Mercator ^ * u Valentinov teden ~ v Mercatorju! V .Z.do 14.2.2000! umetnih melodij ter tako opozorila na našo bogato, a žal premno-gokrat v kot odrinjeno glasbeno dediščino. MiM Dan s kulturo v Na slovesnosti ob kulturnem prazniku v Brežicah podeljenih pet priznanj in pet odličij BREŽICE - Slavnostne prireditve ob slovenskem kulturnem prazniku so vrstile konec prejšnjega in v začetku tega tedna po mnogih večjih in manjših krajih našega območja. Prizadevni domači kulturniki in organizatorji so tako izkazali pozornost državnemu prazniku in hkrati potrdili, da je kulturno dogajanje v mnogih okoljih živo in ustvarjalno. Osrednja slovesnost v brežiški občini je bila že v nedeljo, 6. februarja, v Prosvetnem domu, kjer so ob tej priložnosti podelili priznanja in odličja občinske zveze kulturnih organizacij. Po tehtnem slavnostnem nagovoru državnega podsekretarja v ministrstvu za kulturo Cirila Baškoviča, ki je opozoril na širši pomen kulture za dobre in bogate odnose med ljudmi, je vodja območne izpostave sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti Simona Rožman Strnad podelila priznanja ZKD Brežice Lučki Černelič, Martinu Šekoranji, Mirko Bogoviču, Franciju Krošlju in Olgi Kolan. Bronasto odličje je prejel Stane Fux, srebrna odličja Breda Berlan, Društvo likovnikov Brežice in Ivanka Zupančič, zlato odličje pa Božena Zorko za življenjski prispevek k razvoju ljubiteljske kulture. Za kulturno in glasbeno doživetje na več kot dveurni prireditvi, ki jo je povezovala Tfea Ferlan, sta poskrbela gledališki igralec Jožef Ropoša, ki je odigral monološko Srečanje s Prešernom, ustvarjeno po dramskem besedilu dr. Matjaža Kmecla, in vokalno-instrumen-talna skupina Prifarski muzikantje, ki je odigrala venec ljudskih in ŽELEZNICA POSODOBILA BLAGAJNE LJUBLJANA - Slovenske železnice so enajst železniških postaj opremile z najsodobnejšim sistemom za elektronsko prodajo vozovnic. Posodobili so postaje: Ljubljana, Maribor, Celje, Jesenice, Kranj, Zidani Most, TL-bovlje in Sevnica ter z novimi terminali opremili postaje v Litiji, Zagorju in Krškem. Po novem bodo blagajniki hitreje izdajali vozovnice, manj pa bo tudi napak pri izračunavanju. Prav tako ne bo več ročnega izpolnjevanja mednarodnih vozovnic. SŽ načrtujejo tudi nakup ročnih računalniških terminalov za manjše postaje in za sprevodnike na najbolj zasedenih relacijah. VALENTINOVA USTVARJALNICA ČRNOMELJ - V črnomaljski knjižnici vabijo vse, ki so zaljubljeni in ne morejo jesti, spati, misliti..., da pridejo na Valentinovo ustvarjalnico, ki bo v knjižnici v soboto, 12. februarja, ob 16. uri. Cena ustvarjalnice, na kateri bodo izdelovali ogrlice s srčki, bo 200 tolarjev. ■ ® marles ISSN 0416-2242 224000 OBET POMLADI - Tako nenadno, kot se je zima začela, se tudi končuje. Dolgotrajen mraz je na hitro popustil in močna odjuga je te skoraj povsem pobrala sneg. Zadnjo sončno nedeljo zgodaj popoldne je bilo v Novem mestu kar pomladanskih 19° C. Res lep obet pomladi. Seveda je tako lepo in prijazno vreme po dolgi in mrzli zimi ljudi zvabilo v naravo kot dekle in fanta na fotografiji v Ragovem logu. (Foto: A. B.) Združena lista ponuja tretjo pot Na javni tribuni v Novem mestu je o tretji poti, novem upanju za Slovenjo, govoril predsednik ZLSD Borut Pahor - Tržno gospodarstvo da, tržna družba ne stran 2: •Agonija pivovarne Gusar? stran 3: • Višja šola za poslovne sekretarje stran 8: • Bistra, iz globin v naš kozarec stran 11: •Otroška nagajivost se sprevrača v nasilje stran 13: •Le predi dekle, predi, prav tanko nit naredi... stran 18: •Lobiranje ni pitje kavice ali cvička UZAKONITEV POKRAJINE POSAVJE SEVNICA - Pretekli četrtek so na strokovni skupini Posavja za izgradnjo spodnjesavske verige elektrarn pregledali doslej izdelano dokumentacijo za HE in načrtovane infrastrukturne posega po lokacijskem načrtu HE Boštanj. Podprli so predlog zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo HE na spodnji Savi, se seznanili s sklepi 2. seje vladne medresorske strokovne skupine in uskladili nadaljnje aktivnosti Posavja ob pripravah za izgradnjo HE. Županom posavskih občin bodo poslali pobudo za zakonsko ustanovitev Pokrajine Posavje. UMRL JE NARODNI HEROJ FRANC STADLER-PEPE LJUBLJANA - V Ljubljani je v 85. letu starosti umrl narodni heroj in nosilec partizanske spomenice 1941 Franc Stadler-Pepe. Že leta 1941 se je vključil v odbor Osvobodilne fronte. Med vojno je bil namestnik komandanta var-nostno-obveščevalne službe in komandant narodne zaščite mesta Ljubljana, namestnik komandanta III. bataljona Cankarjeve brigade, nato pa do osvoboditve namestnik komandanta divizije VDV. Leta 1957 je dal