisnicov vsaki lehzo prosi. 600 št. Fina, práva remontoar vüra, v ka-menji Ide z I. radium — svetečim številnikpm i z kazalcjji. jako tpč-no zravnana . . . . . .... fí 8.30 1280 > Radium-btidilnica vnočl sveti , . > 9.60 1279 » Modema Radium büdilnici na pjs- tojsíH . . •>. . . . . . . . »in-— 7-12 . »Iko« nikl-anker yüra, lSrubisov > l4‘— 786 j Srebma cillnder rein. vüra, 16 rabi"» 13'— 422 Niki lanček l'.*75 K, dugi lanc > 1 — 1465 » Lanček z bele iovine, vsigdar'lepi ostane .. . < . . . *. . » ^0 813 » Srebfna Ženska vüra z zj^tim. ro.hi » .d. 817 » Srebma zenika vüra z dvojini pojiriyalom ....... v .' » 13-— 1648 , Srebma narokvica-vflra, tula srebro » 26.— 11A8 » Srebmi broš..........‘ . .. . > 1.60 15?8 » Srebmi vühani ........ , 0.90 1675 . Srebmi vühani ........ > 180 1887 ,, Vühani zl|t na srebri ...... 3.40 ma » Lepši i bolša kakovost .... » 5.p0 |»9 » Srebrhi masivni priveseji . . . » 2.— ÍÍO > Niki-aaker Roskopf zemla vüra. » *40 1208 » Dóbtatbüdilnica . . . . . . . . » 3p0 1265 št. Diamant za rezanje stekla (glaža) K 5 50 1964 » Za močnejše steklo.............. 8.50 13Í6 » Lepa minutna vüra ..... , . 10.50 1360 » Lepa vüra na sjppo.............» 4.80 1371 » Kukorice vüra kuka vsako pol i vsako >üro ......... » 9.75 1331 a Kühinjska vüra, 8 dni ide . . . » 7.25 1223 > Létna Vüra, 400 dni ide ... . . 34,. 1318 j Modema miuptna vüra ..... 17.40 ' 83 » Dublé-zlati lanc, jako lepi ...» 7.50 96 » Moderni dublé-zlati lanc ... — > 7.— 89 » Dublé zlat! lanc..............» b.90 115 > Dub'ézlati lanc na šinjek ...» 2.36 428 > Dnblé zlata narokvica.........» 2.70 1142 » Srebmi nros'. . . • 4 . '. . » 2.50 Vnogo jezér zahvalnic! Glejte edno: za brezplačni popravek srčna hvala. Jako me pre-senetiio vaše naznanilo, ka nikaj ne prosite za vla-ganje novoga kamna v moj prstan, ár ^a falingásto vlagauje spoznate, ka jp kamen vüspadno. Vašo naklonjendot povrném z novimi naročili i ostanem z ponovljenov zahvalnostjov VValoicek Marija, Zagreb Gajeva plicp (10. Brezplačno zlato vüro ! Več pove od toga glavni cenik. Krščanska svetovna prödajalnica. Ne je podrtíínica j j Ne je ppdrüžnica I Illustnrani cenik brezplačno i franko. Razpošilanje po povtègi ali če se naprej pošljejo penezi. . K|j se'ne Mdi se izntept. Vsaka vüra je najbole točno zravnana, naejtiena i se zapira brez prašine. Lastni vürarnica na ^víčarskom. baapttni znaiaek točnosti . IKO * je svetp znan. Nyemalott ea Bgyhá*megyel Könyvnyeoada kOrforgd doraaajtóján Szeanbnthelvea.