ftt. no
V Gorici, v torek due 27. septembre 1910.
1,-4,
Sihaja trikrat na teden, in sicer ˇ torek, ietrtek in goloto ob 4.
uri ^popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Oorici na dom posiijana:
vse leto   .   .   15 K ,»¦ . ...   .   10 „
Posamične številke stanejo 10 vin, V Oorici se prodaja „Soča" v vseh tobakarnah.
ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem* in" 6radi*6aBSkemu ' in dvakrat v letu „YoRni red železnic, parnikoT in poštnih nex".
Ha naročilabreMoposlane na-/. ročnine se ne oziramo.
?***J
»Vae ta Harod, svobodo in napredek!« Dr. K. Utrig;
¦ . Uvtduifitvo
3 i nahaja v Gosposki ulici St 7 7 Oorici v I. uadstr. na ieine,
Upravniitvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica,
Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., ^-krat 14 vin., 3-krat 12 Vin. vsaka vrsta. Večkrat po po* godbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin! vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
- TtU^oa ftt. *3. —
„Gor. Tiskarna" A. GabrSfcek (pdgov. J, Fabčic) tiaka in »al.
Prvi razred na g. kr. državni gimnaziji v Gorici.
Prvi razred c. kr. državne gimnazije v Oorici je razdeljen tako-le:
I. a), ima 68 učencev; Lahov je «3, N e m c e v 5.
1. b). ima OU učencev; vsi so S l o-v e n c i.
I. c). je laška paralelka; šteje 56 učencev.
I. d), je slovenska paralelka; šteje 55 učencev.
Oddelka 1. a in I. b sta nemška; tam se poučuje samo veronauk in materinščina v* .slovenskem oziroma laškem jeziku, ves drugi pouk je v nemškem jeziku, torej tako, kakor je bilo doslej.
Sprejetih je bilo letos . prvi razred 115 slovenskih dečkov in 119 laških. Ker so se obetale paralelke, bi morala biti d v a oddelka za slovensko in d v a za laško paraielko; oddelka slovenske bi štela 57 in 58 učencev; oddelka laške pa 59 in (>U.
Ali tu bi vlada ne vedela, kam dfii S nemških dečkov!
Bog varuj, če bi šlo teh 5 nemških dečkov v slovensko ali laško paraielko! Mati Oermanija bi jokala, nemški »Volk-srat« bi rohnel; ali nauCno ministerstvo je že samo na sebi tako ultraneniško, da bi mu ne dopustila vest, zapustiti 5 nemških dečkov v Oorici. Ti se morajo šolati v nemškem razredu. Na tem stališču stoji ministerstvo. Da pa ne bodo sami, morajo pod težo nemškega pouka tudi slovenski in laški otroci! Vlada hoče obdržati nemško gimnazijo v Gorici in sicer tako, da ostane s številom učencev na% prvem mestu, paralelke pa stopijo v ozadje. Prav pa bi bilo le to, da bi stopile v ospredje paralelke z oddelki ter da bi izginil nem« ški razred.
Ministerstvo je določilo za paralelke. po 50 učencev, ali milostno je sprejetih v slovenski razred 55 učencev, v laški pa 56. To pač kaže, da se misli minister-
stvo glede določbe števila za paralelke .sukati okoli 50 ter dovoliti več ali manj učencev, kakoršno pač je skupno število sprejetih.
. Sprejetih je letos vseh skupaj 239; v! paralelke, slovenske in laške, jih je šlo 111, drugt pa so pograbili ter jih pometali' v nemška oddelka. Torej nekako pol in pol - tako je razdelilo ministerstvo. —-'" Polovica učencev naj se šola v materinščini, polovica pa naj se muči s tujščino pod tujimi profesorji, ki ne poznajo ne-naše dežele ne našega ljudstva ter seveda ne znajo niti besedice našega domačega jezika. Polovico hoče vlada strojitipo svoje, po starem nemškem sistemu, po, katerem se povzdiguje Nemca in nemščino ter meče v stran Slovence in slovenščino; po katerem se skuša iztrebiti slovenski čut iz src učencev ter vsaditi va-nja čut za nemštvo, njega moč in veljavo. Ti nemški razredi imajo biti tvornice, 'ki naj bi trgale slovenske sinove proč od domačije ter jih pretvarjale v pol - Slovence ali bi jih najrajše kar popolnoma odtujile svojemu rodu.
Mi pa hočemo, da se te tvorniee za-pro ter odpro učilnice za našo mladino z našim učnim jezikom pod domačimi učitelji.
Razdeljevanje na pol in pol: toliko v slovenskih toliko pa v nemški razred, mora nehati s prihodnjim šolskim letom. V ta namen pa morajo naši noskmei nastopiti prav energično, da dobimo v Oorici res slovensko gimnazijo za vse slovenske učence. To zahtevamo in to nam pritiče po jasni besedi temeljnih "državnih zakonov.
Prmnembi občinskega volilnega in
(Konec). S 25.                           ;
Zapisnike in volilne spise sprejme v, varstvo župan, ki mora, čim konča vo-'
litev v vseh. volilnih razredih, naznaniti izid Volitev okrajni politični oblasti in *)i'žetnemu odboru.  .                                   ,
.     ;                         § 26.
Ako se pri volitvi i?bere oseba, ki ni izvoljiva, ali ki uveljavi postaven razlog, ki jo izvzema od izvolitve, stopi na njetio mesto kot sU.rar.bia, oziroma namestnik, oseba, ki je prejela v dotičnem. volilnem razredu po starešinah, oziroma po namestnikih najvišje število glasov.
Isto velja, ako se izvoljenec brez postavnega razlaga brani sprejeti izvolitev; pri tem ni prejudicirana globa, kise ima naložiti v smislu občinskega reda.
'S'27.
Ako je kdo že izvoljen kot starešina v enem volilnem razredu, *>e ne štejejo glasovi, ki bi se morebiti oddali zanj v volilnih razredih, ki volijo pozneje.
Ako se pa izvoli za starešino v volilnem razerdu, ki voli pozneje, oseba, ki je že bila izvoljena za namestnika, v volilnem razredu, tki je volil prej, je njena, izvolitev za starešino veljavna, in stepi na njeno mesto kot namestnik, kdor je v dotičnem volilnem razredu prejel po, njej najvišje število gflasov.
S 28.                       .
.Volilno (»pravilo more izpodbijati vsak volijec radi nezakonitosti, ki so se izvršile pri volilnem postopanju (§ 12— 27). ako bi mogle zatrjevane nepravilno-sti spraviti v dvom izid volitve.
Istotako more vsak voiilec zahtevali, da se razveljavi.izvolitev oseb, ki jim manjkajo -pogoji za izvoljivost, ozirou-?-' ..ki s|> izvzete ali izključene od izvoiji-vosti.
(V obeh slučajih se anorajo predložiti, utoki v psmih dneh, računajoč Od na-* slednjega dne po izvolitvi, županstvu, ki* Jih predloži v treh dneh potom okrajne' politične oblasti na c. kr. namestništvo, . da o njih odloči.
Namestništvena odločba je končno veljavna.  .