pobudo za organizacijo pohoda ob žici oku- pirane Ljubljane. Odbor za pohod, ki ga je vodil več kot 30 let, je prerasel v množično športno- rekreativno prireditev. OB USTANAVLJANJU KMETIJSKO-GOZDARSKE ZBORNICE Tudi m Kočevskem Na Kočevskem, kjer so ljudje Se nedolgo tega skoraj pol stoletja živeli obremenjeni z zaprtostjo približno tretjine območja kočevske občine kot posledico “višjih državnih interesov", ki jih je nad kočevskim prostorom uveljavljala država, so ljudje razočarani nad početjem sedanje države. Pričakovali so, da jim bo pomagala prebroditi razvojno zaostalost, zgodilo pa se je ravno obratno: vzpostavitev državnega lastništva nad gozdovi in kmetijskimi zemljišči na območju, kjer je bolj kot kjerkoli drugod v Sloveniji v preteklosti narekovala razvoj politika, je postala za Kočevsko nova ovira v razvoju. Celi kopici še starih se tako pridružujejo nove ovire, ena zadnjih takšnih pa je povezana tudi z ustanavljanjem Kmetijsko-gozdarske zbornice. Na papirju je sicer vse lepo in prav, saj je uzakonjenih 13 območnih enot, med katerimi je predvidena tudi območna enota s sedežem v Kočevju. Vendar to nekaterim pri nas ni po volji. Svoja prizadevanja za spremembno zakona in nadomestitev 13-ih s samo 8-imi območnimi enotami utemeljujejo s tem, da na območjih, kot je Kočevska, ni kmetijske dejavnosti. Kočevski kmetje, ki se sicer soočajo s problemom, da jih je malo, a razpolagajo z velikimi površinami, so zato ogorčeni. Priznavajo, da so mladi tako po letih kot tradiciji kmetovanja, ne morejo pa se strinjati, da jih preprosto ni. Zato se upravičeno sprašujejo, kdo so tisti, ki pravijo, da jih ni! M. LESKOVŠEK-SVETE verodostojnih dokumentov pripravljajo tudi ovadbo zaradi suma kaznivih dejanj prekoračitve pooblastil odgovorne osebe, nevestnega poslovanja in osebnega okoriščanja, ki naj bi jih storil kot predsednik sindikata SKEI v Revozu. Na podlagi te zahteve bo morala volilna komisija v Revozu razpisati volitve za odpoklic, do katerega bo prišlo, če se bo več kot polovica zaposlenih izrekla za to. Poleg tega odbor za odpoklic, ki ta sestavljajo člani sindikatov KEI in KNS v Revozu ter nečlani sindikata, med zaposlenimi zbira tudi podpise za odpoklic teh treh poklicnih članov Sveta delavcev. A. B. ZLATO ODLIČJE - Dobitnica najvišjega priznanja ZKD Brežice - zlatega odličja je letos Božena Zorko (na sliki levo) dolgoletna tajnica brežiške kulturne skupnosti in zveze kulturnih društev. Zahtevo je vložil sindikat SKEI zaradi samovoljnega delovanja in razprtij - Zoper enega pripravljajo tudi kazensko ovadbo NOVO MESTO - Včeraj je sindikat SKEI v Revozu volilni komisiji v tej firmi vložil zahtevo za odpoklic poklicnih članov Sveta delavcev v Revozu. V 15-član-skem Svetu delavcev Revoza trije člani svojo funkcijo opravljajo poklicno, to so Srečko Žurga, predsednik sveta, Janez Jakša, podpredsednik, in~Slavko Pungeršič, Član sveta. Sindikat SKEI v Revozu je zahtevek za odpoklic vložil kot predlagatelj liste za člane Sveta delavcev, na kateri so bili ti člani jeseni 1997 izvoljeni. Po dolgotrajnih razprtijah v Svetu delavcev in po oceni, da gre za samovoljno delovanje profesionalnih članov tega organa, ki zaradi tega ne opravlja uspešno vezi med upravo in zaposlenimi, slabšajo pa se tudi medsebojni odnosi, se je SKEI odločil za ta korak. Poleg tega proti enemu od poklicnih članov Sveta delavcev na podlagi Ul VREM E Ob koncu tedna bo večinoma suho in hladneje. loški razklanosti v slovenskem političnem življenju. Pahor je prepričan, da je najboljša možnost za Slovenijo tretja pot - zavezništvo za novo Slovenijo. 'Ib tretjo pot tlakujejo z modernim programom, katerega temelj je vlaganje v znanje in ustvarjalnost, ter s povezovalnim in strpnim političnim obnašanjem. “Gre nam za pozitivno alternativo, s partnerji želimo vzpostaviti pozitivno zavezništvo, ki bo koristilo Sloveniji. Nismo se pripravljeni z nekom povezati zgolj zato, da na naslednjih volitvah ne zmaga desna sredina, in ne zato, da zmagamo na volitvah in potem čim dlje ohranjamo svojo oblast, ampak mora imeti to zavezništvo rep in glavo, svoj globlji smisel: trezno, preudarno, pametno voditi našo državo, tako da bodo od zgodbe o uspehu imeli korist vsi, ne pa samo nekateri, narediti iz Slovenije res pravo socialno državo. Gre za uspešno uveljavljanje temeljnih civilizacijskih vrednot demokracije, svobode in človeko-vjh pravic, solidarnosti, družbene pravičnosti in enakih možnosti. Tržno gospodarstvo da, tržna družba ne!’ Njihov program predvideva zmanjšanje stroškov države: manjšo in uspešnejšo birokracijo, ki mora biti lojalna do države, ne pa do te ali one stranki oziroma koalicije; tako privarčevana sredstva bi namenili za razvoj znanosti in tehnologije. Obljubljajo tudi enake možnosti dostopa do znanja, zdravstvenega varstva in ne nazadnje stanovanja. “Prihodndost se je že začela, mi ponujamo neko alternativo znotraj nje,” pravi Pahor, ki ne skriva ambicije, da bi Združena lista sčasoma postala najpomembnejša politična sila v Soveniji. A. BARTELJ NOVO MESTO - V okviru obiska v Novem mestu je predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovence Borut Pahor prejšnji četrtek sodeloval na javni tribuni “TVetja pot - zavezništvo za novo Slovenijo”. V polni dvorani Zavarovalnice Tilia je govoril o pogledih te po anketah tretje politične sile v Slovenji o nadaljnjem razvoju Slovenje. Beseda je tekla o izčrpanosti sedanje političnevv prakse, o drugih možnostih, predvsem o tako imenovani tretji poti in o Združeni listi kot tisti, ki naj bi s primernimi zavezniki Slovenijo popeljala po tej poti sprememb in razvoja brez velikih pretresov. Tretja pot, ki je po Pahorjevih besedah novo upanje za Slovenijo, je povezovalno in strpno politično obnašanje, ki spodbuja vlaganje družbe v znanje in ustvarjalnost in si prizadeva za socialno državo v višjem pomenu besede. Pahor in v vodstvu ZLSD so prepričani, daje sedanja politična praksa izčrpala in da prevladujoči liberalni koncept ni več sposoben organizirati novega razvojnega zagona, politično obnašanje pa vse bolj omejuje na golo obrambo oblasti za vsako ceno. “Nadaljevanje take politike ne obeta prijazne prihodnosti,” je prepričan Pahor. Druga možnost je konservativni koncept, tako imenovana desna sredina, ki se po Pahorjevem mnenju spogleduje s predmoder-no politično in duhovno tradicijo, utemeljeno na politični in ideo- Borut Pahor Za odpoklic poklicnih članov Sveta delavcev v Revozu u BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. p PE NOVO MESTO Poskrbite za svojo pokojnino! Pokojninski boni so prava odločitev! BPH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandija), ® 068/342-410 BPH, Rimska cesta 11, Trebnje, ir 068/460-730 BPH, Kolodvorska ul. 4, Črnomelj, « 068/56-480 BPH, Kvedrova 28, Sevnica, rt 0608/41-371 /V 4 5 4 4 /V /< f r 4 Kaj o stavki učiteljev? Učitelji bodo predvidoma marca letos ustanovili svojo zbornico. Tisti, kiji pripravljajo pot, razmišljajo tudi o položaju učiteljev. Tako nastajajoča zbornica podpira zahteve sindikatov vzgoje in izobraževanja po povečanju dodatkov k učiteljskim plačam za posamezna delovna mesta. Pri tem dopoveduje, da je vlada, s tem ko je omenjene sindikalne zahteve zavrnila kot neutemeljene, ponižala učitelje. Učiteljska zbornica v nastajanju se tudi zavzema za spremembo ustreznega zakona in za novo, boljšo kolektivno pogodbo za šolstvo. Učiteljske plače, ki torej zanimajo tudi poklicno zbornico, so v zadnjem obdobju postale privlačna tema tudi za tiste, ki niso učitelji. Javnost z zanimanjem spremlja, kako val plačnega nezadovoljstva zajema vse večje število dejavnosti in tudi šolstvo, ki računa tudi s stavko. Precej razširjeno nezadovoljstvo s plačami je bilo mogoče pričakovati, saj bodo letos volitve in pred temi je potrebno priviti najvišje državne uradnike, da bodo dali denar v zameno za poznejše volilne glasove. Mimo takih ugibanj o povezavi volitev in zahtev po višjih plačah se vsiljuje tudi vprašanje, kaj je večje: ali učiteljeva plača ali njegova odgovornost, slednje glede na dejstvo, da šolski pedagog sooblikuje več kot 40 generacij učencev. Anketa sprašuje za mnenja o stavki učiteljev, zato odgovori zadevajo tudi učiteljevo delo in plačo. Pri tem odgovori v podtonu tudi postrežejo z vprašanjem, kaj je pravo delo. MARTIN BRATANIČ, vodja oddelka za upravne notranje zadeve v upravni enoti Krško: “Tako v šolstvu, državni upravi kot v sodstvu so izhodišča za določeno delo ovrednotena. Ta izhodišča naj bodo čimbolj enakovredno nagrajena. Specialno in dodatno zahtevno delo, sodelovanje v posebnih projektih v posameznih poklicih in dejavnostih mora biti posebej nagrajeno. Enako velja za šolstvo.” GREGOR AVSEC, profesor športne vzgoje, iz Brežic: “Če gledamo na to, da stavkajo zdravniki, policija, kjer so posledice stavke še hujše kot v šolstvu, zakaj ne bi smeli stavkati še učitelji? Kot profesor in kot bodoči učitelj jih podpiram v celoti. Biti učitelj je bilo včasih čast v družbi. Mislim, da se je to dosti spremenilo. Mislim, da glede tega ni, kot bi moralo biti.” MARJAN JAMŠEK z Malkovca pri Tržišču: “Takale veriga groženj s stavkami nikamor ne pelje, ampak se kar nadaljuje, tako da se ne ve, kje je konec. Mislim, da bi morali na vrhu oceniti in se vendar zmeniti, kakšna