Porabje TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 29. julija 2021 - Leto XXXI, št. 30 stran 2 Trgovina lokalnih produktov ČAR SAMOSTANSKIH HODNIKOV... stran 3 »Ene pükše so namesto remnov mele motvauz« stran 4 Mati mrla, oča pa odišo stran 7 2 Slovenska vzorčna kmetija je bogatejša za novo pridobitev Trgovina lokalnih produktov Razvojna agencija Slovenska krajina je kot vodilni nesete svoje produkte na trg,« je uvodoma v svojem partner v čezmejnem projektu ETHOSLAND-SI- govoru poudarila vodja omenjenega čezmejnega HU190 Vzpostavitev mreže družbeno odgovornih projekta Viktorija Hanžek in dodala, da je pomembturističnih ponudnikov, ki se no, da imajo turisti možnost, da lofinancira iz Programa sodelokalne produkte nekje tudi kupijo, vanja INTERREG V-A Slovenijain to na enem mestu: »Trgovinica -Madžarska, v petek, 16. julija, lokalnih produktov, ki je nastala pripravila slavnostno otvoritev tudi iz projekta ETHOSLAND, bo Trgovine lokalnih produktov, obiskovalcem ponujala pravi poki so jo izoblikovali na Slovenrabski jabolčni sok, kis, marmeski vzorčni kmetiji na Gornjem lade, bučno olje, razne namaze Seniku. Ob tej priložnosti so za kruh in rokodelske izdelke. obiskovalci imeli tudi priložProjekt se približuje h koncu, amnost, da spoznajo lokalne popak to ne pomeni, da od vas ne nudnike in okušajo njihove pričakujemo več novih produkpridelke. Na voljo jim je bil tudi tov. Uspešni bomo le takrat, če vpogled v skrivnosti ljudskih bomo imeli raznoliko ponudbo.« obrti, in sicer lončarstva in pleRazvojna agencija Slovenska kratenja iz ličja. jina zagotavlja tudi promocijo, saj »Glavni cilj projekta ETHOSLAND je, da »V Porabju smo pred nekaj leti bodo obiskovalce in turiste, ki bodo turist pusti svoj denar v okolju, v katerega začeli razvijati turizem, ki pa želeli kupiti večje količine lokalnih pride in pri lokalnih prebivalcih,« je na je lahko uspešen le takrat, produktov, usmerili tudi k samim otvoritvi izpostavila Viktorija Hanžek, v kolikor vključuje lokalne lokalnim ponudnikom na njihov poslovodna direktorica RA Slovenska ponudnike. Dolgo let nismo dom. »Glavni cilj projekta ETHOSkrajina LAND je, da turist pusti svoj denar v okolju, v katerega pride, in pri lokalnih prebivalcih, ki tam živijo. Z lokalnimi produkti smo že ogromno naredili na tem področju, ampak naše delo še ni končano. V prihodnje računamo tudi na lokalne ponudnike kot sobodajalce, ki bodo gostom poleg prenočišč nudili še posebnosti porabske kulinarike na pogrnjeni mizi. Menimo, da je, poleg čudovite pokrajine, med največjimi privlačnostmi Porabja vaša gostoljubnost, ki zagotavlja to, da se bodo gostje vrnili. Bodimo poSvoje izdelke iz koruznega ličja je prinesla Iluš Dončec Časar nosni na to, kar imamo. Pristna Del lokalne ponudbe imeli registriranega nobenega lokalnega produkta, čeprav smo bili vsi prepričani, da ni boljšega soka, marmelade, šunke in kruha, kot je naš domači. Projekt ETHOSLAND, ki se je začel pred tremi leti, si je med cilji postavil tudi to, da Porabje pridobi deset registriranih lokalnih produktov. To delo smo lahko uspešno izvedli, ker ste bili vi, ponudniki, pripravljeni, da se registrirate in pri- V kotlu se je kuhalo nekaj domačega ponudba Porabja je to, kar ponujate vi, Slovenci, tukaj na območju tromeje,« je na koncu še izpostavila Viktorija Hanžek in zbrane, med katerimi sta bili tudi generalna konzulka RS v Monoštru Metka Lajnšček in predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovács, povabila, da si ogledajo trgovino lokalnih produktov. Tekst in fotografije: Silva Eöry Pod Srebrnim brejgom … … je turistična sezona že skur takša, kak je indasvejta vögledala. Depa nej je tak vseposedi. Zaprav, gda od turizma pripovejdamo, zvekšoga se od mordja brodi. Na njem je rejsan telko lidi kak v najbaukši časaj. Leko, ka tau stra dela. Slovenci trno radi na hrvaško maurdje ojdijo. Vejmo pa, ka stra velki majster vej biti. Tak covid je bole na domanje maurdje zové, pri hrvaškom sausedi je nej najbole gvüšno kaulak ojdti. Betek se neške pa neške dojstaviti. Vcejlak ovak pa turizem na kontinenti vögleda. Slovenske planine, vsem poznani Bled, bi škeli, aj več lüjdi k njim pride. Ranč Bled bi škeu, aj bi ovak bilau. Tö do petkrat menje ji ta pride, kak so čakali. Gvüšno, ka se tau eške leko vömini, depa turizem de tadale eden najvekši invalidov, stere je covid naredo. Slovenci pa Slovenke zagnauk leko skur po cejloj Evropi ojdijo, če škejo. Depa nazaj domau prjti, tau pa že vcejlak druga parpovejst leko grata. Vejmo, neje eške vseposedi tak kak v Sloveniji ali v Porabji ranč tak, ka je betek že skur na nikoj djani. Ranč zavolo njega zdaj velka kampanja, velka propagandna kampanja že dene, lejpi čas trpi. V njoj se lidi nagučava, aj se dun cepiti dajo. Najvekše športne zvejzde se leko čüje, maudre lidi iz akademije, najbole poznane muzikante pa eške sto se je zglaso, samo inekcija je tista, ka nam leko pomore. Na drugom kraji pa trno krepka fronta prauti tomi se je zdignola. Uni lidam tumačijo, kakša velka baja je vsevküper. Od toga, ka z inekcijov v človeka nekšen čip pride, ka njemi leko vcejlak njegvi DNK vömini, ka ženske djalovke ostanejo, ka, ka, ka ... Tau že skur tak vögleda, kak indasvejta, gda so lidge vörvali, kak črna mačka prejk poštije velko bajo prinese. Na velke pa se čaka, ka olimpijada v Tokiji neka vcejlak drugo prinese. Aj kakšo zlato, srebro, bronasto medaljo prinese. Zaprav, ka ji slovenski športniki domau prinesejo. Malo poglednimo, steri aj bi favoriti bili. Kak je Luka Dončič nazaj v reprezentanco prišo, se Slovenijo nagnauk že vijdi, ka bi v košarki leko kaj velkoga naprajla. V atletiki je najbole vrauči Kristjan Čeh, kak v tejm časi disk meče, je rejsan velki favorit grato. Janja Garnbret plezi po tisti zidinaj, kak tau ena nej, od nje se dosta toga čaka. Moški pa ženske v svoji čunaklinaj so že lejta pa lejta zmejs med najbaukšimi na svejti, tau bi rejsan mala katastrofa bila, če bi nej kaj domau prinesli. Tö plavanje bi leko kaj prineslo, depa konkurenca v tom športi vej vsigdar velka biti pa kakšno nauvo menje se vsigdar najde. Največ, če nej ranč preveč, se od sloveski biciklistov čaka. Vejmo, Tadej Pogačar je v velkom stili Tour de France, dirko pa Franciji, daubo. Zdaj za najbuakšoga na svejti vala, na tretjom mesti Primož Roglič stodji. Cejla reprezentanca na potačaj nebsko dobro vöglejda. Depa konkurenca v tom športi obečava, ka skur vsikši leko do olimpijskoga nejba segne. V nebo pa znauva slovenski film sega. Filmski festival Locarno (Švica) vala za enoga vejkših pa trno naprej valaun na svejti. Če na njega prideš, se že za velko šte. Tam se je pred lejtami porabski film Oroslan vöpokazo, tau leto sta tam Rok Biček pa Špela Čadež, vsikši s svojim filmom. Aj se njima tö tisto najbaukše vöspuni. Srebrni brejg je veseli, ka se dun nikšen optimizem kaže. Pa če tau kaj vala, v taum pisanji, stero je pred vami, ene rejči od politike nej bilau. Tau pa dun neka vala, ka nej? Miki Roš Porabje, 29. julija 2021 3 ČAR SAMOSTANSKIH HODNIKOV V STIČNI Sredi 12. stoletja, ko so prišli arhitekti iz tujih dežel na naša tla, so na ravnem polju med razgibanimi dolenjskimi griči pozidali beli stiški samostan. Kamnite stavbe in cerkev so razporedili na štiri strani, tako da je na sredi med oziroma stikajo. To ime prihaja od tedaj, ko so se nekoč po teh hodnikih, zlasti v benediktinskih samostanih, pomikale meniške procesije s križi. Po takih sprevodih s križi je to osrčje samostana dobilo svoje ime križni hodnik. Posnetek samostana iz zraka njimi ostalo notranje dvorišče. V sredi so uredili zeleno trato z vodnjakom oziroma v nekakšen »hortus conclusus« (zaprti vrt) ter mu vdahnili svoje življenje. Pritlični hodniki okrog njega, ki povezujejo posamezne redovne prostore med seboj in cerkvijo, so Stično kakšnih sto let pozneje obogatili s svojo stavbno podobo, njihova talna zasnova pa je ostala takšna, kot so jo zarisali prvi stiški graditelji sredi 12. stoletja. Sicer pa je ta organizem imel v srednjem veku predvsem pomen lepega! Zaradi povezave hodnikov s cerkvijo in posameznimi samostanskimi prostori je torej križnemu hodniku kot srcu samostana pripadlo posebno mesto nekakšnega častnega prostora. Samostanski križni hodniki po vsej Evropi so dajali umetnosti lepo priložnost, da se je le-ta v njih bogato razvijala. V stavbar- Jagnje Božje in štirje evangelisti Samostanski osrednji del s štirimi odprtimi in nakritimi hodniki imenujejo Nemci »Kreuzgang«, kar smo očitno od njih prevzeli tudi Slovenci in ga dobesedno prevedli v »križni hodnik«. Nemška in slovenska oznaka pa ne nakazujeta njegove zaprte lege in tudi ne križne oblike, čeprav se vsi štirje deli hodnika na vogalih res pravokotno »križajo« stvu so našle svoj dom čudovito oblikovane arkade, z množico dvojnih stebrov in stebričev z bazami in kiparsko okrašenimi kapitli. Pri takšnih arhitekturnih podvigih sta pogosto sodelovala arhitekt in kipar vzajemno, tako da je slednji dodal še svoj figuralni delež. Ko so leta 1132 na povabilo oglejskega patriarha Peregrina prišli iz Burgundije v Stično prvi »beli