Ako namestništvo odloči, da se ¦mora na utok, predložen v smislu prvega odstavka tega paragrafa, vse voliino o-praviio razveljaviti mora razpustiti občinski zastop in poskrbeti v smislu občinskega reda z dne 7. 4. 1864. dež. zak. št. 8. sporazumno z deželnim odborom za začasno opravljenje obč rslkih poslov in za to, da se brez odlo/ i razpišejo nove volitve.
Ako namestništvo na predložene uto-ke razveljavi izvolitev oseb, ki nimajo pogojev za izvoljivost, oziroma, ki so izvzete ali izključene od izvoljivosti, mora imenovati osebe, ki jih je namesto njih smatrati za izvoljene v smislu § 26.
§29.
Ako se izvoljene osebe, ki jiht manjkajo splošni pogoji za izvoljivost, oziroma, ki so izvzete aH izključene 6d izvoljivosti, ne da bi se bila izvolitev izpodbijala pravočasno v smislu drugega odstavka 8 28, je dolžna okrajna politična oblast uradno razveljaviti volitev in imenovati osebe, ki jih je namesto njih v smislu § 26 smatrati za izvoljene.
Te vrste odločbe pa mora izdati okrajna politična oblasti v osmih dneh, računajoč od dneva, sledečega dnevu, ko ji je bil naznanjen izid volitev (§ 25.) oziroma, ako so bili predloženi utoki v smislu prvega odstavka § 28., tekom osmih dni. računajoč od dneva, sledečega dnevu, ko se je vročila okrajni politični oblasti dotična odločba c. kr. namestništva; pozneje' izdane odločbe niso veljavne.
Proti, takim odločbam morejo osebe, ki se je njih izvolitev razveljavila podati utok na c. kr. namestništvo tekom 14 dni, lačunajoč od dneva po vročitvi dotičnega odloka; namestništvo odloči končno — veljavno.
ČETRTO   POGLAVJE.
Volitev   žu pan s t v a. .   v     §30. Vse člene novoizvoljenega   starešin-J stva skliče po letih najstarejši starešina s
Kapitan Hatteras
ali
Angleži na severnem tečaju.
Francoski spisal Inlei Verne. — Prevel 0. J.
(D*Ij»).
Doktor .-teče na mesto, kjer je nameraval narediti podkop. Ondi razširi jamo kolikor je dopuščala širina in visokost pobočja, tako da je nad glavo ostala le še čre-velj debela skorja ledu, morali so io celo podpreti, da se ni udrla.
V tla trdno vkopan kol je služil kot opora, na katere gornji konec je privezal doktor lisico, na spodnji pa vrv, ki je peljala po rovu do smodnišnice.
Tovariši so delali, kar jim je doktor ukazoval, ne da bi pravzaprav stvar umeli.
»To je vada« jim reče ter pokaže na lisico.
K vznožju podpore pa privali sodček, ki je držal sto funtov smodnika.
»To pa je mina,« pristavi doktor.
»Toda,« praša Hatteras, »ali ne bomoiv istem hipu kot medvedje tudi mi razstreljeni?«
»Ne! Dovolj smo oddaljeni od razstrelišča; sicer pa je naša hiša trdna in če jo malo razmakne, jo že tudi popravimo.«
»Dobro,« odgovori Altamont, »kako pa sedaj mislite narediti?«
»Tako-le: Ko potegnemo za to-Ie vrv, se bo opora, ki drži plast ledu nad jamo, izpodmaknila, lisica se prikaže nad pobočjem in po dolgem postu izstradane zveri bodo brez obotavljanja planile na ta nepričakovani plen.«
>To gre.«                                            ¦   ,  « •
-No, v tem hipu zažgem mino in razstrelim v enem samem trenutku goste in njihovo južino.«
»Bravo, bravo!« se raduje Johnson, k; je pozorno poslušal razlagalca.
Hatteras pa je popolnoma zaupal svojemu prijatelju in ni maral nikake razlage, temveč je le čakal. Altamont pa je hotel stvar do kraja vedeti.
»Doktor,« mu reče, »kako ižračunite dolgost priži-galuicc tako natančno, da se smodnik ravno o pravem Času užge?«
»To je zelo enostavno,« odgovori doktor, »jaz ne bom nič računal.«             *' •
»Saj imate vendar sto črevljev dolgo prižigalnico?«
»Ne.«
»Ali mar nasujete smodnika po tleh do tja?«
»Kaj še! to bi lahko izpodletelo.«
»Torej se mora eden izmed nas žrtvovati in iti smodnik zažgat.«
»Ce potrebujete Človeka apbre volje,« reče Johnson vneto, »se jaz voljno žrtvujem.«                .
»Ni potrebno, cenjeni prijatelj,« odvrne, doktor in seže v roko staremu orožničarju, »življenje vseh nas petero je predragoceno in je ohranimo, hvala Bogu.«
»No, sedaj pa'vidim, da jaz tega ne uganem,« de Amerikanec.                         \
»No,« odvrne doktor, »če bi si ne znali pomagati iz te »adrege, čemu; smo se pa potem-fiziko učili?«
»C)h! fizika fizika!« s   vzradosti Johnson.   ¦ ' \h\ Ali'nimamo*tu električnega člena in dovolj dolgih prevodnih žic, onih, ki šo nam služile na stolpu?« .
»No in?«    "           '    ¦           '     '      '
»No, zažgomo smodnik, kadar se nam bo ljubilo, trenutno in breaj nevarnosti.*
»Živio!« zakliče Johnson.
»Živio!«.ponove njegovi tovariši, nemeheč se, ali jih njihovi sovražniki slišijo ali ne.
Takoj sta bili električni žici napeljani po rovu. od hiše do podkopa. Na enem koncu sta bili zvezani s členom, na drugem koncu pa sta bila konca obeh vtaknjena v sredo soda, tako da je bil prav majhen presledek med njima.
Ob desetih zjutraj je bilo vse končano. Bil je skrajnj. čas, kajti mi-Ivedje so besno razkopavali in razdirali.
Doktor izreče, da je čas' prišel. Johnsona postavi v . smodnišnico z nalogo, da potegne za vrv, ki je bila privezana za podporo.
»Sedaj pa,« reče doktor, »pripravite tudi svoje orožje za slučaj, če bi oblegovalcev ne pobilo v hipu, in postavite se poleg Johnsona; koj po eksploziji planite venkaj!«
;vVelja,« odgovori Altamont.                      -
»In sedaf, mi srno storili vse, kar irhorejo ljudje storiti; pomagali smo si; naj nam .pomaga tudi nebo!«
Hatteras^ Altamont in Bell so stopili v smodnišnico. Doktor sam je ostal pri bateriji.
»Pozor!« zaičuje Kmalu oddaljeni glas Johnsona.
»Vse gre' dobro,« mu odgovori doktor.
Johnson »krepko potegne z« vrv in izpodnese oporo, potem pa skojči k lini in gleda.
Površje pobočja se je bilo udrlo in lisica je ležala na razvalinah ledu* Medvedi so sprva' ostrmeli, potem pa brez bbotavljanfa planili na svoj novi plen.    ; '^Ogenj!«3 zakričTJohffson.   "''
':.'    •¦• <Da3ie prife);;;;;.^j'^;!":
posetmuii povabilom k. ustanovnt seiu. da *i2VoRJo župana in podžupane:      *
Ta seia.se napftv»ej:v 14 dneh po pra-vomočnosti volilnega o&ravila v smislu :trfett& pog&Vja.   .  ,     -  .