naj bodo razmerja plač. Pa še to bi rekel. Vsi, ki grozijo s stavkami, bi se morali ozreti še v proizvodnjo, k delavcem, ki se s svojimi plačami komaj preživijo.” ALENKA GRUM, kmetijska tehnica, iz Novega mesta: “Po moje bi bila stavka učiteljev neupravičena. Mislim, da so za svoje delo primerno plačani, gotovo pa je veliko poklicev, kjer je delo težje in zahtevnejše, plače pa slabše. Mislim, da gre v tem primeru za izsiljevanje. Ni pa prav, da so enako plačani dobri in slabi učitelji.” FERDINAND JAKŠA, inž. strojništva, iz Vavpčc vasi pri Semiču: “V mnogih podjetjih pomeni stavka propad, v državnem sektorju pa je drugače. Kriva je vlada: ko popusti enim, si po tekočem traku sledijo zahteve drugih po večjih plačah. To dobro vedo tudi v šolstvu, v kolikšni meri pa bodo uspeli, je odvisno od vladč. Je že res, da so v šolstvu nizke plače, a tudi drugje niso visoke.” MARIN GALINAC, gostinski de-. lavec, iz Metlike: “Realno je, da so vsi, ki so s plačami privezani na državne jasli, plačani glede na plačilno sposobnost države. Toliko bolj učitelji, ki trdijo, da ustvarjajo generacije, ki vodijo državo. Torej bi morali imeti plače glede na razmere v državi. Ni prav, da se učitelji sklicujejo na plače sodnikov, ki morajo biti finančno neodvisni.” MARIJA MESERKO, upravni tehnik s Čateža pod Zaplazoin: “Učiteljsko stavko podpiram predvsem zato, ker vem, koliko dela imajo učitelji z otroki, ki dandanes niso več tako pridni in ubogljivi, kot smo bili mi. Ž višjimi plačami bi pravilno ovrednotili njihovo delo in poklic, ki si to zasluži. Vzgoja je najpomembnejša, in to je treba pokazati tudi tako.” JOŽICA PEČNIK, vodja izobraževanja pri Ljudski univerzi Kočevje: “Za univerziteno izobražene ljudi imajo profesorji borne plače. Ker je jasno, da se jim osnova ne more povečati, se mi zdi prav, da se jim poveča stimulativni del. Če človek ni niti najmanj zadovoljen s plačo, se to odraža tudi pri njegovem delu in učitelji pri tem niso izjeme. Zato njihovo stavko podpiram!” JANEZ PIRKER, obrtnik iz Ribnice: “Če primerjam delo profesorjev in njihove plače z delom in plačami fizičnih delavcev, mislim, da imajo profesorji dovolj dobre plače. So sicer tudi dobri profesorji, ki bi si zaslužili, da se jih nagradi, vendar pa so ti le izjeme. Zato sem absolutno proti, da bi stavkali, če že, pa naj to storijo med počitnicami, kijih imajo edini kar dva meseca!” Film v spomin prof. Dulaiju V Metliki so na osrednji prireditvi ob kulturnem prazniku prvič predvajali dokumentarni film o častnem občanu, pokojnem prof. Jožetu Dularju METLIKA - Pred dvema letoma so v Metliki prišli na idejo, da bi posneli dokumentarni film o svojem častnem občanu in spoštovanem sokrajanu prof. Jožetu Dularju. A čeprav je prva filmska klapa padla šele konec lanskega septembra, so že takrat načrtovali, da si bodo Metličani lahko film z naslovom “Jože Dular - Od Krke do Kolpe in nazaj” ogledali ob slovenskem kulturnem prazniku, torej še pred predvajanjem na televiziji. Seveda ob tem niti pomislili niso, da ne bi bil z njimi tudi prof. Dular. Žal se mu je le pet dni pred premiero filma izteklo njegovo življenje. Življenje že, vendar si je s svojimi deli postavil nesmrten spomenik, in če kdo, so Belokranjci, zlasti pa njegovi sokrajani, Metličani, ponosni nanj. Kako so ga spoštovali, so na sobotni premieri dokazali že s tem, da so do zadnjega kotička napolnili dvorano metliškega kulturnega doma. Spomin nanj so počastili z minuto molka, s filmom, ki so si ga ogledali, pa je tako “človek dolenjskih korenin ter belokranjskih cvetov in plodov”, kot je prof. Dularja v slavnostnem nagovoru imenoval metliški župan Slavko Dragovan, dobil svojevrsten nekrolog. Film, ki ga je režiral Igor Pedi-ček, scenarij zanj pa je napisal Peter Povh, je nastal v koprodukciji TV Slovenija in filmskega podjetja Casablanca. V njem o prof. Dularju in njegovem plodnem pisateljskem, pesniškem, muzealskem in še kakšnem delu govorijo številni njegovi prijatelji, znanci, sodobniki: Janko Moder, Tone Pavček, Franc Šali, dr. Jože Kastelic, Marjan Brezovar, Toni Gaš-perič, Martin Črnugelj, Andreja Brancelj-Bednaršek, Tone Jakše. Avtentično kuliso filmskemu zapisu dajejo metliške in novomeške ulice, dolina reke Krke, belokranjski steljniki in vinogradi. Za zvočno ozadje pa sta poskrbela ljudska godca z Mladice pri Semiču Tonček Plut in njegov sin Slavko. Dokumentarni film, ki si ga bo na televizijskih ekranih mogoče ogledati 1. marca, sta finančno podprli metliška in novomeška občina, katerih častni občan je bil prof. Jože Dular. M. BEZEK-JAKŠE m • ftifSp- — * • KAKO JE NASTAJAL FILM - Na osrednji metliški prireditvi ob kulturnem prazniku so številni obiskovalci poleg ogleda dokumentarnega filma o prof. Jožetu Dularju prisluhnili še oktetu Vitis in tamburaški skupini KUD “Oton Župančič” iz Gradca, ki jo vodi Peter Jakša, pa tudi ustvarjalcem filma: Matjažu Rusu, ki je bil organizator snemanja, scenaristu Petru Povhu in režiserju Igorju Pedičku (od leve proti desni). (Foto: M. B.