menihi«-cistercijani, je bil z njimi tudi stavbenik in kamnosek Mihael. Ni bil redovnik, ampak velik mojster v svojem poklicu. S seboj je prinesel že izgotovljen načrt, za katerega je bil zadolžen, da ga natančno izvede. Stiška gradbena dela je nadzoroval vse do posvetitve cerkve, leta 1156. V prvi fazi gradnje samostana je prišel na vrsto tudi križni hodnik, vendar še vedno ni povsem jasno, če je bil enak temu, kakršen je danes. Na vseh štirih vogalih pa so že zagotovo stali močni, kamniti slopi, razčlenjeni s polkrožnimi stebriči. Leta 1135 se je v samostanu pričelo tudi redovno življenje. Po približno štiridesetih letih so samostanske hodnike obogatili z zidanimi in kamnoseško bogato opremljenimi stebriči in kipi. Sledila je še pozidava močnih kamnitih zidov, v vsakem so naredili pet velikih šilastih oken, da bi imeli novi hodniki dovolj svetlobe. Nato so vse štiri hodnike križno-rebrasto obokali in na Dolenjsko skupaj s Kostanjevico prinesli prvo gotiko, saj so bili prav cistercijani njeni evropski glasniki. V vseh stoletjih preizkušeni stavbni zasnovi ima prav križni hodnik posebno nalogo in osrednje mesto: s svojimi štirimi stranicami se namreč usmerja po glavnih straneh neba. Severni hodnik ob cerkvi, ki je nekoliko širši od drugih, nosi ime »Collatio«, po latinski besedi, ki označuje v redovnem jeziku branje ter razlago svetih knjig in spisov, zlasti Janeza Kasijana »Collationes«. V tem delu križnega hodnika so jih brali vsak večer, preden so šli menihi po zgodnji večerji v cerkev h kompletu, to je k zadnjim skupnim molitvam tistega dne. Zato bi lahko to krilo po slovensko imenovali tudi bralni ali lekcijski hodnik. Vzhodna stranica je dobila ime po kapiteljski dvorani, najodličnejšemu prostoru v samostanu, saj je iz tega hodnika omogočen vstop prav v to dvorano. Prav tako so zaradi meniške jedilnice na južni strani to krilo poimenovali po reflektoriju (jedilnici). Hodnik ob bratovski stavbi pa je zaradi zahodne lege samostana imenovan po tej stranici neba. Tam so tudi vgrajena polkrožno oblikovana vrata, ki vodijo na vrt. Na stenah hodnikov slonijo rebra skupaj z delilnimi oprogami na močnih konzolah (okrasna figura, vpeta v zid). Te s svojo preprosto tektonsko obliko ustrezajo trojni sestavi reber in oprog, ga krila križnega hodnika, se sklepniki na stropu spremenijo v gladke, okrogle plošče. Njihova zgodba pa je naslednja: že takoj v kotu, v katerega se steka samo eno obočno rebro, nas čaka konzola spremenjena v ptico z močnimi krili in kremplji ter z dol- Na vogalu dveh križnih hodnikov ki se skupaj naslanjajo prav na te konzole. Tukaj pa nas vendarle ob oblikovanju teh elementov še posebej presenečata dva od štirih hodnikov, ki sta tudi kiparsko okrašena. Na prvih treh Konzola obočnih sklepnikih v severnem hodniku so namreč izklesani svetopisemski simboli: Kristus z dvignjenima rokama v podobi trpečega moža, Jagnje božje in Kristusova glava. Temu sledijo še trije kozmični simboli: Sonce, Luna, zvezde ter šesterokraka ostroroba zvezda, ki predstavlja simbol duha in svobode. Ko nas pot pripelje do zahodne- Porabje, 29. julija 2021 gim, nazaj obrnjenim vratom, ki se končuje s človeško glavo. Kipar, ki je ta dela ustvaril, je bil nedvomno tujega porekla, saj je bil zelo dobro seznanjen s trenutnimi kiparskimi trendi drugod po Evropi. Razen dveh figuralno okrašenih konzol je okrasil tudi ostale v tem kraku križnega hodnika. Na vsaki tridelni konzoli, ki ustreza trojni sestavi reber in oprog, je na njenem srednjem delu upodobil velik človeški obraz. Na notranji steni štiri moške in na zunanji prav toliko ženskih, tako da so obrnjeni drug proti drugemu v parih. Ti obrazi so bili nekoč pobarvani in zdi se, da je na njih prevladovala opečno rdeča barva, kot bi hoteli posnemati žgano glino. Med leti 2002 do 2005 so jih s konservatorsko-restavratorskimi posegi vzorno obnovili. Strogo molčeči obrazi izklesanih konzol nas vodijo v zgodovinsko skrivnost križih hodnikov in zato so še toliko bolj privlačni in posebni. Morda niti ne bi bili več tako zanimivi, če bi nam o vseh svojih skrivnostih skozi čas spregovorili. (Slika na 1. strani: Križni hodnik s pogledom na vrt.) Mojca Polona Vaupotič 4 Stanko Gorčan - spomini na slovensko bojno leta 1991 PREKMURJE Odranci Epidemija nauvoga koronavirusa je pokazala, ka trbej v Sloveniji zozidati več domauv za starce, pauleg toga pa bi bilau dobro, če bi meli tüdi furt več dnevnih centrov, gé bi starejši lidgé prejk dneva ostali v »vrtci«, zadvečarka, gda njihova žlata pride iz slüžbe, pa bi leko šli domau. V Občini Odranci so že napravili prvi stopaj, vej pa so pred kratkim položili temeljni kamen za dnevni center za starejše. Pejneze (vrednost projekta je okauli 560.000 evrov) je zrikto rosag oziroma Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, grünt, na šterom je böltinska Zadruga Dolinka že začnila zidati nauvo zidino, pa je dala domanja občina, stera se je z Domom starejših Lendava zgučala, ka de prejkvzeu dejavnost varstva in oskrbe starejših lidi. Andrej Grdiša z direktorata za starejše in deinstitucionalizacijo je ob toj priliki povedo, ka namerava rosag furt več pejnez nameniti za domsko oskrbo starejših. Povedo je ške, ka je takša tüdi politika Evropske unije, stera spodbuja tüdi deinstitucionalizacijo varstva starejših, se pravi, ka naj bi lidge po nauvom živeli v menših skupnostih čim bliže svojomi daumi. Franc Špilak, direktor Doma starejših Lendava, se je zahvalo odranski občini, ka se je odlaučila za gradnjo nauve zidine in je nej, tak kak na dosta drügih mestaj, ponüdila za izvajanje dnevnoga centra kakšo staro zidino. Župan Ivan Markoja pa je povedo, ka je položitev temeljnoga kamna za dnevni center velki stopaj naprej v skrbi za starejše lüstvo, stero takšno pomauč nüca. Center, steri naj bi bil zgotovleni do začetka leta 2022, de leko sprejeu 15 lidi v dnevno varstvo. V Odrancaj brodijo, ka do v bližnji prihodnosti napravili ške eno zidino, v steroj do starci leko tüdi živeli. Silva Eöry »Ene pükše so namesto remnov mele motvauz« V zadnjom cajti smo dosta pisali o tom, ka se je godilo pred 30. leti, gda je Slovenija razglasila svojo samostojnost. Med tistimi, steri so v cajti desetdnevne bojne v rauki držali pükšo, je biu tüdi Prekmurec Stanko Gorčan. »Ges sam tistoga cajta delo v soboški fabriki Panonija, gé smo redili kotle in drüge podobne škeri za pavre. Ali zavolo toga, ka sam biu rezervni oficer, sam že meseca majuša kak pripadnik teritorialne obrambe začno oditi okauli s policaji, te so bili ške miličari, vej pa so nam pravli, ka če do jugoslovanski sodaki prejkvzeli mejne prehode, mi odpremo drüge, ka nej bi Slovenija ostala odrezana od sveta. 24. junijuša vnoči sam daubo poziv, ka morem priti v Gerlince. V gasilskom daumi sam se srečo z mojimi sodaki. Ene sam že pozno, drüge pa nej. Eni so prišli v uniformaj, drügi v civilnom gvanti. V našom odredi nas je prva bilau samo tresti, sledkar, gda smo se premeknili prauti Sotini in Kuzmi, pa jih je ške 20 cujprišlo. Orožje (fegyver), stero smo daubili, je bilau trnok staro, ene pükše so namesto remnov mele motvauz,« se spominja vodja 5. odreda, steri je prva brano ovire (tau so bili tovornjaki, napunjeni s šaudrom), stere so bile postavlene na poštiji, zavolo toga, ka bi na té način nej dopistili, ka bi jugoslovanski sodaki iz bližnjih obmejnih kasarn (Sotina, Trdkova, Kuzma) prišli do mejnoga prehoda Kuzma, na sterom so bili slovenski miličari. In rejsan, té mejni prehod je osto cejli cajt bojne odprejti: »Prvo nauč, stero smo preživeli v gauški, je biu velki viher po cejlom Prekmurji. Zrankoma smo bili vsi premočeni. Sreča je, ka nam je domanje lüstvo pomagalo, pa so nam pripelali süji gvant. Te smo že leko nücali orožje. Pravli so nam, ka je v gauški en tau sodakov, steri naj bi šli prauti mejnomi prehodi Kuzma. Prišli smo do njih in jih pozvali, naj se prejkdajo. Prva so nej steli, te pa smo parkrat strelili v luft, pa smo jih vsej 23 zgrabili.« V kuzminski kasarni je ostalo ške par sodakov, tüdi njihov taprede- sodačka enota, stera je bila aktivna pauleg Maribora. Té znak so daubili tisti, steri so sodelovali v najüjših, nabole fontoških bojih.« Stanko Gorčan je gorraso v vesnici Fokovci, na Goričkom, gé žive ške gnesden. Gda je biu mali, je steu, ka bi biu policaj ali oča njemi je tau nej dopüsto, pa ga je poslo v srednjo tehnično šaulo v Lendavo. Gda jo je zgotovo, se je zaposlo v Panoniji, v steroj je delo do sredine 90. let preminaučoga stoletja. Stanko Gorčan pred panojom, na sterom piše, ka vse se Vmejs je šau k je godilo v cajti bojne pri Kuzmi. Tau je en tau razstave, sodakom. Poslali stera je bila na ogled v soboški Slovenski vilici so ga v Bilečo, v (Kejp: Silva Eöry) šaulo za rezervne oficere: »11. junji kapetan Stojanović. 2. julijuša nija 1978 sam začno slüžiti so sodaki teritorialne obrambe, sodački rok. Iz Prekmurja sva se pravi slovenske sodačije, dau- šla dva, pauleg mene ške eden bili povelje, ka jo napadnejo: »17 iz Dobrovnika. On me je pauz- En tau sodakov 5. odreda. Stanko Gorčan sedi na sredini (Kejp: osebni arhiv Stanka Gorčana) sodakov se je prejkdalo. Pitali smo jih, gé majo kapetana, pa so pravli, ka je ranjeni. Gda smo prišli do njega je biu že mrtev.