Na vabilu se rcavetieta dan in ura .seje.    '¦  -,¦•*¦:  ¦-¦ •   -v  - '
'Sbltcanic- ustanovne seie novoizvoljenega starešinstva se objavi z razgla-isomv ki se javno pribije/'
: .Dolžnost starešin je^ se odzvati vabilu, da se naj udeleže ustanbVne seje; kdoT bi spiloh, .ne prišel. alj se: odstrani!* pridno se dovrši^ volitev, ne-da bi se tehtnici razlogi opraviči? svoje odsotnosti ali svoje odstranitve, zapade globi, ki jo zarnore starešinstvo zc večino glasov pri seji navzočih starešin Odmeriti do zneska IGO kron.
Proti natožitvi gtobe'sei more položiti utok na okrajno politično oblast v treh dneh po vročitvi dotičnega odloka.
Zneski teh glob, ki jih iztirja okrajna politična oblast, čim so postali dotični od-0.-J pravomočni; se stekajo v občinski uboški zalog.
Ako seja ob prvem sklicanju ni sklepčna* se skliče na isti način v naslednjih 14.dneh druga seja; ako je tudi drugo sklicanje brezuspešno, se skliče v gorenjem roku tretjič ustanovna stareŠinstve-na seja,, in se postopa proti zamudnim členom starešinstva v smislu določil pričujočega paragrafa.
Ako je tudi tretje sklicanje zaman, razpusii c. kr. namestništvo občinski za-stop in poskrbi v smislu § 96. občinskega reda sporazumno z deželnim odborom za začasno opravljanje občinskih poslov, kakor, tudi za to, da se brez odloga razpiše jo nove volitve.
Ako najstarejši člen starešinstva ne sklicuje redno starešinstva v ustanovno sejo, odredi okrajna politična oblast drugega čiena novoizvoljenega starešinstva, naj prevzame njegove posle. §31.
Okrajna politična oblast je pooblaščena "odrediti k ustanovni starešinstveni seji svojega zastopnika, ki pazi na to da se postopa zakonito; iz tega pa ne smejo izvirati troški za občinsko upravo.
V gorenji namen mora biti okrajna politična oblast pravočasno obveščena o dnevu m uri, ko je seja sklicana.
Najstarejši, člen novoizvoljenega sta-- rešinstva,, oziroma starešina, ki se namesto njega odredi v smislu zadnjega od-siavka § 30, vodi volitev kot predsednik hi pritegne dva druga navzoča člena starešinstva.
§ 33.
Kot či.eni Županstva zamorejo biti iz-' voljeni le efektivni starešine. Izvzeti so: 1) aktivni,   dvorni,- državni in deželni ,    uradniki in sluge, nadalje uradniki in
, sluge javnih zalogov; 2X dužni- pastirji, vseh   v.eroizpaveda-vanj;     ;-
3)  osebe, ki ne prebivajo v občini;
4)  osebe, ki so bile odstavljene po določilih občinskega reda od svoje službe kot členi županstva, za dobo treh let po odstavitvi.
Osehe, ki so si v sorodstvu in,svaštvu v prvem in drugem kolenu, ne morejo biti ob enem členi županstva.
§ 34.
Za-veljavnost izvolitve morajo biti pri ustanovni seji ob prvem sklicanju najmanj tri četrtine vseh členov starešinstva navzoče; pri seji ob drugem ali tretjem sklicanju pa zadostuje, da Se navzoča polovica starešin. Izvolitev se izvrši v obeh slučajih z absolutno večino glasov, navzočih starešin.
Volitev je tajna; voli se z glasovnicami.;                                        '.    f   .
' "'"""           ' '§'35/ •
Pred vsem je izvoliti župana. Ako se pri prvi volitvi ne doseže potrebna absolutna večina glasov, se preide k ožji volitvi.                                               ',
Pri ožji volitvi se morajo volijci.o-lejiti na osebi, ki sta prejeli pri prvi najvišje relativno Število- glasov, Ako so glasovi enako razdeljeni, odloči greh, .¦— ki ga potegne predsednik — koga je sprejeti v ožjo voitev.
,4/ Vsak: tfaaJki se odda.pri drugi volitvi osebi, ki ni sprejeta v ožjo volitev je neveljaven,       -          r*«S*v.-i^
Ako so pri ožji volitvi &mvi enako razde||gk odloči Žreb, fk|; g«; potegne predseilmik.                 .^O"   ' :.*..*"••.*.
ivph    §36,,,'/     ^;,
Cifti:i%iupan izvzete, se volijo jiod-
'¦- M glasbvnice je zapisati tolika imen, kolfeir jfe ^Rodžupariojv ki jih je valiti. č&^f&vUna Šnena, ^Pisana na^koscu gla$&v*rire, nfbridejo- v poštev. ; -. / fAko se tejno ali dfii|||pQd|tt^iskih jnest ne doseže ¦ absolutna^ V«iiii«i^sov, se preide k ožji volitvi.
, ,0žja: volitev se vrši za podžupane, ki se imajo še izvoliti po podžupanih, ki so dobiti hadpolovično večino glasov; v ožjo volitev se sprejmejo starešine, ki so prejeli najvišje relativno število glasov po starešinah, kj so že izvoljeni podžupani, in sicer v dvakrat večjem številu nego, je podžupanov, ki se imajo še izvoliti.
V ostalem veljajo nalična določila § 35,
§ 37-Ako se izvoli podžupanom oseba, ki je z županom v prvem ali drugem kolenu v sorodstvu ali svaštvu, se mora vršiti za podžupansko mesto, ki se iz tega razloga izprazni, nova volitev.
Ako se izvolijo za podžupane dve ali več oseb, ki so med seboj v sorodstvu ali svaštvu v prvem ali drugem kolenu, je smatrati za izvoljeno osebo, ki je prejela največ glasov, in, ako so glasovi enako razdeljeni, osebo, kj jo odloči ffo predsedniku potegnjeni žreb.
Za še nezasedena mesta se vrši nova volitev.
§38.
O volitvi županstva je spisati zapisnik, ki ga podpišejo predsednik in vsi pri volitvi navzoči členi starešinstva.
Ako se člen starešinstva brani podpisati zapisnik, se to zaznamuje v zapisniku, in se navedejo razlogi.                    '
Zapisnik se shrani z vsemi spisi vrečki se tičejo volitve, v občinskem arhivu; poprej še pa se mora odposlati' prepis okrajni politični oblasti in deželnemu odboru.
Določila §§ 30—38. se uporabijo tudi, ako se morajo tekom poslovne dobe občinskega zastopa zasesti županovo mesto ali pa eno ali več pbdžupanških mest, pri čemur ostanejo ostali podžupani v svojih službah. '
V  prvem slučaju slkliče volilno sejo zakoniti namestnik župana, v drugem slučaju pa župan.
Povišanje člena županstva iz nižje v višjo vrsto, ali podžupana v župana je dopuščeno le potom volitve v smislu določil pričujočega zakona.
V  slučaju nadomestnih volitev za županstvo Velja razlog, ki izvzema od ižvo-ljivosti radi sorodstva ali svaštva, le za novoizvoljene in ne tudi za člene županstva, ki so že v svojih službah.