-J.) Agonija pivovarne Gusar? Lastnik semiške pivovarne Zemir Begič spet grozi z gladovno stavko SEMIČ - Predlani poleti so v semiški pivovarni Gusar pričeli poleg piva Gusar variti še hmeljni napitek z dodatkom konoplje, imenovan Mary Jane. Čeprav je bilo povpraševanje tolikšno, da so morali delati celo nadure, se je začelo kmalu zapletati in proizvodnja v semiški pivovarni sedaj stoji že več kot leto dni. Žemir Begič, direktor in lastnik podjetja Izbor, d.o.o, v okviru katerega je tudi pivovarna, je takrat pojasnil, da ima konoplja v njihovem napitku takšno vlogo kot začimbe pri jedeh, saj so namesto hmelja, ki daje pivu dišave, dodali konopljo z latinskim imenom Cannabis sativa L. Begič je začel napitek variti avgusta 1998, torej potem, ko je dobil mnenje ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da ga lahko izdeluje. Konec oktobra pa je, potem ko ga je obiskala inšpektorica z novomeške enote zdravstvenega inšpektorata, moral prenehati s proizvodnjo. Tudi ministrstvo za zdravstvo, na katerega seje pritožil, je potrdilo odločbo zdravstvenega inšpektorata. Pred tedom dni je Zemir Begič na seji občinskega sveta Semič predstavil problematiko podjetja Izbor, odkar so ustavili proizvodnjo, s prošnjo, naj svetniki povedo svoje mnenje, bodisi da ga podprejo ali ne. Pojasnil je, da ima vse dokumente, da hmeljni napitek s konopljo ne vsebuje kanabinola (THC). Prav tako so ga oprostili pri sodniku za prekrške, ki naj bi ga obravnaval zaradi posesti droge. Sodišče pa je ugodilo njegovi tožbi in naložilo ministrstvu za zdravstvo, da odpravi sklep o prepovedi proizvodnje hmeljnega napitka. “A ministrstvo za zdravstvo zavlačuje in iz mene brije norca. Nam pa je že dovolj tega. Poleg tega je, odkar pivovarna stoji, nastala velika škoda. Pet delavcev sem moral poslati na zavod za zaposlovanje. Banka je preklicala posojila in lahko se zgodi, da bo podjetje, vredno milijon DEM, v katerega sem vlagal 20 let, čez nekaj mesecev prodano po polovični ceni. Ne morem sč sprijazniti z agonijo in zavlačevanjem, ampak bi rad, da bi se zadeve čimprej rešile. Sicer mi ne preostane drugega, kot da začnem gladovno stavkati,” je na občinskem svetu povedal Begič, ki je z gladovno stavko sicer grozil že lansko pomlad. Podžupan Anton Malenšek je menil, da politika pri tem najbrž nima velikega vpliva, Begiču pa je svetoval, naj vari vsaj navadno pivo. Župan Janko Bukovec je obljubil, da bo posredoval, kolikor bo v njegovi moči, na Begiča pa je apeliral, naj še ne začne z gladovno stavko, saj jih je nekaj zaradi takšne stavke že skoraj umrlo, a to države ni ganilo. Na predlog svetnika Sergeja Časa, naj bi kdo pritisnil na gumb, da bi pospešili rešitev zadeve, pa je župan dejal, da takšnega gumba ni. M. BEZEK-JAKŠE ri ] Slovo od Jožeta Zadnjega januarja leta 2000je umrl pesnik, pisatelj, publicist, muzealec, slavist, častni član Občine Metlika in Mestne občine Novo mesto ter mnogih društev -prof. Jože Dular. Ne bom našteval mnogih njegovih leposlovnih del in strokovnih publikacij. Tudi društev in združenj, katerih član je bil in so ga zaradi njegovih zaslug izbrala za častnega člana, ne, saj bi že to preseglo dolžino običajnega nekrologa - pa še bi se lahko zgodilo, da bi katerega pozabil. Seveda že to govori o tem, kako vse-stransko delaven in priljubljen je bil. Da ne naštevam številnih nagrad in priznanj, ki jih je dobil bodisi za svoje literarno in publicistično, bodisi za strokovno delo. Jože Dular je bil rojen 24. februarja 1915 v Vavti vasi. Študiral je v Ljubljani, kjer je pričel tudi literarno delovati. Že s svojimi prvimi proznimi deli je postavil trajen spomenik reki Krki in ljudem ob njej. Pozneje, ko se je preselil v Metliko, je Bela krajina z njim dobila snovalca, ustanovitelja in prvega ravnatelja Belokranjskega muzeja, zbiratelja etnološkega gradiva in kronista, ki je ne samo sledil sodobnim dogajanjem v tem delu Slovenije, ampak je poklical v zavest sodobnikov tudi marsikatero pomembnejšo osebo ali dogodek iz preteklosti in jih tako ubranil pozabi. V njem pa je ves čas, vse do poznih let, tlela literarna žilica. O tem priča kar nekaj pesniških zbirk in proznih del. Omenimo le zadnjo tako knjigo, romansirano kroniko o Metliki z naslovom Mesto nad Bojico, ki jo je pisatelj