« Stanko Gorčan se je po leti 1991 s svojimi nekdešnjimi sodaki že večkrat srečo. Prva so vküperprišli vsakšo leto, zadnje cajte pa na vsakši pet lejt: »Sodaki našoga odreda smo nosilci bojnoga znaka, pauleg nas ga ma ške samo ena prekmurska vo pa pravo, ka naj rajši dejva s cugom, liki s fligarom. Z Zagreba sva letela do Dubrovnika, gé sva te preživela en den. Za tau oficersko šaulo so pravli, ka je tau jugoslovanski West Point, pa tüdi tau, ka što je nej slüžo sodačije v pehoti ne vej, ka je sodačija, što pa je pehoto nej slüžo v Bileči pa ne vej, ka je pehota.« Gda je biu zaposleni v Panoni- Porabje, 29. julija 2021 ji, je dosta odo okauli, po cejloj Jugoslaviji, biu pa je tüdi v Iraki, in tau v cajti, gda je biu té rosag v bojni s sausednim Iranom: »Včasi sam na keden dvakrat šau doj do Tetova v Makedoniji. Odo sam na senja, pa kazat tistim, steri so küpili naše škeri in mašine, kak se z njimi dela. V Irak smo steli odati sejalnice za kukorco. 11 dni sam biu tam in sam jim kazo, kak se seja s tau našo sejalnico. Tau je bilau pauleg varaša Basra, gé so te najüjši boji bili. Mi smo z njiv čüli, kak se strejla. Gda sam se pela na paverstvo, vozo sam se sam, sam tö vido tanke, gda sam se nazaj pelo pa sam prehitevo tovornjake, na sterih so bile gor škrinje z mrtvimi sodaki.« Po propadi firme se je 1995. leta začno spravlati s sodačkim delom. Neka cajta je biu zaposleni na sodački upravi v Murski Soboti, gda pa je v Prekmurji začno delati regijski center za številko 112, na stero pozoveš te, gda si v nevoli, pa je začno delati v tom centri. Od leta 1997 do 2019, gda je šau v penzijo, je po telefoni čüu za dosta nevol: »Nikdar sta dvej reči nej bili istivi. Prva sam brodo, ka sam tej zgodb nej nikdar domau noso, ali zdaj, gda sam v penziji, vidim, ka je nej bilau tak.« Tak kak dosta penzionistov tüdi Stanko Gorčan nema cajta. V Fokovcih, gé žive na svojoj domačiji vküper z ženo Mileno, s sterov mata že vözraščenoga sina Andreja, je že 26 lejt predsednik domanjoga gasilskoga drüštva, pauleg toga pa je tüdi predsednik krajevne skupnosti. Aktiven je tüdi v veteranskih sodačkih organizacijaj, med drügim je tüdi predsednik Območnega združenja Zveze slovenskih častnikov v Murski Soboti. (Kejp na 1. strani: Nekdešnji sodaki se večkrat srečajo v Kuzmi. Stanko Gorčan čepi tretji s prave strani (Kejp: osebni arhiv Stanka Gorčana)) Silva Eöry 5 Merkanarski nobelovec mrau pred 60. lejtami »Človek se ne naraudi zatok, ka bi ga premagali. Človöka leko na nikoj dejejo, premagati pa ga ne morejo.« Te erične rejči vöpovej stari ribič v romani »Starec in maurdje«, za šteroga je merkanarski pisatel Ernest Hemingway leta 1953 oprvim Pulitzerovo, za noga brega«: pripovejst je prej samo eden drauven falajček knige, glavno sporočilo trbej najti med vrsticami. Kak mladi novinar se je Hemingway odlaučo, ka nutstaupi v prvo svetovno bojno. Gda so ga pa prejkpoglednili padarge, so na pamet vzeli, ka lagvo vat na drügo stran oceana. Merkanarskoj sodačiji je pomago iskati nemške podmornice (tengeralattjárók), biu pa je prejdjen tisti francuski partizanov tö, šteri so oprvim zmašerali v oslobodjeni Pariž. Gvüšno pa največ lüdi pozna Ernesta Hemingwaya zavolo knige »Starec in maurdje«. Té kratek roman je trnok minimalističen, edne višešnje rejči nega v njem. Pripovejst knige je takša: stari ribič vsikdar s sebov vzeme svojoga mladoga padaša na maurdje tačas, ka ma tau stariške doj ne zapovejo. En den vlovi edno graubo veuko ribo, de se pa more dosta mantrati tačas, ka go rejsan vmori in zgrabi. Za en malo priplavajo morski psi (cápák), šteri cejlo mesau dojzejo z ribe, stari ribič pa se domau povrné s praznimi čontami. Kak smo pri Hemingwayi včeni, nam kniga ne pripovejda samo štorijo: guči o pravom padaštvi, smisli človečoga žitka, borbi človöka z naturov in minevanji. Ernest Hemingway piše v svojom šatori v afriškoj Keniji – v svoji knigaj guči o padaštvi, lübezni, batrivnosti in minevanji Merkanarski pisatel se je več(foto: Wikipedija) krat oženo, rodili so se ma trgé edno leto pa eške Nobelovo nagrado vidi. Zavolo toga so ga samo k Rede- mlajši. S slejdnjov ženov se je dosta daubo. čoma križi gorvzeli, na taljansko–avst- svajüvo, zatok se je vsikdar globše poTau knigo je od tistoga mau preštelo ro-ogrsko fronto je prišo kak prosto- grozno v alkoholizem. V zadnji lejtaj več miljaunov lüdi, če nej drügo, pa so voljec te organizacije. Juliuša 1918 ga svojoga žitka ga je furt bole mantrala vidli film o mantranji staroga ribiča. je zavadila edna granata, zatok je z manična depresija ranč tak, štero so v Toma se ne smejmo čüdivati, vej je pa ranjenov nogauv prišo v špitale v Mi- 1950-i lejtaj probavali vračiti z elektroHemingway vsikdar pripovejdo o fun- lani. Tam se je zalübo v edno merka- šoki. Spomin Hemingwaya je vsikdar damentalni pitanjaj človečoga žitka. narsko medicinsko sestro, pripovejst slabši grtüvo, zavolo toga ga je tö vsikNa njega se zdaj spominamo zavolo te lübezni je nutspiso v svoj roman dar bole na nikoj dejvo düševni beteg. ednoga žalostnoga jubileja: letos 2. »Zbaugom, orožje«. Če rejsan v svojoj Po samomori pisatela so ništerni gujuliuša je minaulo djenau šestdeset knigi piše o varaši Kobaridi tö, gnes čali, ka je tista kraugla samo nejvedoč lejt od toga, ka se je prilübleni pisatel že gvüšno vejmo, ka je na slovenskom z djagarske pükše vözletejla, gda go je dojstrliu s svojov djagarskov pükšov. tali soške fronte nikdar nej odo. Hemingway čisto. Donk pa ne smejmo Ernest Hemingway se je naraudo leta Med oböma svetovnima bojnama je pozabiti, ka si je v njegvoj držini več 1899 v merkanarskom varaši Oak Hemingway dosta djajo v afriški ro- lüdi – med njimi njegvi oča – samau Park (v rosagi Illinois), oča ma je biu sagaj Keniji in Tanzaniji, s spominov vzelo žitek. bogati padar, mati pa edna sigurna na tiste cajte je napiso roman »Snejg Muzej o pisateli najdemo gnes na otoprotestantska ženska. Mali Ernest je na Kilimandžaroni«. S temov bojne pa ki Key West na Floridi, v njegvoj iži, v odo vküper z očom na djaje, taborje- se je znauvič spravlo v svojom romani garaži štere je napiso največ svoji del. nja in ribolove, zatok je za cejli žitek »Komi zvoni«, šteri se godi v štiri dne- Če rejsan bi leko eške dale živo, velá austo lübitel moški športov in nature. vaj med španjolskov meščanskov boj- mišlenje, ka je živlenjsko delo HemingPo srejdnjoj šauli je mladenec šest mej- nov (polgárháború). Pisatel nutpoka- waya zaklüčeno. Njegvi romani z secov delo kak novinar pri listi Kansas že, zakoj so bojne tak strašne in štere minimalističnimi stavki in globkim City Star, gde se je cujvzeu, ka more pi- so – po njegvom mišlenji – najvekše znamenjem so gratali prilübleni med sati kratke stavke (mondatok). Té šti- moške vrline. Pri tejm gorponüca svo- vnaugimi generacijami bralcov, štejeluš je gordržo pri svoji kisnejši knigaj je spomine, vej je pa biu sam tö sodak mo je med najbaukša literarna dela v tö: gda je zgotovo eden svoj roman, je z in reporter v tistoj bojni. 20. stoletji. njega vöpotegno vsakšo višešnjo rejč. Gda je vövdarila drüga svetovna mori-dmTau je sledik dobilo ime »teorija lede- ja, se je Hemingway pá odpelo vojsko- Porabje, 29. julija 2021 ŽELEZNA ŽUPANIJA Odava se kip Lenina Po leti 1989, gda se je spremenijo režim, se je sploj dosta kipov (szobor) razmetelo pa porüšilo. Tau so bili tisti kipi, steri so se v komunističnom režimi postavili, med njimi so bili rusiški sodaki, steri so »osvobodili« rosag, »elvtaršge« (tovariši) pa vogrski pavri, steri so tau simbolizirali, kak se dela pa zida rosag. Nej bilau tašoga trga, gde bi nej biu postavleni kakšen, če več ranč nej, eden kip gvüšno. Pa tau je valalo za vesi tö, vsikša vekša ves je mogla meti en spomenik na srejdi vesi, steri je simboliziro, kak so rusiški sodaki osvobodili naš rosag. Tak ka delo je bilau zavole, dočas so tej vnaugi kipov uničili pa razmetali. Dosta je bilau med tejmi taši tö, stere so znani umetniki delali, tak je nej male vrejdnosti emo kakšen kip. Gnesden te umetnine že vrejdnost majo, nistrni ranč nej malo. Tau so dobro opazile občine pa te stare, razmetene »elvtarše« začnejo odavati. V Somboteli za kip Lenina, steri je stau na trgi 15. marca, prosijo 10 miliaunov forintov, depa če več küpcov baude, te de ga tisti emo, steri več plača za njega. Tisti, steri küpti škejo kip, do 11. avgusta do 12. vöre morajo dati ponudbo. Potejn se sombotelski župan do 30. septembra odlauči, sto baude lastnik kipa Lenina, steroga je kipar Zsigmond Kisfaludy Strobl naredo. Kip se je 7. novembra (te den je biu tistoga ipa svetek velike oktobrske revolucije) leta 1965 postavo, leta 1990 so ga porüšili pa odpelali. Karči Holec 6 OD SLOVENIJE... Mark Boris Andrijanič je postal novi minister v Janševi vladi Poslanci Državnega zbora (DZ) so na izredni seji vodjo strateškega sveta za digitalizacijo pri vladi Marka Borisa Andrijaniča potrdili za ministra brez resorja, pristojnega za digitalno preobrazbo. Za je glasovalo 45 navzočih