PETO   POGLAVJE. § 40.
Župan je dolžan popraviti vse potrebno za volitve in pričeti z volilnim postopanjem v smislu drugega in tretjega poglavja pričujočega zakona pravočasno, iri sicer tako, da se novo starešinstvo, ako le mogoče ustanovi istočasno, ko poteče postavna doba starega starešinstva, §41,.
Ako bi se to po krivdi županovi zanemarilo, in bi se poslovna doba starega starešinstva nezakonito zavlačevala, poveri okrajna politična oblast posle, ki pri-stojajo županu v smislu drugega in 'tref ** -ga poglavja pričujočega zakona, drug*t u členu starega županstva in, ako bi to ne imelo uspeha, drugemu Členu starega starešinstva.
Člen II.
Ta zakon stopi v veljavo z dnem, *ko se razglasi, in se uvdljavi za vse občinske volitve, ki se bodo po njega razglasitvi izkazale potrebne vsjed tega, ker poteče poslovna doba občinskih zastopov,
Ako se je ob razglasitvi tega zakona že uvedlto volilno postopanje po prej ve-
ljavnih zakonih,, se potospanje razveljavi, in volilno opravilo se zopet prične po do« ločilih tega zakona.
Člen III. Moiemu Ministru   nattin}i&%ywi Je liočeno, da te vrši ta zakon.
3    D0PISfc#
Iz kanalskega okraja; 3
.; V Desklafc 21. 9. 1910» — Da itM-liko odgovorim ha UizrijivOopis, katerega je prinesla »Gorica« z ane IV. fin. o meni, o mojej krčmi m o onem koncertnem in lioteisKem mužikantu ipo klerikalnem zmerjanju) »Vazetu«. Un se imenuje Rafael Brezigar pa ne »Paže«; to je seve-ua po katoliško, da se zmerja ubogega krojača, kateri bi mogel biti vsakemu do-' bremu človeku v pomilovanje, ker vprašam, ali je on kriv, če ga je Bog takega ustvarit? Zahvaliti bi ga morali,'da sij sam, svoj kruh služi m da ga občina ne= redi. (Sramota za klerikalce, ki se norčujejo iz telesnih hib. Ali v tem so moj-; stri!)
Od dne 25. avgusta sem dal prostor g. Janezu Sviligoju in Francetu Kožlinu loba iz Biljane v Brdih) za lupljenje če-špeij, katere smo po Desklah kupili, seveda pri takem opravilu se rabi dovolj ženskih oseb za lupljenje. Ljudje so pa radovedni, kako se to delo vrši in ne bom tajil, ko so prišli nekateri iantje in možje ob večerih to delo gledat, je tudi oni krojač, ko je z dela k meni prišel, kateremu sem dal brezplačno prenočišče, kakšno za kratek čas zaigral in jaz sem seveda tudi kakšen kvartinček pri tem prodali. Glejte, ljudje božji, kakšna sveta nevoščljivost. Oni pa, katerega sumim za dopisnika »Gorice«, je tudi zahajal k temu »koncertu«, kakor ga on imenuje, pa ne s prav lepim obnašanjem, ampak z vednimi »oštjami« in »božjimi strelami« v ustih. Nadalje piše, da mora Paže fantom dva dopjona rebule plačati, predno srne zaigrati. Rečem Ti lažnjivec! Niti vinarja ni še on plačal, kdo ti bo pa tudi verjel, da bo godec fantom plačeval, nasprotno ste ga morali vi drugi plačati in mu piti in jesti dati, ko ste ga odpeljali s seboj, da Vam je godel. Takrat je bii seveda dober godec, še predno nedeljo je bil dober, sedaj pa kar naenkrat za nič več. Seveda je že tako, če klerikalci imajo kakšno reč, je dobra in vse časti vred-* na, če pa ravno isto reč ima potem na-predniak, izgubi v vaših očeh vsavjsJjavo.
balje praviš, da se pri fneriVv »ek-stracimru« brez- oken cvika in »mavšlja«. cele noči. .Kolikor be^ed, toliko Iaži.! Še igralnih kart pri hiši nimam. Zato born še iskal g. dopisnika za zadoščenje na sod-niji. Vsak čitatelj bi mislil, da je pri meni igralna hiša kakor na Monte Karlu. Resnica pa je, da druge igre ne držim kakor na kroglic, kar lahko. dokažem. Res pa je to, da se igra »evik« in »mavše!« z večjo svoto denarja na mizi nekje drugje v Desklah in to čez dan in po noči in kadar jih tam zapodijo, pa gredo, v kakšno skrivno klet, kjer kvartajo in igrajo do belega dne. To lahko dokažem, in to ne le da se je dogajalo nekdaj, to se dogaja vsako nedeljo in praznik. Kar se pa tiče onega avtomobila, katerega je baje moja mama kupila na Jesenicah, mi poleg tega še preostaja toliko, da v avtomobilu se vozeč lahko ugriznem kakšen kolaček domaČega pridelka in kakšen košček bovškega sira in zraven tega imam še za kak kvartinček in za mamico poleg gramofona še za kakšen požirek sladke kavice.
Ti pa, ubogi revček," ki si mi obljubil, da me boš v časnike del, nimaš toliko, da bi se peljal k eni klerikalni veselici v Av-če s svojim denarjem, in ko si se vozil iz. Deskle oziroma iz Plavi v Gorico h g. dr. Bi-eceljnu, si moral že veš kam na posodo priti. In sedaj te čeprav si ti med »orli« jaz pa Sokol, pozdravljam: »Na zdar!« R a f a e 1 Z i m i c, »klerikalni hotelir« »Hotel Lenassi«. Pod Desklami.
Domače vesti
Akad. fer. društvo »Adrija« sklicuje dnč 30, t.;in« ob 10. uri zjutraj pri »Jelenu« izvanredni občni zbor. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika; 2. Podporni iklad;
' 3, Slučajnosti, Tovariši in starešine, pridite vsi! Vabila se ne razpošiljajo.
Odbor.
Bivši nemški mlnlster-rojak Schrpl-ner v Gorici. -^- Včeraj se je mudil v Gorici dr. Schreiner, bivši nemški minister-rojak. V družbi znanega Kropscha, kj je eden prvakov pri Šildmarki in Schulve-reinu, si je ogledal Schreiner gimnazijsko poslopje. Po hodnikih in sobah je odmevalo »ekscelehe«. Kaj ima opraviti odslo-vljeni nemški minister-rojak Schreiner v gimnazijskem poslopju? Ali ni bilo no-benega^VRi U bil.,vrgel iz poslopja tega odposlanca nemškega »Votksrata«? Kaj tiči za njegovim obiskom?
Ali ista dr. Tavčar In dr. Triller splet-karila proti bivšemu županu ljubljanskemu Iv. Hribarju? — Veliko se je pisalo in govorilo,- kakor da bi bila poslanca Tavčar in Triller spletkarila za hrbtom Hribarjevim proti njemu glede županskega stola; da bi postariupan dr. Tavčar. Ljubljanskega tržnega komisarja g. Ad. liihmjkarja sta,;imenovana, gg. tožila, ker je raznašal vesti, da sta spletkarila proti Hribarju. Radi tega se je vršila razprava pred okrajno sodnijo v Ljubljani; Ribni-karju se ni posrečilo doprinesti dokaz resnice; zato je bil obsojen na en teden zapora.