posvetil svoji pokojni ženi Silvi iz stare metliške rodovine. Jože Dular je v slovenskih literarnih krogih znan predvsem kot pisec in pisatelj z obeh strani Gorjancev. Res je sicer, da je bilo njegovo delovanje geografsko omejeno na to področje, a ob tem v njem nikakor ne bi smeli prezreti prvin, ki imajo vseslovenski in širši pomen, kar mu daje trajnejšo vrednost in ga uvršča med besedne umetnike najžlahtnejšega kova. Pisatelj Dular je svojo okolico vedno znova razveseljeval s svojo hudomušno naravo in zdravim humorjem. Vanj je znal zaviti še tako neprijetne stvari. Biti v njegovi družbi je bilo lepo in poučno. Žato nas je vse, ki smo mu bili blizu, zelo potrla vest, da ga je lanskega prvega maja možganska kap hudo prizadela. Po neki nerazumljivi igri usode je ta dobri, nadarjeni, skrbni, natančni, marljivi in iskrivi človek v trenutku izgubil možnost govora in pisanja. Bolezen mu je odvzela tisto, kar je v življenju najbolje obvladal in tudi s pridom uporabljal. Zavila ga je v molk in mu onemogočala, da bi pisno oblikoval svoje misli. Iz take osame se ni mogel več izvleči. Že takrat smo njegovi prijatelji spoznali, kakšna izguba nas je doletela. Sledilo je počasno usihanje pri polni zavesti, ki se je končalo konec letošnjega januarja. Naj je bila usoda do človeka Jožeta Dularja zadnje mesece še tako neprijazna, se življenje pisajelja Jožeta Dularja nadaljuje. Živijo ga njegove knjige, tiste, ki so že med ljudmi, in tiste, ki so še na poti. Dolenjski list pa je tik pred praznovanjem svoje petdesetletnice doletela še ena izguba, kajti Jože Dular je bil njegov najzvestejši dopisnik. Že od vsega začetka je v njem objavljal daljše zapise o znanih Belokranjcih ter zapise o dogajanju v Beli krajini, predvsem s kulturnega področja. Dolga leta je bil tudi sodelavec in član uredništva kulturne priloge Dolenjskega lista z naslovom Dolenjski razgledi. TONE JAKŠE Zemir Begič v semiškem občinskem svetu, kjer je pojasnil agonijo pivovarne, odkar ne sme več izdelovati hmeljnega napitka z dodatkom konoplje. Mariborsko pismo v Čigav bo dvorec Betnava Na začetku februarja je Rimskokatoliška škofija v Mariboru storila to, kar je že dalj časa napovedovala: ker od ministrstva za kulturo ni prejela sklepa v zvezi s svojim denacionalizacijskim zahtevkom za vračilo dvorca Betnava, ki ga je vložila 9. februarja 1993, je ta denacionalizacijski problem internacionalizirala. Prav tako pa je škofija republiškemu pravobranilstvu poslala zahtevek za povračilo škode, ki gaje po svoji oceni utrpela zaradi zavlačevanja denacionalizacijskega postopka. V škofiji napovedujejo, da bodo odškodninski zahtevek od države izterjali po sodni poti, če pristojni nanj ne bodo odgovorili. Po besedah ravnatelja škofijske gospodarske uprave Mirka Krašovca je škodo, ki jo je zaradi zavlačevanja denacionalizacije utrpela mariborska škofija, ocenila posebna skupina strokovnjakov. Odškodnina, ki jo škofija terja od države, ni majhna, vendar pa o konkretnih številkah Krašovec še ni pripravljen govoriti, ker ne želi, da bi pristojni državni organi zanje izvedeli preko medijev, še pred-no bodo zahtevek prejeli po uradni poti. Mariborska škofija je prejšnji teden začela o zavlačevanju denacionalizacijskega postopka v zvezi z vračilom dvorca Betnava obveščati tudi poslanske skupine in posamezne poslance, ki jih želi seznaniti s tem, kakšno škodo povzroča državi namerno nespoštovanje zakonov. Takšno izigravanje zakonodaje po Krašovčevih besedah povzroča veliko materialno škodo, zmedo in napetosti v državi ter legalizira nepravno državo. Ali bodo stranke potem, ko bodo dobile celovito informacijo, predlagale interpelacijo zoper pristojnega ministra za kulturo ali ne, je stvar njihove presoje, vendar pa Krašovec meni, daje argumentov za interpelacijo veliko. Zaradi takšnega neodgovornega odnosa do zakonov je po njegovih besedah pri nas propadlo že veliko kulturnih spomenikov. Mariborska škofija je po Krašovčevih besedah omenjeni primer tudi internacionalizirala. V minulih dneh je škofija Evropskemu parlamentu, pogajalski skupini za vključitev Slovenije v Evropsko unijo, tujim ambasadam v Sloveniji, pomembnejšim politikom v Evropi in škofovskim konferencam na stari celini poslala obsežno “Poročilo o samovoljnem in neutemeljenem zavlačevanju denacionalizacije dvorca Betnava s strani ministra za kulturo Jožefa Školča in s tem o namerni povzročitvi materialne škode zaradi izgube koristi na omenjeni nepremičnini”. Kakor je dejal Krašovec, se želi Rimskokatoliška škofija v Mariboru z vsemi navedenimi aktivnostmi upreti anarhiji pri nas ter prispevati k vzpostavitvi pravne države. Sicer