poslancev, proti jih je bilo 44. Mark Boris Andrijanič, ki prihaja iz kvote NSi-ja, je takoj po glasovanju prisegel pred DZ-jem in na kratko nagovoril poslanke in poslance. »Vašega glasu proti ne štejem kot glas proti digitalizaciji in Sloveniji, ki je odprta v prihodnost in razvoj,« je dejal novopečeni minister in poudaril, da si bo prizadeval, da digitalizacija postane nacionalna prioriteta in projekt, ki združuje ne samo celotno družbo, ampak tudi celotno politiko. DZ je sprejel tudi novelo zakona o pravilih cestnega prometa, ki prinaša nižje kazni za prehitro vožnjo in višje kazni za uporabo telefona med vožnjo. Prav tako uvaja možnost dovoljenja za zavijanje v desno pri rdeči luči na semaforju, ki mu je dodan poseben prometni znak, dovoljena vožnja desno, vendar le, če je smer prosta. Novi boni V sredini meseca julija je začela veljati uredba o novih bonih, za katere je vlada namenila 192 milijonov evrov. Vsak polnoleten državljan Slovenije prejme bon v vrednosti 100 evrov, vsak mladoleten pa v vrednosti 50 evrov. ki jih bo tokrat mogoče unovčiti tako v turizmu kot gostinstvu, športu in kulturi. Bon se bo dalo porabiti v turističnih namestitvah, restavracijah in barih, knjigarnah, muzejih in na koncertih, ob najemu športne opreme in obisku športnih klubov, za ogled razstave, obisk zabaviščnega parka ali smučarskega centra. Unovčiti jih je mogoče do konca leta. Covid-19 je med nami Člani Drüštva porabski slovenski penzionistov smo trno zanimivo (érdekes) predavanje poslüšali v Slovenskom domi v Monoštri. Diplomirani reševalec Tamás Nagy je gučo od toga, kak se nam je živlenje obrnilo zavolo viruša covid-19 pa kak se leko prauti njemi branimo. Kak je pravo, viruš je med nami gé pa nišče ne vej, gda taminé in kelko lidi grata dočas betežno. Zatoga volo se moremo tadale braniti, aj ne gratamo betežni, sploj pa aj ne mrjémo. Nalezljive bolezni (fertőző betegségek) so bile že več stau lejt nazaj tö, zavolo nji je dosta lidi mrlau. Naprimer küga (pestis), tifus, difterija ali poliomyelitis (gyermekbénulás). Tistoga ipa ešče nej bilau ceplenja prauti tem betegom, zatok so nej mogli staviti epidemije. Na srečo so tau bile lokalne epidemije, nej je cejli svejt betežen grato. kašlo, po tistim so se ma plüče zvužgale, drugi so meli probleme z želaudcom pa črvauv, lejtati so mogli. Viruš se širi s človeškimi sokovi, s slinov, če stoj kašla ali se ma kihne. Covid je drži dugo, samo par dni. Če ma ceplenje kakšne stranske učinke (mellékhatás), se ešče ne vej. Dapa ceplenje nas obrani od toga, ka bi fejst betežini bili (80-procentno) ali ka bi mrli (100-procentno). Zatok je trno važno, naj se vsakši da cepiti, samo tak leko stavimo pandemijo! Na žalost je že tü gé štrti val, zdaj je prišo delta viruš med nas. Tanačivajo, ka bi dobro bilau tretje ceplenje dobiti, ka ne vejmo, v kakšni meri smo zaščiteni po prvom pa drugom odmerki. Straj mamo, ka se znauva začne, ka leko ka smo se rano veselili, ka je epidemija že za nami. O viruši Covid-19 je nam predavo diplomirani Maske moremo nositi, reševalec Tamás Nagy če v špitale ali k padari nej sezonski beteg kak influ- demo, če starejše demo gledat enca (gripa), stera največkrat v kakšen dom za starce. Tadav zimi pa na sprolejt pride. le si trbej dostafart roké prati, Predavatel Tamás Nagy je pra- razkuževati. Če leko, držimo vo, ka junijuša leta 2020 je bi- razdaljo meter pa pau. Tau so takše regule, stere moremo vsigdar notdržati, če neškemo betežni gratati. Zatok, ka je covid-19 med smo že bili betežni. En tau tisti lidi, steri so že bili betežni, ima post covid simptome. Tau so leko bolečine v mišicaj ali sklepih, leko vam krvni tlak (vérnyomás) gor pa doj skače, leko pa mate baje s tejm, kak se ponašate. Pri tej simptomaj vam leko pomagajo na post covid ambulancaj. Po predavanji smo predavatela leko spitavali. Vera Gašpar je pitala, kak dugo nas zaščiti ceplenje. Tau bi samo te znali, če bi vsakšoma test napravili, tau je pa drago, je odgovor dau gospod Nagy. Tanačivo je, aj se dajo starejši tretjič tö cepiti. Sama sem ga pitala, zakoj je pri nas telko lidi prišlo na dihalne aparate (respiratore) pa zakoj je tak dosti mrlau. V drugi rosagaj Evrope je bilau menje mrtvih. Odgovorijo je, ka je bilau več vzrokov. Na intenzivni oddelkaj je nej bilau telko padarov pa medicinski sester, kelko bi trbelo. Držinski padarge so paciente prekesno pošilali v špitale. Uni so se eške tö včili, kak trbej zdraviti covid betege. Na konci zanimivoga predava- Navzoče člane drüštva je pozdravila predsednica Marijana Fodor Decembra 2019. leta, gda je v Vuhani na Kinejzerskom covid-19 vövdaro, niške nej mislo, ka grata za pau leta že cejli svejt okuženi. Slobaudno smo se vozili z ednoga kontinenta na drugoga, iz ednoga rosaga v drugi rosag, zavolo toga se je viruš vsepovsedi širo. Leko bi prajla, ka tau nam je tö globalizacija prinesla. Covid-19 se je najprva prenašo z živali na živali, potistim pa z živali na človeka. Po okužbi je človek najpva našec daubo, je lau 16 milijaunov lidi betežni po svejti od covida, za edno leto, juniuša 2021, že 189 milijaunov. Samo ena svar geste, ka leko širjenje viruša stavi, tau je preventiva, ka leko s ceplenjom zagotovimo. Na Vogrskom štiri cepiva mamo, vse vakcine so dobre pa varne. Pred množičnim ceplenjom so dosta klinični testov naredli. Po ceplenji leko reakcija gorstaupi, med drugim vročina, bolečina v mišicaj, lagvo počutje. Na srečo ne Varaški tau zainteresiranih nami, je drugi svejt grato. Naše živlenje se je na glavau obrnilo. Ne moremo več tak živeti kak pred pandemijo. Pa ne vejmo, kak baude tadale. Nej smo gé več tak slobaudni, gestejo mesta, gé trbej maske nositi, na dosti mejstaj prosijo pravico o ceplenji. Če smo nej vcepleni, moramo meti negativni PCR-test ali pa papir, ka Porabje, 29. julija 2021 nja se je predsednica drüštva Marijana Fodor zahvalila Tamási Nagyi. Kak je pravla, dosta taše smo čüli, ka de nam hasnilo. Prosila je člane drüštva, če je steri eške nej cepleni gé, naj se da vcepiti. Vsakši aj skrbi za svojo zdravje, vej smo pa čüli, ka se naleki okužimo pa žmetno ozdravimo. Margit Čuk 7 Levendulo brati je koristno Mešani pevski zbor Andrej Maroša DU Beltinci Petje je zdravilo za dušo in telo Za Mešanim pevskim zborom Andrej Maroša Društva upokojencev Beltinci je veliko nastopov v občini, pa tudi drugje po Sloveniji in v tujini. Pevke in pevce, ki prihajajo iz različnih vasi beltinske občine, vodi zborovodja Matija Horvat. Prekmurske ljudske in domoljubne pesmi so peli tudi Porabskim Slovencem, Slovencem v Varaždinu in v Pavlovi hiši v avstrijski Potrni, pravi organizacijski vodja zbora Stanko Sraka: »Za nas in naše zveste poslušalce so vsekakor najlepši naši letni koncerti, kjer želimo predstaviti naš, vsako leto širši, repertoar. Vsi naši nastopi pri Slovencih, ki jih je pač zgodovina pustila zunaj naše lepe dežele, so vedno prijetni in polni čustev, ki nas Slovence povezujejo posebej ob petju domoljubnih pesmi.« Nastopajo še na prireditvah ob materinskem dnevu in kulturnem Zdravilne rastline so vse tiste rastline, stere – zavolo tisti snovi, ka v sebi majo – ponücamo za svojo zdravdje. V stari časaj so lidgé dosta sort rastlin poznali pa vküppobrali. Z njimi so zdravili lidi pa maro tö. Nej so vsigdar k padari šli, če gvant, se nam molji ne spravijo v gvant. Iz levendule si leko napravimo dober sok, eške baukši je gé, če malo mete (menta) tö vcujdejemo. Leko napravimo dobro marmelado tö, če go k djabokam vcüjzmejšamo. Z levendulo leko Pauleg Blatnoga jezera pri Tihanyi velke njive levendule gestejo Pred kratkim se je pevski zbor predstavil tudi na prireditvi, ki je bila v središču Beltincev (Fotografija: Jože Gabor) je stoj betežen grato, so se doma vračili pa so ozdravili. Gnesden znauva renesanso majo zdravilne rastline ali zelišča. Dosta lidi je beré pa gorponüca. Zdaj cvete levendula (sivka), stera je za lépoto pa za zdravdje spečemo dobre piškote tö. Piškoti z ribezom ali malno trno dobro harmonizirajo z levendulo. Dapa zatok trbej paziti, aj dosta rauž ne dejemo notra, ka te taši žma dobi, kak če bi žajfo geli. Pauleg Blatnoga jezera pri Ti- prazniku v občini, na srečanjih društev upokojencev, regijskih tekmovanjih zborov društev upokojencev in na drugih prireditvah. Vsako leto pojejo tudi pod zvezdami v središču Beltincev. »Za petje izbiramo pesmi, ki so domoljubne, govorijo o naši prelepi prekmurski krajini, kakor tudi pesmi iz bližnje in daljne soseščine. Lepo petje je zdravilo za dušo in telo,« je rad poudaril Andrej Maroša, pesnik, skladatelj, zbiratelj in zborovodja, po katerem se je zbor, z dovoljenjem njegove družine, tudi poimenoval. Jože Gabor Vlada napovedala referendum o zaščiti otrok Zaradi naraščajočega trenja med Madžarsko in EU o sporni zakonodaji, ki bi prepovedala sporne LGBT vsebine v šolah in vrtcih na Madžarskem, je premier Viktor Orbán prejšnji teden najavil, da bo vlada razpisala referendum o zaščiti otrok. Orbán je namreč prepričan, da lahko Madžari samo sami odločajo o uvajanju spornih LGBT vsebin. Madžarska je pred kratkim sprejela tako imenovani zakon o zaščiti