Deželne podpore. — Z dežele: »Novo zasedanje deželnega zbora, je pred durmi, a. de ž e l n i o dfb o r še s e d a i n i n a-kazal r a zn i m Jtp r p.p.r a c i j a m i n društvom v zadnjem zaseda-ii j u d o v o.l jenih podpor.,
Vse kaže, da hoče deželni odbor z raznimi praznimi in sila zvitimi izgovori, (to ve le oni, ki išče tam dovoljene podpore,) denar popolnoma odtegniti.
Iz tega se razvidi, da sklepi deželnega zbora nimajo pri deželnem odboru nobene veljave, ker jih hoče sistirati. Pri takem ravnanju deželnega odbora je zasedanje deželnega zbora brezpomembno, ker njega sklepov ne izvršuje deželni odbor.«
Opomba uredništva: Tako pač je. Prej bobnanje in bahanje, ko treba izplačati, pa tisoč pomislekov in polno ovir. Saj smo povedali, da je rekel neki velik gospod, ko so delili na levo m desno, ter ga
je nekdo vprašal: odkod pa denar?------
»a, saj tako ne bo treba vsega izplačat i«. Da niso imeli namena, vse izplačati, spričuje pač dovolj gorenja pritožba z dežele, ki trdi, da če se še tako prosi, se ne dobi nič; sami izgovori so doma na deželnem odboru, o dovoljenih podporah nočejo pravzaprav skoro slišati. Nekaj se že izplača, ali koliko nasproti d o v o I j en i m svotam?!
Ob tej priliki pozivamo ponovno županstva, društva, korporacije, katerim je bilo kaj dovoljeno, naj se požurijo ter storijo vse potrebno, na kar se jim mora izplačati dovoljena podpora. Vse ugovore, izgovore in zavlačevanje pa naj naznanijo nam. To bo lep obračun glede podpor, zadnjič s takim hvatisanjem dovoljenih!
Larifari. — »Gorica« se silovito zanima za vsak korak g+ G a b r š č e k a. V zadnji številki je s sveto unemo pripovedovala »larifari«, ki jih jej je natvezil kak hudomušen naprednjak. Ker se že dela, da je dobro infprmovaha, zakaj ne pove svojim backom tega:
»Gabrščekova okolica je skušala prepričati voditelja narodno-napredne stranke, da so kavči okoli »Gorice« veliko večji lumpi nego jih šteje Gabršček sam. V čem, za kaj, kako bi pokazali vso svojo
nizkost......o tem bo v javnosti morda
tudi še govora. In GabrŠČek je dejal: »Prav, pa poskusimo!« — Vse drugo so zares larifari! Kavči okoli »Gorice« naj zdaj pokažejo, ali so res manjši lumpi, kakor jih smatra Gab„ ali so tako veliki lopovi, kakor jih smatrajo tisti, katerih tolmač hoče biti »Gorica«. Pika!
Slaba vest klerikalcev ob začetku šolskega leta v Gorici. — »Šolski Dom« je poln. To se umeje samo ob sebi. Učencev in učenk za slov. ljudsko šolo je pač obilo v Gorici! Nekaj jih gre na vadnico. ali navadno le otroci boljših starišev, Š. D.« jih sprejme* kar more (pa jih tudi odklanjajo!) driigi gredo pa v laške šole. Eksperimentirali so zadnje čase z zasebno slov. gimnazijo; bolje bi bilo, da so se pobrigali možje okoli »Š. D.« za to, da bi mogli spraviti pod streho ljudskošolske slov. otroke!   —   Stariši se ob pričetku
šolskega leta pritožujejo, ker ne vedo, kani pride otrok. Ker Jih. »S. D.« ne more sprejeti toliko,, kolikor bi jih pač moral, mora biti tu vmes kak krivec! In glejte, kdo je kriv! »Soča« je kriva. Koze se morajo smejati taki trditvi klerikalnih prismod; toda »Soča« je fcriva, tako zveni- iz notice .»Narodnost »Soče« v ?>(^Aci5^^.'%Slj^^eu^^^^tniki^s^ lopovstev 'kleVikara^aztlira^V na Goriškem! .—- Kriv, da ne morete" dobiti .vsi, slov. otroci V Gorici slo vedskega \: poujfca je v glavnem dr. Gregorčič in oni'ž njim, ki so uzurpirali.L.J2% ter ga zijajo tako lepo izkoriščati V v .svoje' namene) Ko. se je zvezal t dr. Pajerjem, je prvo opustil boj za slov. ljudske šole v Gorici! Pisala je celo njegova, »Gorica«, da se ne-godi Slovencem: daluL okoli Podlurna nobena krivica, če pošljejo svoje otroke tie v mestno šolo, »Š. D.« v klerikalnih krem-' pljih— ta okolnost škoduje, da Slovenci v Gorici toliko, "trpijo radi ljudskega šolstva ter da vsako leto požro Jaške ljudske šole nekaj slovenskih učeueev in u-čenk. — Klerikalci Uo se zbali takih očitkov, zato so se falotsko zagnali v »Sočo«, ali tako neumno, d a s e i e n j e v i d i, k a k o Škod u j e j o slovenske m ti ljudskem« šolstvu v Gorici t e r k a k o g o n i j o si o v e n s k e o t-r o k e v la š k e šol e. Pa kaj jim je to — da jim le ostane »S. !).«, da ga bodo še nadalje izkoriščali v svoje nečedne namene!                     ¦'    *
»Čuki« hočejo učiteljske krvi ali c. kr. drž. pravdništvu in c. k. Šol. oblast-iiijaui v razmotrivanje. — Neki Vrtovec iz Velikih Zabel}, ki je baje pravnik, ki bi bil pa pravzaprav imel postati vojščak sv. cerkve in se tega učiti v lemenatu, a rajši hujskari po čukarskih zveranjjh, ta ube-g!i lemenatar se je povspel do naravnost nečuvenega poziva! Drznil se je klicati 'čuke« na žabeljski »čukljadi« na boj z besedami: >p r o ti svobod o m i s e I-n i rn u č i t e l j e-'m, k i h o č e j o r a z-k r i s t j a,n i t i na š o m 1 a d i n o, <b o j, neizprosen bo j, boj na nož h. (Glej Vrtovčev »popravek« v »Primorcu«)«
Zahtevamo od c. k. oblastnij, da se naredi konec takim in enakim pozivom na bo j" n a nož«, ker drugače se bo učiteljstvo, ki pa živi še. menda v svobodni državi, moralo samb braniti; učiteljstvo si bo moralo nakupiti revolverje, da se bo "branilo v slučaju napada »čukov«, ko jih bo kak novostrujarski akademik pozival na boj na nož proti uči-teljstvu.
Če poteče učiteljska kri izpod nožev čukov«, ki so bili pozvani od ubeglega iemenatarja Vrtovca, bodo sokrive tudi Oblastnije, če ne primejo tako nevirnega pozivatelja na boj na nož proti ueitelj-stvu! Saj morajo vendar skrbeti za svobodno gibanje državljanov ter za javni mir in red.
Zahtevamo to0 ker je že skrajni čas, ker »Čuki« po pozivu Vrtovca Že vohajo kri. svežo učiteljsko kri!
