Stev. 8.—XXIX._____________________________April 1928.
Utrinki
1.
Ozre se kremen, živa skala,                  Zaman oči ofcrog obrača:
da najde trdega kresala.                       do skrajnega obzora
Poln ognja, isker prebogst,                   'le blato, blato, samo blato!
ob njem ukresal bi se rad.                    V okolišču nečastnem
Ozira kremen se okoli,                          pa kremen vda se tihi boli:
da najde trdega kresača,                       »Gorje, kdor v ognju tastnem
če jekla ne, vsaj kost možato!              molče zgoreti mora!«
2.
O hvala                                                 »Potrpi! To modrost je prva,
fi, tnoja kmetska mati,                          to prva je pomoč v potrebi.   ¦
ki dala                                                   Potrpi, pa četudi drva
na pot si uk prezlati:                            bo zloba cepila na tebi!«
;¦""¦¦•;'.                                                                                                                                         "    '¦      ¦'*:
'...,.     .      Kdor kosje gnezdo najde v hosti,      ¦¦,            ,',_      ^    -
;'   ~            molčafl mora o skrivnosfi,         .   ,       -     ,.   '      .\ ..
•               da se mladiči izgode,                               ..            *" -..".   ...   , -<.-.'
.            .          da kača jara jih ne sne!                     '.      .       '¦_.¦,,>!•
¦-                                                    -                                                                                                                                                                                                                                                                                                                      •.' ^         ^    ¦.  ' -
Molka bič sedaj vihtim      .",."'-^       neslišno in nevidno: ¦       .      '                                       zvija brez moči pod njim                            ¦  ¦
ščene se malopridno.                                                       .     -
»77
5.
Da moder je, mož meni zviti,
če govoriti zna molče.              .                      •
Modrost le njega prava kiti,
ki zna molčati govore,
z besedo brez laži prikriti,
kar se povedati ne sme!
6.
Jeza, tožba, vse zamanl Svet je blata kup rastoč: kar odmečeš ga čez dan, ti navrha zopet noč.
7.
O tanka vest, o vest pretanka,
zares, ti nimaš urtc sladkih,
saj riješ, stikaš brez prestanka                                  ¦     "
le po stneteh in po odpadkih.
Za snago, red na polju, v hiši
se krti brigajo in miši.
8.
Pred sabo gledam svoj obraz, ves čist, s svetlobo ves obdan, kot kip za veke izkiesan. Njegova misel — istine izraz, njegova volja — večnosti ukazl Svetal obraz pred mano hodi, človeško zmoto varno vodi.
9.
Najslajša godba,                                  Ah, skoprneti, žalosfi umreti
slovenski jezik moj!                             bi morala mi duša moja,
Na smrt obsodba,                                brez nade pahnjena v trpečo noč,
na smrt brez večnega pokoja,              ko, v strune tvoje se izlivajoč
zamč bi molk bil tvojl                         presladke, ne bi mogla več zapeti.
Sava Radič-Mirt