otrok, ki so ga sprejeli za zagotavljanje boljšega počutja otrok v boju proti pedofiliji. Najbolj sporen člen za EU je člen, ki določa, da dejavnosti, ki obravnavajo spolno kulturo, ne smejo biti usmerjene v širjenje odklona od identifikacije, ki ustreza rojstnemu spolu, spremembi spola ali homoseksualnosti. Orbán je prepričan, da so v skladu s temeljnimi evropskimi pogodbami Madžari tisti, ki se lahko sami odločijo, kateremu trendu bodo sledili, saj izobraževanje spada pod nacionalno zakonodajo. Evropska unija je proti Madžarski sprožila sodni postopek, medtem pa je Orbán LGBT aktivistom dal jasno vedeti, da gre za področje iz nacionalne pristojnosti: »Ne bomo vam dovolili vaše prisotnosti v šolah in vrtcih«. Ob napovedi referenduma je pozval državljane, naj glasujejo odklonilno, saj v situaciji, »ko je tako močan pritisk na našo domovino, lahko Madžarsko obrani le skupna volja naroda«. Viktor Orbán: program obnove bomo začeli tudi brez unijskega denarja Iz levendule leko sok tö napravimo www.radiomonoster.com ... DO MADŽARSKE tö dobra. V dosta mejstaj se že od daleč vidijo lile njive levendule, če pa vcujdemo fajn dišijo. Rauže so pune čebelic. Rauže in listke levendule gorponücajo za vrastvo. Nücajo je v kozmetiki, v kemični pa prehrambeni industriji. Eterično olje pomaga pri prebavi, nam napravi baugši apetit pa krepši želaudec. Deluje prauti bolečinam pa pomaga pri kašli. Čebele zatok majo rade cvejtke levendule, ka je v nji dosta cvejtnoga praja. Sumičke go nejmajo radi zavolo krepke sage.Če go posišimo pa go dejemo med hanyi velke njive levendule gestejo. Tam si leko beremo, poglednemo, kak delajo oli iz rauž. V bauti si pa leko küpimo vse, ka iz levendule redijo. Tam vsakšo leto imajo festival levendule, tak popularizirajo tau rastlino, stera je rauža pa zelišče tö. Vrejdno je titi na takši program, ka tam vidimo, ka vse napravijo iz te čüdovite rastline. P.s.: Po nauvom v Sakalauvci tö majo edno njivo z levendulo, posadili so go v okviri projekta Ethosland. Pred tremi kedni so go porezali. Margit Čuk Porabje, 29. julija 2021 Pisarna za tisk Urada predsednika vlade je preišnji teden izjavila, da je obnova po epidemiji nujna, zato se bo začela v državi tudi brez svežnja za okrevanje, ki ga Evropska komisija pogojuje z reformami v madžarskem pravosodju. Madžarska je bila med prvimi državami Evropske unije, ki je svoje načrte za obnovo po pandemiji predložila Evropski komisiji. Sredstva skupnosti naj bi bila namenjena razvoju skrbi za zdravje in infrastrukture ter nacionalnim in primestnim železniškim projektom. Ključni področji sta tudi razvoj visokošolskega izobraževanja in prehod na krožno gospodarstvo. V izjavi so izpostavili, da je vlada prepričana v to, da se s sprejetjem madžarskega programa za obnovo zavlačuje zaradi zakona o zaščiti otrok. 8 Mati mrla, oča pa odišo V Porabji skur nega taše be oči mejla, nej je dobro družine, gde bi leta 1956, vidla. Tau je velka pomauč gda je revolucija bila, nej bila, zato ka dejdek je z odišo stoj vö z rosaga. Več bojne splazerani domau taši družin je bilau, stere prišo, je invalid grato.« so cejlak preminaule, zato - Dejdek pa baba, obadka niške nej austo doma, samo prazen ram z na stežaj odprejtami vrati. Istina, ka je nej prazen ram austo, depa dosta nji je odišlo iz družine Pavlič tö, kak baba tak dejdek. Sedem nji je bilau doma, sledkar nji je pa komaj ostalo. Vnukica od nji je Ana Korpič, po možej Bartakovič Ana (Panni) Bartakovič ma stare kejpe po vrsti v iz Slovenske vesi, albumi njau sem proso, aj mi pokaže stari družinski va sta iz Slovenske vesi album. Nej sem emo tež- bila? koga dela, zato ka kejpi so »Obadva pa obadva sta iz lopau v album bili sklaje- völke družine bila, kak pri ni, eden za drügim tak po babi tak v dejdekovi druživrsti, starejši naprej, drügi ni je sedem mlajšov bilau.« za njimi. - Ana, vi ste poznali dejdaka pa babo? »Kak bi pa nej poznala, vej pa name so oni gorzranili, mati so mi rano mrli, oča je pa odišo v Meriko, tak ka sama sva ostala z bratom, dobro, ka sva mela babo. Sledkar, gda je tetica zgotauvila s šaulov pa leranca gratala, te Zdavanjski kejp starišov je napravo fotograf Tanay je že ona nas ranila. Je eden taši stari tjejp, - Če bi se zdaj srečali, te gde so tri sestre dolavzete, bi dosta lüstva vtjüpprišedna je med njimi moja lo. mati. Kak se že pravla, »Dosta bi bilau, sploj pa edna je leranca bila, drüga tak, ka pri dejdekovom je doma na kmetiji delala brati se je devet mlajšov pa pomagala, zato ka sla- naraudilo. Samo baja je tau, ka bi se težko srečali, zato ka se je družina po cejlom svejti raztepla. Gda je revolucija bila, dosta je v Meriko odišlo pa vse ta po svejti, pa dosta nji je že pomrlo. Starišov več nega, mladi pa že ne držijo tak žlato kak njini stariške. Leta 2007, gda so Pavlič gospaud, od dejdeka brato sin, zlato mešo meli, te je še nas sploj dosta vtjüperprišlo, depa zdaj je že sploj dosta tisti tö mrlau.« - Gde so naredli tisti kejp, gda sta se mati pa oča ženila? »Te tjejp so pri fotografi Tanayni naredli, on je tisti prostor, gde je sliko, že vse emo lopau napravleno. Tak ka samo so tastanili pa tjejp je etak lepše kazo. Gda sva se müva z možaum ženila, še te je emo tašo ozark vönapravlano, samo sem dja nej stejla.« - Baba pa dejdak sta velki grünt mela? »Nej bi pravla, ka bi velki grünt mela, bola dosta pa mali njiv so delali. Tau tije bijo, zavolo toga so ga nej mogli tak drago odati kak tisti, steri so paulak pauti dobili.« - Vi ste dosta bili z babov potistim, ka so mati mrli, oča je pa odišo. »Dosta, depa moja baba je nej samo name, še mojo Dejdek pa baba, stera sta njija z bratom gorzranila hčerko tö dosta skrb mejla. Edno mi je fejst žau, osemdesetoga leta, gda je mrla baba, sem nej mogla paulek biti, zato ka sem ranč v Meriki bila pri oči.« - Te stare kejpe šegau majo mlajši gledati? »Dostakrat, moj sin je cej- Mlada Panni je zato bilau, ka je dosta mlajšov bilau pa kak so erbali, grünt se je tak drobiu. Naša baba je vsigdar gučala, ka ona je najbola slabši grünt dobila. Njeni grünt je daleč kraj od poš- dejdeka pa od Šömenek babe naprej.« - Kak ste pripovejdali, v vaši familiji je dosta vönavčeni lüstva, tau pamet ste od koga erbali? »Sploj dosta šaulanoga lüstva je v družini, med tejmi je vejn najbola visiko tisti prišo, če tak leko povej, steri je komp napravo, tistoga, steri je na mejseci odo. Tau, ka od koga so erbali, od koga smo erbali tau pamet, tau nikdar ne vejš, depa tau je istina, ka v dejdekovi familiji je več šaulani bilau kak v babini Tri sestre, Pannina mati prva z lejve la te stare papirnate kejpe digitaliziro, ranč zato nej ka bi se zdjübli, aj vnuki je tö leko gledajo. Zvün tauga je še napravo, ka je fejst dosta dela bilau, cejlo družinsko drejvo od Pavlič Porabje, 29. julija 2021 družini. (Kejp na 1. strani: Tetica Teri, stera je po končanji šaulanja ranila Panni pa brata. Na kejpi z možaum pa sinaum.) Karči Holec 9 »Sveti se ime tvoje« - 47. Drüžba Jezošova za prenovitev Cerkve Po nauvom katoličanjskom drüge pa se gi priporačajo za kalendari, šteroga so vpe- srečen porod, dober zakon lali leta 1969, svetita 26. in blagoslov na mlajše. juliuša svoj den sveta Ana Na Slovenskom je bila Ana (Szent Anna) in njeni mauž priprošnjica za srečno slejJoahim. Njiva sta bila stariša dnjo vöro tö, zatok so gi poBlajžene Device Marije – edi- svečali cerkve in kapejle na noga človöka, šteri je biu že cintoraj. Gnes je patronuškipri poprijetji brezi izvirnoga nja više sedemdeset slovengreja. ski farni cerkva. Ana in Joahim sta bila badva z roda krala Davida, v šterom aj bi se naraudo obečani Mešijaš. V njija cajti je vsikša židauvska ženska živejla v vüpanji, ka mabiti una rodi Odrešitela. Bogaboječa Ana in Joahim sta zavolo toga dosta molila in na stara lejta rejsan dobila dejte: čér Marijo (z drügim ime- Na kejpaj v cerkvaj dostakrat vidimo, kak Ana vči svojo čér Marijo šteti Sveto pismo – po nom Mirjam). legendi je gnauk leko vidla svojoga maloga Gda je dekličina vnüka Jezoša tö zadobila tri lejta, sta go stariša po zaoblübi zraučila dühovnikom – tak Srbska, makedonska in bolje biu njija zemelski žitek garska pravoslavna Cerkev dopunjeni. že duga stoletja sveti sveta Ime Ana v hebrejskom ge- brata Cirila in Metoda, depa ziki znamenüje »milost, lü- njija vučenike svetoga Gorazbezen in molitev«, tak se je da, Klimenta, Nauma, Angev Starom zakoni zvala mati larija in Savo ranč tak. Gnes proroka Samuela tö. Bejdvej je najdemo v nauvom kaženski sta vnaugo molili, ka lendari katoličanjske Cerkbi dobili dejte, šteroga sta že ve tö, štera je za nji odebrala pred narodjenjom bejdvej datum 27. juliuša. posvetili Baugi. Zatok je nej Za nas, Slovence, največ značüdno, ka so Marijino mater menüje sveti Gorazd, za šteAno za pomauč furt prosile roga brodijo, ka je biu med takše mame, štere so mele tistimi petdeset vučenikami, mlajše ali pa takše tö, štere štere je svetima bratoma dau panonski knez Kocelj. so je nej mogle meti. Ano na kejpaj največkrat vi- Té dühovnik je biu trnok dimo, kak čéri Mariji tomači čeden, gučo je slavsko, grčSveto pismo. Dostakrat pa ko in