Vse gg. tovariše in tovarišice pozivamo, da se obrnejo do c. k. okraj. glav. za dovoljenje: nositi revolverje, ker bo pri prvi priliki napaden kak učitelj ali učiteljica od krvoločnih in krviželjnih »čukov«, katere je pozval »na boj na nož« pravnik Vekoslav Vrtovec iz Velikih Zabeli.
Da je to res, se vidi iz tega, ker so si že oškropili s svežo krvjo svoje srajce v Velikih Zabijali na dan, ko so bih pozvani na boj na nož.
Krvi, učiteljske krvi bi se radi na-pili ti »čuki«. To je »čukarska« vzgoja. Učitelj. Kapucin proti vojaku. V nedeljo zvečer se je peljal iz Krmina v Gorico neki vojak-planinec. V vlaku mu je rekel menili, naj ne kadi, kar ga je razjezilo, da je začel preklinjati. Ko je prišel vlak v Gorico, je kapucin poklical redarja ter rekel, da naj prime vojaka, ki je žalil v vlaku sveto cerkev. Vojak se ni pustil prijeti. Reda; je vzel bajonet vojaku, vojak pa mu je potegnil iz nožnice sabljo. Umešaval se je tudi kapucin. Končno je vojaka odpeljala patrulja in odšel je v klošter kapucin, prepričan, da je storil veliko bogoslužno delo!
Oni vojak se piše Sfiligoi. Iz ljubosumnosti streljal na svojo ljubico..— Ivan Cej, 21 letni mladenič, stanujoč v Ulici' Orzoni, je HnbiJ 19 Jetno
• Doto Maraževo s Ptaeute. /Fa pa je go- če zna zakrpati staro obleko, ampak ] Vorila rada tudi z\4rugiufl, kar ni bilo 'jgneti mora tudi pripraviti si navadna 1 ihteč" Cejii.*V Ifedeljo ponoči se jeTspfl z l domača oblačila, ker sivs tem prihrani ve-
njo in vstrelil na njo,, Zadel jo je v prsi. Deklica je omedlela.. Prvo pomoč so jej dali iz vojaške bolnišnice, potem"pa so jo prenesli v žensko bolnišnico. Krogljo so jej potegnili iz prsi; stanje njeno je si-j^-joevarncualLupati je, da okreva. Ceja iščejo.          '   ' .'"''¦
Smrt v koritu. — V Novakih pri Cerknem je utonila pred nekaj dnevi štiriletna hči posestnika Peternela po domače Graparja. V navzočnosti petletnega bratca je zlezla na korito v katerem je bila okoli 20 cm visoka voda, padla in utonila, bratec pa je odšel v hišo in molčal. V koritu* ki se nahaja zraven vhoda v hišo, je našel deset minut poznje nesrečni oče svojo utopljeno hčerko.
V občinskem zaporu v Vrtojbi bi se bil kmalu zadušil neki 36 letni Franc Gor-kič. V soboto se je opil' ter razsajal. Redar ga je vtaknil v zapor. Proti jutru pa
tfko-nepotrebnih, stroškov. - Nadzorovati ijnora vso hišo in kar je okoli nje, ko je. gospodar na polju ali travnikih. Poznati mora živino in kako se,ravna' Ž njo; perutnina je navadno pod oskrbo gospodinje." ZelenJ&dh"i*vrt spada tudi v njen delokrog, itd. Žalibog pa, da je malo gospodinj, ki bi bile kos ti težavni nalogi, ker jim primanjkuje izobrazbe v teh strokah. Prilike "jim je. nedostajalo. Sedaj pa se" nudi kmetskim dekletom' poduk v tem v dbsedaj edini kmetski gospodinjski šoli na Primorskem. Koristi iste za kmetsko žen-stvo posebej in za kmetijstvo   sploh so
Razne vesti.       .
,,, Perzijski regenrt umrl. — V Tehera-nufjf lirirfli^ud^el Mulk, stari stric mladega šaha Ahmed, ki je bil regent, odkar se je prejšnji šah Mohamed Ali odpovedal
prestolu.    ¦:;-'    >-/.'... ;,5V..; ;
Irredentovec pred poroto v Celovca.
.— V Celovcu se vrši porotna razprava proti Brunu Ferluga iz Trsta radi raznih irredentističnih činov, katere je zagrešil v Trstu in v Italiji. „
Vspeh N. D. O. v trstii; — Trg. imV, nisterstvo je ugodilo zahtevi delavstva v prosti lukj glede penzije: za podlago velja 80% zadnje letne plače;  za   pridobitev ¦
I penzije zadošča 35 let službe. Te in še
-v . ~      fvr.J~UWj      lil     *.«*     lUllVUjOlVU      OJ/IUH      aU     t     •--•• — •J«'      ~»»»«v»OWM.     <J<J     IVI     •aiUfeUk'.        l\i      .
uvideli že pred par leti slovenski posest- j druge določbe so lep vspeh N. D. O.
ni ki, kar dokazuje dejstvo, da sta bila že prva dva tečaja kaj dobro obiskovana. Da je ta zavod velike važnosti za razvoj kmetijstva v deželi, je razvidno že iz tega, da ga podpirati dežela in država prvič v gmotnem oziru in drugič na ta način, da
je prihajal smrad fn dim iz zapora. Gor- j so mu za strokovne predmete ha razpo-
ki ča so dobili tam nezavestnega je slama in cunje. Prenesli so ga šnjo bolnišnico.
Gorela tukaj-
Zveza narodnih društev.
Bralno društvo »Narodni Dom« v Škrbinj se zahvaljuje g. doktorju Pucu, predsedniku »Z. N. D.«, za krasen slavnostni govor; bratu dokt. lrgoliču, odpo-slanjku »P. S, Z.«, za krasen pozdrav; nadalje bratu Toplikarju Virgilu iz Črnič za govor o pomenu in zgodovini »Sokol-stva«. Najiskrenejša zahvala bratom iz Črnič, ki so javno nastopili ter pokazali svojo gibčnost navzočemu občinstvu. Naj-iskrenejšo zahvalo izrekamo »Sokolu« iz Dornberga in Zalošč, ki sta se korpora-tivno udeležila naše slavnosti. Zahvala za vednini Dornberžanom, ki so se odzvali v tako obilnem Števil«. Zahvaljujemo-se nadalje bratskemu društvu »Sivi Grad«, za krušno pesem, »Zori« iz Kostanjevice in vsem drugim društvom, ki so nam na kakoršenkoli način pripomogla pri slavnosti. Zahvaljujemo se vsem, ki so pred-plačali vstopnino, zlasti pa g. Alojziju Luzniku iz Dornberga, ustanovitelju našega društva. Za družbo sv. Cirila in Metoda se je nabralo 45 K, katere hrani go-spiea Marica Fakin; za »Sokola« znašajo preplačila in darila ravno toliko. Srčna hvala vsem darovalcem! — Najiskreneja zahvala od strani društva, rojaku g. Rudolfu Pipan, pravniku, ki je z vsemi svojimi močmi delal na to, da se je vršila vsa slavnost v tako krasnem redu. Živel vrl rojak! — Zahvala tudi domačinu, g. Vinku Fakin, pevovodji, vsem domačim pevkam in pevcem, igralkam in igralcem in sploh vsem, kf so količkaj pripomogli k našej slavr"\sti. — Za odbor: t. č. predsednik: Vik*.;   Adamič.