pa po Krašovčevih besedah v mariborski škofiji kljub vsemu pričakujejo, da bodo v najkrajšem času prejeli sklep o vračilu dvorca Betnava, saj se, kakor pravi, z vsakim dnem zavlačevanja tega denacionalizacijskega postopka škoda povečuje. Medtem ko je škofija primer denacionalizacijskega postopka za dvorec v Betnavi zaradi domnevnega zavlačevanja internacionalizirala, pa so predstavniki ministrstva za kulturo za medije povedali, da odločbe še niso izdali, ker postopek še ni zaključen. Čigav bo dvorec v Betnavi, ta čas še ni mogoče reči. Popolnoma jasno pa je že, da bo primer tega denacionalizacijskega postopka z vsemi zapleti in razpleti vred še dolgo buril duhove v javnosti in med strokovnjaki. TOMAŽ KŠELA ' "' "■"■■»v Novomeška kronika B .......... - •• ' i POZIV - Na oglasni deski v občinski stavbi na Novem trgu je še pred dnevi visel poziv novomeške Upravne enote vinogradnikom in vinarjem, naj se vpišejo v register pridelovalcev grozdja in vina ter kataster vinogradov. Poziv natančno razlaga, zakaj je ta stvar potrebna in kje dobijo potrebne obrazce. Nerodno je le to, da sta od takrat mimo že dve trgatvi, saj so razpis obesili junija 1998. Predlanskega vina pa res ne bo nihče prijavljal. Stara pesem pravi: Popito vince ne dojde več... POT - Javne tribune o tretji poti, ki jo je prejšnji četrtek organizirala novomeška Združena lista socialnih demokratov, se niso udeležilile člani in simpatizerji te stranke. V prvi vrsti sta sedela tudi vidna člana nasprotnih si in ZLSD konkurenčnih strank: mag. Milena Kramar Zupan iz LDS in Lojze Turk, prvak novomeških krščanskih demokratov. Saj ne da bi se hotela vrlemu Borutu Pahorju pridružiti na njegovem pohodu po tretji poti, dobro pa je videti, kakšne čevlje si bodo pohodniki obuli... ŽREB - Sreča je opoteča, pravi star pregovor. Pri žrebanju za clia, nagrado Mercatorja, prejšnjo soboto na Cikavi pa je udarila kar naravnost po najkrajši poti. V nagradni akciji seje od novembra v cliu v avli Mercatorjevega hipermarketa na Cikavi nabralo okoli 150.000 kuponov, v otrokovih rokah pa je ostal prav kupon Staneta Andoljška, direktorja novomešeke enote zavarovalnice Slovenica. Malo pred žrebanjem je Andoljšek v bifeju v avli sedel z direktorjem Mercatorja Dolenjske Stanetom Hribarjem. Če je to vplivalo na srečo, se Hribar poslej ne bo mogel znebiti tudi kakšne lepše, predvsem pa revnejše družbe. Ena gospa je rekla, da v Novolesu proizvajajo stole in elektriko. Naslednji proizvod bi lahko bil - električni stol. STUDIO I) OB VALENTINOVEM NOVO MESTO - Praznik vseh zaljubljencev je že pred vrati. Regionalna radijska postaja Dolenjske in Bele krajine Studio D tudi ob letošnjem Valentinovem v sodelovanju z zlatarjem Andrejem Grosom pripravlja nagradno igro. Voščilnice poslušalcev ljubljenim ali občudovanim osebam na Studiu D pričakujejo do 14. februarja, prebirali pa jih bodo v posebni oddaji na dan sv. Valentina ob 16.30. Najboljša tri Valentinova voščila bodo nagradili z zlatim prstanom, uhani in obeskom Andreja Grosa, ki ima svoje poslovalnice v Grosupljem, TVeb-njem in Šentjerneju. Voščilnice s pripisom “Valentinovo” pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8001 Novo mesto, do 14. februarja. Ne pozabite pripisati tudi vašega naslova, ki pa ga bodo objavili le, če ste eden od nagrajencev. -------------------------- Suhokranjski drobiž V— . J ZAHVALA - Med najpriza-devnejšimi organizatorji razstave suhokranjskih dobrot v Žužemberku je gotovo predsednica Društva kmečkih žena iz Žužemberka Slavka Legan. Ob tej priložnosti so ji v zahvalo za njeno neutrudno delo in voljo, ki jo je vlivala tudi ostalim ženam, članice poklonile rože. ŠE ENO PRIZNANJE - Med prvimi v Sloveniji je TUristično društvo Suha krajina od ministrstva za malo gospodarstvo in turizem prejelo odločbo, v kateri podeljuje status društva, ki deluje v javnem interesu. Nasploh pa se bo gotovo še več pohvalnih besed o delu slišalo na občnem zboru, ki ga bo pripravilo društvo to nedeljo, 13. februarja, ob 15. uri v lovski dvorani v Žužemberku. ODPRTA GOSTILNA “PRI KRNCU” - V soboto, 5. februarja, so oživeli gostilniški prostori nekdaj zelo znane gostilne v Hinjah “Pri Krncu”. V najem jo je vzela domačinka Andreja Jaklič, doma iz Lazine. Ob otvoritvi sta bila vzdušje in družba enkratna, za razpoloženje in ples pa je skrbel trio Odmev. Šefinja Andreja se je sukala med mizami in stregla, vmes pa prijela tudi za mikrofon. MŠŠ IZ NAŠIH OBČI M 03. 02. 