latinsko rejč, zatok ga go tak namalajo, ka drži v je Metod odebro za svojoga krivli malo Marijo, štera pa naslednika. Depa zaman, vej má v rokaj eške menjšoga Je- so pa njega – kak slavskoga zoša. Ništerne matere majo dühovnika – ranč tak vözagšegau k Ani moliti na devet nali z Moravskoga. Ne vejtorkov pred risausko nedelo, mo djenau, ali je zbejžo na Polsko, v Dalmacijo ali Carigrad, gvüšno pa so ga po smrti začnili čéstiti vörnicke v Bolgariji. Drügi veuki vučenik Cirila in Metoda je biu sveti Kliment Ohridski, šteri se je prej naraudo kauli leta 830 v grčkoj krajini Makedoniji. Po Metodovoj smrti je biu med voditelami slavski dühovnikov na Moravskom, od kec pa so njega tö vözagnali. Kisnej je dau s penezami bolgarskoga krala Borisa postaviti klaušter in cerkev v makedonskom Ohridi, gde je opro šaulo, v šteroj so za cerkvene slüžbe vönavčili najmenje tri gezero lüdi. Med včenjom so oprvim nücali slavske litere »glagolico«, sledik pa so vpelali ležejšo pisavo »cirilico«, štera nosi ime po svetom Cirili. Kliment je mrau leta 916, njegvo tejlo počiva v cerkvi na bregej Ohridskoga jezera. Dom svete Marte v vesnici Betanija nad Jeružalemom, gde je živejla vküper s sestrov Marijov in bratom Lazarom, je biu vsikdar oprejti za Jezoša in njegve vučenike. Gda čüjemo njeno ime, nam vsikdar na pamet pride pripovejst, štero je dojspiso evangelist Lukač. Gda je prej Jezoš prišo v njeno ves, ga je Marta gorprijala v svojoj iži. Una je lejtala in dvorila gostom, sestra Marija pa je samo sejdla in poslüšala Gospaudovo včenjé. Gda si je zavolo toga gorprosila, gi je Kristoš pravo: »Marta, Marta, skrb maš na dosta vse, če rejsan je samo edno potrejbno. Marija si je odebrala najbaukšo delo, šteroga niške ne more vzeti od njé.« Gda tau oprvim preštemo, brodimo, ka se je Jezoš koriu z Martov, če rejsan se je una trnok trüdila. Gda pa malo bole premislimo, gorpridemo, ka je želo Kristoš samo vöpostaviti skrb za zveličanje, štero je prvo delo san puni, poznali so ga kak sodaka, šteri se ne bogi od nika nej. Majuša 1521 pa je edna štükova krugla zmožila njegvo koleno, zatok je začno sploj ovak živeti. Gda je ležo na domanjom gradi, je dosta što o živlenji svetnikov. Za en malo ma je baukše gratalo in se je napauto v Sveto deželo, de je pa mogo zavolo ništerni problemov ostati v k a t a l o n sko m prauškarskom mesti Montserrat. Tam je včiu katekizem in pomago v špitalaj, zmejs pa dosta premišlavo. Napiso je knige »Dühovne vaje«, zavolo šteri se je dosta lüdi spreobrnaulo. Gda se je v Ignacij Lojolski se je dosta obračo prauti nebesom, Pariži včiu za gda je piso knige »Dühovne vaje« – njegvi ježuitski dühovnika, je kolegiji so gratali središča katoličanjske prenauve z ništernimi kolejgarami stvabratom. Tau pa zatok, ka so uro »Drüžbo Jezošovo«. 15. se visiki dühovniki odlaučili, augustuša 1534 so se na breka Lazara tö vmorijo, vej je gej Montmartre zaoblübili, pa njegvo stanenje od smrti za šest lejt pa je pápa Pavel spreobrnaulo dosta Židau- III. že potrdo njino drüžbo. vov. Ježuiti so obečali, ka prenoMarto vidimo na kejpaj kak vijo tedešnjo Cerkev, štera je vertinjo s klüčami na remli dosta žmečav mejla zavolo ali kijaukov v rokej, una je reformacije. Za svojoga prpatronuškinja delavk, lapic, voga »generala« so odebrali krčmaroškinj, vertinj in Ignacija – gda je 31. juliuša küjarc. Za vse nas je dobra 1556 mrau, je mejla drüžba pelda, kak trbej gostom dvo- že gezero članov v vsefelé riti. Njeni den svetimo 29. rosagaj. juliuša. Na Vogrsko so ježuite pozvali leta 1561, njini deset dühovniSveti Ignacij Lojolski (Lo- kov je prejkvzelo šaulo v Nagyyolai Szent Ignác) se je na- szombati (gnešnja Trnava raudo leta 1491 na gradi na Slovaškom). V Ljubljani je Loyola v baskovskoj provin- Drüžba Jezošova po leti 1597 ci španjolskoga rosaga kak stvaurila prvo visiko šaulo dvanajseto dejte ednoga ma- na Slovenskom, eške gnes pa loga nemešnjaka. Svoje ime má svoj kvatejr pauleg cerkve »Inigo« je kisnej spremeno svetoga Jakoba. v »Ignatius«, ka pride z la-dmtinske rejči »ignis« za odjen. ilustraciji: Toga je biu té mladenec rejSzilveszter Bartkó pred vsejmi drügimi. Evangelist Janoš dojspiše, kak je Jezoš prebüdo mrtvoga Lazara, po šterom je sestra Marta vöpravla svojo trdno vöro v njega in njegvo čüdežno mauč. V dnevaj Kristošovoga trplenja ga je nej sprevajala na pauti v smrt, liki je ostala doma s svojim Porabje, 29. julija 2021 10 Aleksander Ružič PREDAŠ Ešče zdaj stoji, ta Predašova iža. Nazadnje so go vrejdvzeli pa lepou na bejlo pofarbali Angleži, šteri so tej zadnji lejt radi po naši krajaj stare iže kipüvali; ka so mislili, ka se v eton zapüščenon kouti leko na lejki z njuvimi penzijami žive. Včasi je té iže leko spoznati, zatou ka majo črne robe pa trikiklata oukna na strejaj, tak ka si vsakši, šteri mimo ide, rad zmrnjavi: »A, tü so Angleži.« No, je pa nej vse tak, kak so brodili te, da so se od tak daleč se selili. Pri nas tüdi trbej delati pa djesti, pa njuve penzije dostatkrat tüdi proti konci mejseca rade na tenki füčkajo, zato ji je že dosta nazaj domou odišlo, da se njin je eti tou posrečilo odati. Takše prejkdavanje je doživela tüdi ta Predašova iža. Negda je bila lejpa cimprana pa lepou zriktana, zato ka sta go stari Predaš pa Preda rejsan vredi mela. Lepou sta živela: dvej kravici, pa malo njivic, pa par svinj pa kokouši, in vse njima je zadosta bilo; tak sta den za devon brez vekše mantre čas ta tiskala. Doubila sta sina in sta ga lepou gor spravlala. Sinek je raso in nišče njemi je nej ovak pravo kak mali Predaš. Ali je pojeb zavolo toga trno čemeren biu, najbole pa te, da so ga zmes ešče pitali, zakoj njin po iži tak pravijo. Rejsan je tou nišče nikdar nej znao praviti, ali je sakšomi najbole po glavi šlo tou, ka so njuvi stari dosta lanü pouvali, pa preli, in mogouče tüdi tkali. Če glij bi tou nej mogo biti velki špot, je seeno mali Predaš tou nikak nej mogo trpeti. Že pred njin sta stariva tüdi prpouvala enoga sina, samo je tisti, kak je vojsko doj odslüžo, včasi v Francijo pobegno in za njin je po vejsi nej bilo več nikdar kakšoga guča čüti, pa tüdi stariva sta od toga nej nika ščela praviti. Tak je mali Pištek lepou gorraso in je starišoma že vse kaj pomago. Je pa nej ščeo nika dosta s pajdaši po vejsi ojti ali pa boug vari, ka bi za kakšov deklinov kaj gledo. »Pištek, idi pa s stüdenca par vejder vodej vö potegni pa krave napoji, ka mo te šli orat.« Takšoga dela je biu že včeni, zatou je z vejdrama prek poti, gé je biu njuv pa ešče od eno par iž stüdenec, ta majüto. Vzeo je drog pa vejdro gor na klüko obeso in s klüčon zasiguro, ka vejdro nej bi notri spadnilo, in da je v globino pogledno, je notri zagledno ednoga napnjenoga psa. »Oča, ote pogdenit,« je malo nej prek praga v štalo spadno, da je zasopleni od straja nazaj domou prleto. Oči je friško doj razložo, ka je v vodej vido. Da se je tüdi stari Predaš zagvüšo, ka je pojeb istno pravo, je kolapoš ta po cesti lüčo pa s čemerami pravo: »Mrline! Telko so se njefkali, ka smo zdaj vsi zavolo toga gorplačali. Ta voda več nikdar nede za nüc.« Vzeo je vejdro in oba sta stoupila v ižo povedat nevolo staroj Predi. Ženska si je najprle zbrisala roke v förtok, si ešče roubec na glavi nazaj popravila in tudi ona tak pravila: »Mrline! Telko so se njefkali, ka smo zdaj vsi gorplačali. Ja, nika. Stüdenec je vrag vzeo. Što ga je fundo, ga naj puca. Mi mo si vodou od botre nosili. Če glij je daleč, de vseeno voda gvüšna.« Tak so vejdre vsakši den večkrat ojdle k botri pa nazaj, ali je tou Pišteki vsigdar bole živce djelo. Kak je gorraso, tak je vsigdar bole tjuma biu pa tüdi delati se njemi je več nej dalo kak prle. Stariva sta že tüdi proti visikin lejtan šla in Predašova iža je zaćnila doj iti. »Trejza, ti znaš gé je Pištek,« je en zranek, da sta pojba k zajtrki čakala, pito stari Predaš svojo ženo. »Mogouče ešče spi. Najbrž je vnoči kaj lajkivo, pa je zaspo. Iden poglednit v malo ižo,« je naraj nazaj pravila stara Preda. »Nega ga. Čüdno. Gledaj, postala je prazna. Niti je nej videti, ka je vnoči tü prespo,« se je zdaj obrnoula k svojomi mouži. Eno par dni sta vüpala, ka pride domou, ali ga je nej bilo. »Pa tüdi če je glij k kakšoj dekli odišo, je nej slabo,« si je mislila stara Preda in že je vidla, kak de mlada sneja po iži ta frigala. »Pa ešče kjouko njej prek dan, samo ka va müva na stara lejta koga pri sebi mela,« si je večkrat zadovolno mrnjavila. Ali so se té lepe senje že po eno par dnevaj vküpsünile. Na dvorišče sta se prpelala dva miličara in da sta v künji dojvsela, je eden začno spitavati, gé je Pištek. Stariva sta nej mogla praviti, če sta nej znala, in da je stari Predaš ešče ednouk s čemerami na glas miličari nazaj pravo, ka ne vejta gé je njuv sin pa ka bi tüdi njiva radiva tou znala, sta miličara že tüdi gvüšniva bila, ka rejsan njiva od toga nika ne vejta, zatou je predjen gorstano pa pravo: »Vajin Pišta je preskočio. Toliko da vesta. Bomo pa još videli, koliko od toga vi znate.« Miličara sta se po ton friško poubrala z iže, domanjiva pa sta v eden glas zazdehnila: »Odskočo je!