Odbor dr siva »Naprej« v Dornber-8u vabi svoje (Mane k občnemu zboru, kateri se bo vršil, v nedeljo, dne 2. oktobra v, malem salonu g. K. Kerševanija pred-poldne ob 9. uri s sledečim vsporedom: I. Poročilo predsednika in tajnika; II. Časopisi, prostor in udje; III. Ustanovitev knjižnice; IV. Društveni inventar; V. Vsprejemanje novih članov in volitev novega odbora. Radi velikega pomena tega društva v Dornbergu, posebno sedaj, ker je ustanovljen »Sokol«, želi odbor obilne udeležbe vseh udov in tudi onih, kateri mislijo pristopiti. V s i ob 9. v mali »Salon« — kliče odbor.
lago njuni organi. Saj je to tudi lahko umljivo, če se pomisli, da so dandanes ravno tiste dežele na višku kmetijskega, napredka, ki imajo največ kmetjiskih ženskih izobraževališč: gospodinjskih in mlekarskih šol.
Tudi mi primorski Slovenci se moramo enkrat povspel)'* na stališče, da potrebuje naša kmetska žena,   gospodinja
i znati ne samo malo pisati, citati in raču-
' niti, ampak da ji nujno .koristi tudi stro*
i kovni poduk. Torej naj kmetski in drugi posestniki pošljejo svoje'hčerke na ta zavod, kjer si pridobe podlago in znanje za dobro gospodinjo, kjer se jim vcepi v srce tudi ljubezen do svojega rodu, da posta-
' nejo tudi dobre slovenske žene in matere.
i Tečaj, ki se otvori začetkom novembra t. I., traja 12 mesecev,   konča torej
, koncem oktobra, Gojenke dobijo stano-
• vanje v zavodu, ki je pod vodstvom šolskih sester. Pouk je slovenski in brezplačen ter obsega poleg verouka, vzgo-
. jeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora limeti dobrli gospodinja,-Zlasti se podučuje teoretično in praktično o RuHanju, šivanju (na roko in na stroj), pranju, likanj«, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se zraven tega vežbajo v ravnanju z bolniki in bolno živino. V teku enega leta se gojenka nauči toliko, kolikor potrebuje dobra gospodinja. Vsprejema se deklice, ki so dovršile 16. leto svoje starosti; le v slučaju krepkega razvitka se vsprejme tudi take s 13. letom.
I Natančne podatke o pogojih sprejetja v zavod pošiljajo šolske sestre v Tomaju p. Dutovlje. Ker je število gojenk omejeno le na 15, kar je v očigled praktični izd* brazbi istih neobhodno potrebno, je odločeno, da se naj   prošnje   upošljejo   na
' vodstvo gospodinjske šole najkasneje do 15. oktobra. Vsak zaveden slovenski po-sfstnik, ki ima hčer godno za ta ustav, naj jO Čimprej upiše, ter naj ima naš stari pregovor pred očmi, da dobra gospodinja podpira tri vogle pri hiši.
Meso iz Srbije začno uvažati v Avstrijo že začetkom prihodnjega meseca. Ocarinjevali bodo, meso v Zemunu.
Uvoz 190» volov In 2000 prešičev na Dunaj. — Poljedelski minister je dovolil neki dunajski tvfdki za tri tr$ne dneve na Dunaju uvoz 400 volov s trga v Pa-rizu,\l500 s Holahdskega in 2000 preši-čev iz Italije.
Aviatik Chavez je dobil za svoj let čez Šimplon darilo 50.000 frankov. Chavez je pri padcu na italijanski zemlji dobil težke notranje poškodbe, Poročila trde, da se mu boljša zdravje.
Kolera na Dunaju. — Umrl je za ko- • Iero mornar Štefan   Bogdan. - 'V: okraju « Hernais je bil naznanjen en slučaj kolere, na znakih kolere sta obelela   dva   kaz-nehca. .
Ljubezen v vseh jezikih, .— .Neki Škandinavec se trudi napisati delp, ki bo obsegalo fraze, ki se rabijo za izražanje ljubezni v raznih jezikih. Groenlandec odkrije svojo ljubezen tako-le: »Untfgrae-erndlainalerfimnajungnrrignjak«. * Dolga beseda — dolga -ljubezen!
Ceškj socialni demokratje so imeli v nedeljo shod v Pragi. Posl. Nemec je poročal o kongresu v Kodanju. Sprejeli' so resolucijo, da je potrebna reforma v soc. demokraciji, da so sedanje- razmere I nevzdržljive; kriva pa je trdovratnost nemških socialnih demokratov.
Pod giljotino. -"--V Remiremontu so obglavili 24 letnega Vancona, ki je bil obsojen na smrt, ker je umoril in oropal trgovca z živino Gavoilte. Kadar se izvrši kaka smrtna obsodba v Franciji, takrat dere ljudstvo v »bližino. Tako je bilo tudi to pot. 6 kompanij vojaštva je biloa.okoli zagrajenega okraja, kjer so obglavili Vancona. Vancon je bil miren, duhovnik ga je obhajal. Ali ko je prišel blizu giljotine, se je stresel, toda prijeli" so ga in pahnili na mesto, kamor so spustili giljotino, ki mu je odsekala glavo. Množica zunaj je kričala in odobravala usmrčenje. Potem ko so peljali truplo proč, je po vsej sili hotela množica k truplu; vojaštvo je bilo cel boj z ljudstvom, da je moglo končno pripeljati truj>!o na pokopališče.
Stoletnica boja na Varvarinskem polju. — Poteklo je 100 let, ko je Karagjor-gje s pomočjo ruske vojske pod poveljstvom grofa Onizka potolkel turško vojsko na Varvarinskem polju v južni Srbiji. Turkov je "bito 15.000, Srbov z Rusi sa-mo 4000. Odkrili so sedaj na onem polju dva spomenika.
Več ogrskih mornarjev je bilo pred kratkim dezertiralo z ladje »Karol VI.« v svobodno Ameriko. Takrat se je mnogo o tem pisalo. »Budapešti Hirlap« pa pripoveduje sedaj, da so se Ogri pripravljali že doma na ubeg, kakorhitro priplujejo blizu Amerike ter da so imeli že zveze s svojimi rojaki, ki bivajo tam. Pa bo.še klical kak admiral: Ogri na morje!
Trpsko-oI)rtne in gospodarske vesti.
Gospodinjska šola v Tomaju na Kra-
•-. otvori začetkom novembra s\Toi tretji tečaj. Ta zavod je v prvi vrsti namenjen kmetsk/in dekletom, hčerkam posestni-f kov, katerim preskrbi primeno izobrazbo za njih bodoči poklic, da postanejo dobre, razumne gospodinje.