« Dnevi, pa mejseci in lejta so šli in ves je že na maloga Predaša skoron tapozabila. Če je da štoj kaj od toga domanjiva pijto, kak je z njuvin Pištekon, sta samo nazaj pravila: »Nika ne vejva. Nej gé žive pa kak žive. Pa če je ešče sploj živ.« Nej sta pravila, če je kakše pismo šteri poslo, ali kak je z ednin pa z drügin sinon. Se je pa v tiston časi že začnilo kaj na delo v Nenčijo pa inan ta ojti delat, z vüpanjon, ka si kaj tan daleč fkraj, v bogaton svejti, zaslüžijo in se malo vö s toga domanjoga srmaštva skopajo. Tak se je eden, šteri je že tretje leto v Nenčiji pri zidaraj delo in je že tüdi k iži vsefelej spravo, pa si je že začno nouvo ižo zidati, ednouk na zabadanja den, da je za božič doma biu, zgučo: Porabje, 29. julija 2021 »Mali Predašov Pištek je na Francuškon. Pravzaprav v Afriki. Je plačani francuški soldak. Tej majo trno velko plačo, ali so vsigdar v velkon straji, zato ka se z divdjaki nauč pa den strejlajo. Na Nenškon tou vsi znajo. S cejle Evrope pa svejta idejo v tou vojsko. Eden Nemec, šteri je tüdi tan biu, nan je tou v enoj krčmej dojgučo. Njemi je že vseeno, zato ka ma kruglo v glavej pa je na koulicaj; ali se od toga ne smej nika za smrt gučati.« Tak je ves friško novost od maloga Predaša zvejdla; ali je nej nišče biu gvüšen, če je tou, ka je té človek gučo, istina. Tak se je po eno par lejtaj tou tüdi tapozabilo. Stariva Predašoviva sta eden za drügin mrla in ves njiva je pokopala. Eden vrouči lejtni den pa je na staro zaraščeno Predašovo dvorišče pripelo taksi. Vö sta stoupila Predašov Pišta in ena z belimi vlasami in v pisano kiklo opravlena ženska. Predašov Pišta je v par mejsecaj ižo dao na gospočko vrejd vzeti, in tüdi njegva ženska je že par rejči po našon znala. Vsi so mislili, ka je Francuzinja, ali je samo nenški razmejla. Da se je ves že na njiva nazaj navadila, sta samo ednouk minoula. Pišta je samo souseda proso, naj se za ižo briga, ka njiva ideta nazaj na Nenško. Par lejt je minoulo, in enoga lejpoga dneva se je na Predašovon dvorišči pa stavo taksi. Zdaj je z njega vöstoupo samo Pišta. Pravzaprav je nej stoupo, liki ga je šoför na koulica vö z avtona pomogo. Zdaj je Pišta za vsigdar doma ousto. Rad se je s svojimi koulicami po vesi vozo, in da so ga pitali, zakoj ne more ojti, je samo pravo: »Znücani hrbet mam. Na Nenškon san pri zidaraj delo.« Dobro njemi je šlo, zato ka so vsi vidli, ka ma dosta pejnez. Friško si je eno žensko najšo, ka ga je vreddjemala, in tüdi friško se je z njauv oženo. Dobro ga je pazila, zato ka je penzija, kak so znali lidje praviti, nej mala bila. Ali se je eno zimo, da sta Pišta pa njegva Marica bila pri sausadaj na zabadanji, in je Pišta že od klintona preci medlavi gračüvo, zgodila nesreča. Marica je Pištiva vö na potrebo odpelala, in da je Pišta gor s koulic stano, se njemi je poškalilo in je ta spadno. Marica je skoučila k njemi in v nevouli skričala: »Aj, Pišta, ka si pa tou napravo. Te boli hrbet? Se ti je krugla nej premeknila?« Pištiva so friško doma na postalo spravili, ali je vsakši čüo, ka je Marica skričala. Pišta je po tiston nej dugo žijvo. Nej se je niti ščeo v domanjoj vesi dati pokopati, pa tüdi njegva Marica se je odselila nazaj domou, ižo pa malo za ten odala. Küpili so jo Angleži. Eno parkrat so bili tü, ali so se je lekar friško navolili, če glij so go najprle po svojon, angleškon, dali vönapraviti. Te so go pa dale oudali. Zdaj prek nedele ali pa za kakše svetke pridejo včasi eni varašanci. Stara Predašova iža pa se nauč pa den smeje doj na cesto in pazi, ka bi nej štoj zvedo za njene skrivnosti. 11 SPORED SLOVENSKIH TELEVIZIJSKIH PROGRAMOV PETEK, 30.07.2021, I. spored TVS 6.15 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Benetke in Burano, kulinarično-popotniška oddaja, 10.40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Velike bolezni, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 11.05 Danes dol, jutri gor, slovenska nanizanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 TV-izložba, 12.15 Tipično slovensko: kozolci, dokumentarni film, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.00 Mostovi – Hidak, magazinska informativna oddaja, 15.35 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Alpe-Donava-Jadran, 17.55 Duhovni utrip, 18.10 Bacek Jon, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20.25 Poletni pozdrav, 21.20 Slovo od zelenice, zgodba FrancescaTottija, italijanska nadaljevanka, 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Adria blues, slovenski film, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.55 Olimpijski dnevnik, 2.25 Napovedujemo PETEK, 30.07.2021, II. spored TVS 16.15 Lokostrelstvo - finale (Ž), 16.30 Dirka z BMX-om, 17.20 Migaj z nami, oddaja za razgibano življenje, 17.45 Plavanje, 18.55 Tenis - polfinale (M), 20.05 Kajak-kanu, slalom na divjih vodah SOBOTA, 31.07.2021, I. spored TVS 6.10 Kultura, Odmevi, 7.00 Otroški program, 11.35 Koncerti za mlade, Kaj je koncert? glasbeno-izobraževalna serija L. Bernsteina, 12.40 Kaj govoriš? So vakeres? 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 O živalih in ljudeh, izobraževalno–svetovalna oddaja, 13.55 TV-izložba, 14.10 Sledi, Janez Karlin (1922-2019), dokumentarna oddaja, 14.50 Prisluhnimo tišini, izobraževalno-svetovalna oddaja, 15.05 Amsterdam, London, New York – trije veličastni, Pretresi sodobnosti (1800-1880), francoska dokumentarna serija, 16.00 Naš vsakdanji kruhek, slovenska nanizanka, 16.30 Na vrtu, izobraževalno–svetovalna oddaja, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.25 Spoznajmo Gruzijo, gruzijska dokumentarna oddaja, 18.00 Na sončni strani, dokumentarno informativna oddaja, 18.35 Ozare, 18.40 Vrtne prigode, risanka, 18.57 Dnevnik, Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, Vreme, Olimpijski dnevnik, 20.20 Sto metrov, špansko-portugalski film, 22.05 Poročila, Šport, Vreme, 22.35 Dvojček, Tretji dan, norveška nadaljevanka, 23.25 Dnevnik Slovencev v Italiji, 23.50 Dnevnik, 0.05 Sobotni Dnevnikov izbor, Utrip, 0.30 Olimpijski dnevnik, 1.00 Napovedujemo SOBOTA, 31.07.2021, II. spored TVS 7.30 Jadranje - RS: X (Ž), regata za medalje, 11.00 Nogomet (M) – četrtfinale, 13.00 Atletika, 15.00 Košarka (M) - ZDA : Češka, 15.55 Lokostrelstvo - finale (M), 16.15 Triatlon - mešane štafete, 17.30 Ragbi 7 - finale (Ž), 18.00 Badminton (M) - dvojice, finale, 19.00 Plavanje, 20.10 Odbojka (Ž) - Kitajska : Italija, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Zvezdana, Manifesta(k)cija, 22.50 Tabu in Simfonični orkester RTV Slovenija, koncert, 0.40 Info kanal, 1.35 Videotrak, 2.40 Atletika, 4.50 Golf (M) NEDELJA, 01.08.2021, I. spored TVS 7.00 Otroški program, 10.00 Sveta maša, 11.00 TV-izložba, 11.15 Ozare, 11.20 Obzorja duha, Vloga medijev, 11.55 Ljudje in zemlja, izobraževalno–svetovalna oddaja, 12.45 Zelena generacija/Young Village Folk, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Poletni pozdrav, 14.30 Čez planke, Ciper, 15.30 Medvedi me imajo radi, nizozemski film, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.20 Joker, kviz, 18.15 Ginovo potepanje po vzhodni italijanski obali, Ravena in San Marino, kulinarično-popotniška oddaja, 18.40 Šola za pošasti, risanka, 18.50 Frfra in Cufek, risanka, 18.57 Dnevnik, Zrcalo tedna, Vreme, 19.45 Olimpijski dnevnik, 20.20 Midva, britanska nadaljevanka, 21.10 Intervju, Jana Babšek, 22.00 Poročila, Šport, Vreme, 22.25 Proticepilna zarota, britansko-francoski dokumentarni film, 23.40 Operne arije, Basist Saša Čano (P. I. Čajkovski: Evgenij Onjegin), 23.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.10 Dnevnik, Zrcalo tedna, 0.55 Olimpijski dnevnik, 1.25 Napovedujemo NEDELJA, 01.08.2021, II. spored TVS 2.40 Atletika, 4.50 Golf (M), 6.40 Košarka (M) - Argentina : Japonska, 8.45 Jadranje - laser (M), regata za medalje, 9.15 Rokomet (M) - Norveška : Francija, 10.10 Košarka (M) - Španija : Slovenija, 12.00 Atletika, 14.55 Rokomet (M) - Danska : Švedska, 16.15 Badminton - finale (Ž), 17.15 Konjeništvo - vsestranska preizkušnja konja, 18.00 BMX kolesarstvo prostega sloga, 18.30 Skoki v vodo, 19.00 Plavanje, 20.00 Športna gimnastika - finali na posameznih orodjih, 21.20 Žrebanje Lota, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Michael Buble na BBC-ju, koncert, 23.05 Zvezdana, Manifesta(k)cija, 23.55 Videotrak, 0.55 Info kanal PONEDELJEK, 02.08.2021, I. spored TVS 6.30 Utrip, Zrcalo tedna, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Obzorja duha, 10.55 TV-izložba, 11.10 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.35 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Intervju, Jana Babšek, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.15 TV-izložba, 14.30 Rojaki, oddaja o zamejcih, 14.45 Obrazi naših rojakov, Jera Jagodic, Susanne Weitlaner, 15.10 Dober dan, Koroška, 15.40 TV-izložba, 16.00 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Sledi Blaž Kocen - oče šolskega atlasa, dokumentarna oddaja, 17.55 Pujsa Pepa, risanka, 18.00 Simon, risanka,18.05 Nejko, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.25 Tednik, 21.15 Dediščina Evrope: Letovišče, britanska nadaljevanka, 22.10 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.00 Wisting, koprodukcijska nadaljevanka, 23.50 Glasbeni večer, 0.35 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.00 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.40 Olimpijski dnevnik, 2.10 Napovedujemo PONEDELJEK, 02.08.2021, II. spored TVS 3.15 Atletika, 7.40 Jadranje (M) - razred 49, 16.15 Konjeništvo - vsestranska preizkušnja konja, 16.45 Dirkališčno kolesarstvo - ekipni sprint(Ž), 17.30 Rokoborba, finale (M), 18.00 Nogomet - polfinale (Ž), 19.10 Atletika, 20.15 Rokomet (Ž) - Nizozemska : Črna gora, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Genialna prijateljica (I.), Obljuba, italijanska nadaljevanka, 23.00 Circom Regional, Več kot življenje, koprodukcijska dokumentarna oddaja, 23.50 Impromptu, kratki igrani film, 0.10 Info kanal, 1.05 Videotrak, 2.20 Rokomet TOREK, 03.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultúra, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.20 Pisave, Portret Franceta Balantiča, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Tednik, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Duhovni utrip, 15.00 Potepanja – Barangolások, Alpokalja és Szombathely/Predalpski svet in Sombotel, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Free spirits – Samosvoji Simon, Nazrul, Francisco, dokumentarna oddaja, 17.55 Tib in Tamtam, risanka, 18.10 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.25 Ločitve (I.), britanska nadaljevanka, 21.20 Balkan v plamenih, Razpad države, nemška dokumentarna serija, 22.20 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 23.10 Spomini, Magda Lovec, dokumentarna oddaja, 0.45 Dnevnik Slovencev v Italiji, 1.10 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.55 Olimpijski dnevnik, 2.25 Napovedujemo TOREK, 03.08.2021, II. spored TVS 4.50 Hokej (M), polfinale, 6.00 Odbojka (M), četrtfinale, 8.30 Jadranje - razred nacra, regata zamedalje, 9.15 Namizni tenis - ekipno (M), četrtfinale, 10.00 Športna gimnastika - finali na- Porabje, 29. julija 2021 OD 30. julija DO 5. avgusta posameznih orodjih, 12.15 Atletika, 15.00 Odbojka (M), četrtfinale, 16.45 Rokomet – četrtfinala, 18.15 Nogomet - polfinale (M), 20.00 Košarka (M) – četrtfinala, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Ku’damm 56, nemška nadaljevanka, 22.50 Kaj govoriš? So vakeres? SREDA, 04.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Prišla je sreča (II.), italijanska nadaljevanka, 10.15 Free spirits – Samosvoji Simon, Nazrul, Francisco, dokumentarna oddaja, 11.05 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Dosje, Igra - pred obzidjem Evrope, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Obrazi naših rojakov, Jera Jagodic, Susanne Weitlaner, 15.00 Rojaki, oddaja o zamejcih, 15.15 Pod drobnogledom - Nagyító alatt, Évfordulók 2021-ben/Obletnice v letu 2021, 15.50 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dokumentarni film, 17.55 50 knjig, ki so nas napisale, Valentin Vodnik: Pesme za pokušino, 18.05 Kalimero, risanka, 18.15 Pujsa Pepa, risanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.25 Večji svet, francosko-belgijski film, 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Profil, Radko Polič Rac, 23.40 Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dokumentarni film, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.20 Olimpijski dnevnik, 1.50 Napovedujemo SREDA, 04.08.2021, II. spored TVS 9.00 Vaterpolo (M) – četrtfinale, 11.35 Vaterpolo (M) – četrtfinale, 12.40 Atletika, 14.10 Športno plezanje (Ž) – kombinacija, težavnostno plezanje, kvalifikacije, 15.55 Umetnostno plavanje, 16.25 Dvigovanje uteži, 16.55 Bejzbol – polfinale, 17.40 Konjeništvo - preskakovanje zaprek, 18.10 Rolkanje (Ž) - ovalni poligon, 20.15 Športno plezanje – kombinacija, kvalifikacije, 21.20 Žrebanje Lota, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.50 Trenutek reke, dokumentarni film, 23.55 Videotrak, 0.25 Golf (Ž) - 2. dan, 0.55 Info kanal, 2.55 Kajak-kanu na mirnih vodah, 3.50 Atletika ČETRTEK, 05.08.2021, I. spored TVS 6.25 Kultura, Odmevi, 7.00 Poletno jutro, 9.00 Otroci Sredozemlja, Albanija, 10.05 Pozabljeni Slovenci, Ivan Oražen, dokumentarna oddaja, 10.20 Tipično slovensko, Harmonika, izobraževalno-dokumentarni film, 11.00 Moji, tvoji, najini, družinska nadaljevanka, 11.30 Narejeno v Kjotu, japonska dokumentarna serija, 12.00 Moje mnenje, Diagnoza: rak, 13.00 Prvi dnevnik, Šport, Vreme, 13.30 Bolnišnica New Amsterdam (II.), ameriška nadaljevanka, 14.30 Slovenci v Italiji, Kontrasti, 14.50 Moj gost/ Moja gostja – Vendégem Meszelics László, portretna oddaja, 15.25 TV-izložba, 15.40 Otroški program, 17.00 Poročila ob petih, Šport, Vreme, 17.30 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 17.55 Na kratko, Inkluzija, 18.05 V Goščavi, lutkovna nanizanka, 18.20 Vem!, kviz, 18.57 Dnevnik, Slovenska kronika, Vreme, 19.50 Olimpijski dnevnik, 20.25 Ujet (I.), britanska nadaljevanka, 21.10 Starodavni gradbeni podvigi, Machu Picchu, nemško-francoska dokumentarna serija, 22.05 Odmevi, Kultura, Šport, Vreme, 22.55 Bauhaus - nova doba, nemška nadaljevanka, 23.40 (Ne)znana poglavja slovenske zgodovine, Janez Bleiweis, izobraževalno-zgodovinska oddaja, 0.10 Dnevnik Slovencev v Italiji, 0.35 Dnevnik, Slovenska kronika, 1.20 Olimpijski dnevnik, 1.50 Napovedujemo ČETRTEK, 05.08.2021, II. spored TVS 2.55 Kajak-kanu na mirnih vodah, 3.50 Atletika, 5.30 Rolkanje (M) - ovalni poligon, 6.15 Košarka (M) – polfinale, 8.30 Odbojka (M) – polfinale, 10.30 Športno plezanje (M) – kombinacija, 13.00 Košarka (M) – polfinale, 15.00 Odbojka (M) – polfinale, 21.30 Olimpijski dnevnik, 22.00 Ku'damm 56, nemška nadaljevanka, 22.50 Slovenska jazz scena: Zlatko Kaučič, Kombo z gosti Slovenci iz Porabja znova odšli na Triglav Tudi vrtci grejo na počitnice Preživeli smo prijetne poletne dni v vrtcu, zdaj pa gremo na počitnice ... Igramo in pojemo Skupina Porabskih Slovencev in njihovih prijateljev se je znova odpravila na pot od »Malega Triglava« v Andovcih na vrh Triglava v slovenskih Alpah. Pot v dolžini 245 km od Andovec do Pokljuke naj bi prehodili v 50 urah, dnevno načrtujejo 40 km pešačenja. Pot so začeli danes zjutraj pri Porabski domačiji v Andovcih, na vrh pa naj bi se povzpeli 31. julija. Triglav je za pripadnike slovenske narodnosti ne le vrh, temveč tudi simbol slovenstva, ki Porabske Slovence povezuje s Slovenijo. Dokaz tega je tudi skala s Triglava, postavljena na dvorišču porabske domačije v Andovcih, ki so jo poimenovali za »Mali Triglav«. Okoli skale so nameščeni kamni z imeni vseh sedmih porabskih naselij. Glavni organizator pohoda je predsednik Porabskega kulturnega in turističnega društva Andovci Karel Holec. Soorganizatorji so Državna slovenska samouprava, Zveza Slovencev na Madžarskem in Oddelek za narodnostna in cerkvena vprašanja pri Uradu predsednika vlade. Masaža ob pripovedovanju Po pravljičnih krajih To je naslov projekta, ki ga je EGTZ Muraba vložila pri Komisiji za hungarikume in z njim bila uspešna. Projekt temelji na porabskih vrednotah, ki so jih člani Komisije za register porabskih vrednot vanj že zapisali. Zaenkrat v njem najdemo deset vrednot, med njimi so porabsko borovo gostüvanje, vrajža nauč v Andovcih, svetlobni križ v Sakalovcih, cerkev sv. Štefana Hardinga v Števanovcih, izdelovanje papirnatih cvetlic itd. Na šestih od teh (za vsako vas ena) bo temeljil projekt, katerega cilj je tudi privabiti ljudi v našo krajino. Projekt ima več etap. V prvi bi se zbrale avtentične pravljice, pripovedke in legende porabskih vasi, na podlagi le-teh bi strokovnjak napisal »pravljico Porabja«, ki bi ljudi vodila po naših krajih, ob tem bi spoznali kulturne in druge vrednote le-teh. »Porabska pravljica« bi bila objavlje- je bil podprt s štirimi milijoni forintov. Tiskovne konference Borka Szoták, vrtec Sakalovci Na tiskovni konferenci (z leve): direktor EGTZ Muraba Bálint Papp, predsednik DSS Karel Holec in ministrski komisar za hungarikume Zsolt V. Németh na v tiskani obliki, bi se pa pojavila tudi na spletu in bi bila opremljena s qr-kodami. S tem je novinarje seznanil direktor EGTZ Muraba Bálint Papp, ki se je zahvalil občini Števanovci, da so projekt lahko vložili preko njih. Projekt na Gornjem Seniku se je udeležil tudi ministrski komisar za hungarikume Zsolt V. Németh, ki je izpostavil, da Evropa doživlja krizo identitete, zato moramo z lastnimi vrednotami določiti samega sebe. M. Sukič porabje.hu TEDNIK SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Založnik: Zveza Slovencev na Madžarskem Za založnika: Andrea Kovács Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov založnika in uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@gmail.com ISSN 1218-7062 Časopis podpirajo: Državna slovenska samouprava, Urad predsednika vlade, oddelek za narodnosti, Zveza Slovencev na Madžarskem in Urad vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali Tisk: 52 USD. Tiskarna digitalni tisk d.o.o. Številka bančnega računa: HU75 Lendavska 1; 9000 Murska 11747068 20019127 00000000, Sobota; Slovenija SWIFT koda: OTPVHUHB