Naše slovensko kmetsko ženstvo neobhodno potrebuje poduka^ če hočemo, da bode kos svoji nalogi,' ki jo zadene kakor domačo gospodinjo na kmetih. To ni dovolj, če zna skuhati žganjce in kašo. ampak mora irmeti, če /jL potreba, pripraviti okusno in boljšo jed tudi za odličnejše goste. Znati mora pripraviti iz navadnih cenih živil okusne jedi ter pri ,tem varčevati, da zamore Izhajati. Ni dovolj,
Politični pregled«
O rekonstrukciji Bienertjiovega   ka-j bineta pišejo krščansko-soc.    listi.    Kot ministra-rojaka bi vstopila v kabinet Ne-S mec dr. Urban in Čeh dr. Škarda. {        Ban dr. TomaSič   je govoril v ne-' deljo v Osjeku o političnem položaju na Hrvatskem. Ban je govoril lepo sicer, že-i le!, da postane hrvatski narod velik in ponosen. Zavzemal se za   srbsko-hrvaisko | slogo, omenjal je, da je srbsko-hrvatska ' koalicija v   nasprotju sama s seboj, on . potrebuje močne stranke v dosego cilja; [ zvečer na banketu pa je navdušeno napil ! Khuenu-Hedervarvju," :.kojega)   tiraiistva se spominjajo Hrvati s trpkimi občutki.
Mali oglasi.
pristojbina sUae flč rli. iko Je oglu obseln^li se račnna u mko besedo S Tli. Hftl?rlpnvne]!e lnseriranje >a trgovce 11 obrtnike.
nikjer ne toserira]«. S
[7hllhlia 9fl in psička nMisau, bele barv«, o ltl|UUUd 00 JQ črno liso na hrbtu. Oddati jo. je proti nagradi Via Ponte nuovo 30, I. nadstr.
Mlikmii pBkarija ii slaftltan«
v Gorici m Ktrsa v 0»tai biii)
tvrSuje narotila vsakovrstnega tudi najfl-nejega petiva, torte, kolače za blrmance in poroke, odlikovane velikonočna pince itd. Prodna različna fli»« viiv In llatt/J« na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za madgo-brojna naročila ter obljublja solidno postrežbo
«*» po ioko Mttettiili cenah.-*«
^§rX,in
za ljudske in srednje šole, učiteljišče
$ oaino^ejšib izdajah X    i   *                        i          in  vse  druge šolske
Šolske . zvezke = potrebščin =
na drobno in debelo po najnižjih eenah ima v zalogi
Goriška tiskarna A. Gabršček
V GORICI
Trgovski dom, Corso Verdi 24.
M. Suligoj,
v Goric', Via della Barriera štv. 43
(pri državnem kolodvoru)
priporoča slav. občinstvu svojo zalogo švicarskih žepnih iii stenskih ur, šivalnih strojev vsakovrstnih sistemov, dvo-koles «Puch», «Steiyerwalfenracl» itd, Zastopstvo tovarne orkestrijonov in gramofonov.
: Vse pod večletno garancijo.
franc Simčič,
krojač
Gorica, na Kornu št. 6
priporoča  slavnemu   občiiistvu svojo  krojaško  delavnico.
M&ller in Mayer sta stavila stavo, ¦v enem da letu pnfieclita svet. Občudovala sta lepo-naravo, prišla domov že Čez mescev deset. Bila sta zdrava, res, pa. ie kako, str/ sta nosila le Čevlji -„Ohoil.
»OHO'
J. Medved, Gorica
Tekalište, Josipa Verdi št 32.
Največjo zalogo pohištva na Goriškem z lastno mizarsko in tapetarsko delavnico ima
Anton Breščak v Gorici
v Gosposki ulici št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber-žimnic, blazin za pod glavo,
ogledal, slik, okvirjev, stolic. itd. ter  vse
potrebno za hišno opravo.
Gene konkurenčne, ker prodaja blaga lastnega
Oglejte si zalogo in prepričajte se!
GORICA.                               GORICA.
Narodno podjetje
Hotel ,,Pri Zlatem Jelenu'*.;
V središču ipesta. Ob glavni ulici z državnega kolotl^dr^i Zbirališče trgovskega sveta in goriških Slovencev. — Natf 30 šob za tujce od K i-20 više; Velik vrt z verando. Stekleni salon s teraso. Velik jedilni salon. Več sob za klube in sklenjene družbe. Kegljišče. — Točama z običajnimi gostilniškimi cenami za jedi in pijače. — Domača in tuja vina. Budjejeviško in pithtigamsko pivo. — Cene jako zmerne. — Postrežba pod novo upravo skrbna in točna.                                                                                    ..   '..
Častite dame!
Ne obotavljate  se  več in  prepričajte se s poskusom,  da  IHInaekov  dela in
I Ufflfll hrani ^ra8D0 ta Bežno polt. 1*I1M1wBa Ako se umivamo z ,tLAPfO-
LOK", ni treba nikakih krem, ki so potrebne pri rabi raznih drugih mil, kajti po svoji I UHfll sestavini nadomešča popol lallMllUa no kremo. En komad „LA
NOLA' prodaja se za 70 ?y, Dobiva se v Gorici pri sledečih tvrdkah: T o r o š, ' D r o b n i č i n drug, Ivančič & Kurinčič, Fran Novak in na Jesenicah pri gosp. M. Šinkar.
I Eglkl-"tl Kdor 11 oče neposredno ltlUlUlif naročiti,  temu   se   pošlje
po sprejetju * naprej nakazanega zneska pol dneita za K 4; 50 ali pa i ducat za X & tako.
Izgotavlja edino
== J. P1LNACEK  = Hradec HrAloug, na Češkem
c. in kr. duorni m agMet), stara češka  to-
uam j toaletnega mi!n,   parfumou,  cerkuenih,
voščenih In poluuoSčcnih soeč. nauadnih sle-
arinouih parafinouih svrčk             i
Ceniki jedil in pijač
_L_— za  JSosrilničapj«_______
se dobč u »Goriški tiskarni" fl. Gabršček po 20 uin. komad.
„Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, Gosposka ulica ftt. 74 I. narfstr.) — Talsffon it. 78.
Račtm poltno hranilnicr Rev. 837.315. Ns občnem zboru dne 30. aprila J910, se je določilo: Hranilna vloge se   obrestujejo po 4*/,%. Stalne večje vloge z enoletno   odpovedjo   po   dogovoru.   Rentni   davek   plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vanKoscar. Posojila se dajejo zadružnikom na vknjižbe po o'/, %, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1909. s 6$. Stanja 31. dec. 1909.: Zadružnikov 1801 z   deleži v znesku 85.374 kron.  —  Hranilne   vloge:   1.65466117.       Posojila-1,643.638—.— Reservni zaklad:  91.740-59. — Vrednost hiš-354 416 72.
GORIŠKA TOVARNA MILA.
Narodno podjetje, edino te vrste.
Ustahavljajmo domačo obrt in  industrijo,  ker brez te  bomo Slovenci za \/selej \                                                le hlapčevali tujcem,
Storaste psjBfliie! PsstnSajie milo iz te M tovarne! !*tt je mM Cene običajne! Naša sp^ijaiteta je: Gaprasole - Koza s solncem. Pos^lJ^lte'
Ustanovljena tvidka 1860.            F
1 Drufovka  Gorica!
Gosposka ulica 3.    , *
Tovarniška   zaloga   usnja   ter   potrebščin  za  čevljarje.   --   Usnje   za    ~ sedlarje in knjigoveze i. t. d,        I
i^a^ina sfrojarna v pernicah,   u
Odlikovana tovarna nadplafov.   i"