2000 Višja šola za poslovne sekretarje V okviru Ekonomske šole Novo mesto bo začela delovati v prihodnjem študijskem letu - Široki pogoji za vpis - Nadgradnja sodobne tajnice - TUdi zunanji predavatelji NOVO MESTO - Jeseni, z novim šolskim letom, bo Novo mesto dobilo še eno višjo strokovno šolo: v okviru Ekonomske šole bo začela delovati višja šola za poslovne sekretarje. V prvem študijskem letu bodo razpisali 70 mest za redne študente in 35 za izredne, vendar vodstvo šole računa, da bo zanimanje za izredni študij večje in si bodo prizadevali, da bi lahko vpisali več študentov. “V to višjo strokovno šolo se bo tor šole prof. Jože Zupančič. Če- lahko vpisal vsak, ki je končal katerokoli 4-letno srednjo šolo z opravljeno maturo ali zaključnim izpitom, pa tudi tisti, ki je končal 3-letno poklicno šolo in ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj; a ta bo moral opraviti diferencialna izpita iz slovenščine in matematike ali tujega jezika na ravni 4-letne srednje šole,” je povedala mag. Iris Ucman, v.d. ravnateljice Ekonomske šole. Študij bo trajal dve leti, šolnina za izredne študente pa bo znašala okoli 250.000 tolarjev za eno šolsko leto. Kljub temu je tudi zanimanje za izredni študij veliko, iz drugih delov Slovenije se zanimajo celo za dislocirane oddelke, vendar tega v prvem študijskem letu gotovo ne bo. “Poslovni sekretar je sodobna nadgradnja tajnice, zato pričakujemo, da bo večina med vpisanimi študentk. Poleg strokovnih predmetov, kot so ekonomika in me- nedžment, javna uprava, gospodarsko pravo, sodobno pisarniško poslovanje itd., sta tudi dva tuja jezika. Tako izobražena poslovna sekretarka bo res sodobna tajnica, desna roka menedžerja v večjem podjetju ali deklica za vse v manjšem,” pravi mag. Ucmanova. Študij bo potekal v prostorih Ekonomske šole. “Za to imamo vse potrebne pogoje,” pravi direk- prav je Ekonomska šola za Šolskim centrom druga največja šola v Novem mestu - v 32 oddelkih se šola 969 dijakov - je edina tovrstna šola v Sloveniji, kjer pouk poteka le dopoldne. “Predavanja za redne študente bodo delno tudi dopoldne, za izredne pa le v popoldanskem času. Strokovni svet je že potrdil 19 predavateljev, 7 jih pa še dodatno dokazuje svoje reference za predavatelje višje šole. Prav tako imamo dovolj velike in sodobno opremljene učilnice.” Poleg učiteljev iz šolskega kolektiva - od 61 zaposlenih na šoli je 53 učiteljev - bodo na višji šoli predavali tudi zunanji strokovnjaki, in to iz Krke, Dolenjske banke, Zavarovalnice Tilia. Na šoli so torej pripravljeni na uvedbo višje šole. Ža študente od drugod bo na voljo dovolj prostora v dijaškem domu v Šmihelu. Ekonomska šola ima v Novem mestu že dolgo tradicijo, saj je prva začela delovati že leta 1945, a sojo 7 let zatem ukinili in so dijaki morali šolanje nadlajevati v Ljubljani. Ponovno so to šolo ustanovili leta 1958. Število dijakov je iz leta v leto naraščalo in sedaj jih je v raznih programih 969. Vsi učitelji imajo strokovni izpit in ustrezno pedagoško-andragoško izobrazbo. To šolo obiskujejo dijaki iz Dolenj- Mag. Iris Ucman in prof. Jože Zupančič. Uspešnih dvajset let V domu starejših občanov stanuje 350 starostnikov - Različne dejavnosti bogatijo življenje ■ Pomoč prostovoljcev in zunanjih sodelavcev NOVA OPREMA NA STUDIU D - Na regionalni radijski postaji Studio D skušajo karseda slediti hitremu razvoju tehnike. Prejšnji teden so tako začeli z montažo nove mešalne mize in nove programske opreme, ki bo začela delovati te dni. To je tretja posodobitev opreme v dvanajstih letih radia, vredna pa je okoli 4 milijone tolarjev. Denar zanjo so prispevali sami, kar je za majhno podjetje, kot je Studio D, kar precejšen zalogaj. Novo pridobitev, s katero se Studio D pripravlja na prihod digitalnega radia, že preizkuša tonski tehnik Boštjan Kovačič. (Foto: M. Kotnik) Prešernov praznik v Žužemberku Gost pesnik Tone Pavček ŽUŽEMBERK - V prizidku nove telovadnice so ob kulturnem prazniku pripravili vsebinsko bogato prireditev, katere gost je bil priznani slovenski pesnik Tone Pavček.Sicer so tudi ostali meseci v tamkajšnji osnovni šoli prežeti z vrsto dogodkov, ki popestrijo kulturna dogajanja v Suhi krajini, vendar je bil tokratni program še posebej pester. Obiskovalce večera je uvodoma pozdravila ravnateljica šole mag. Jelka Mrvar, Tone Pavček pa je nato govoril o Prešernu, Slovencih in vrednotah življenja. “Srečen sem, da sem Slovenec, ker imamo enega največjih pesnikov sveta, Franceta Prešerna, ki je iz nič, iz zavrte sredine brez kakršnekoli kulture, naredil mogočno katedralo besed, mogočno stavbo duha, mogočno cerkev duše in zdaj v njej vse poje in zveni! On je pesnik ene knjige, samo ta knjiga je večna.” In je nadaljeval “Srečen sem tudi zato, ker je predprešer-novski dan. Kajti spodobi se, če smo Prešernovi po duhu, po izročilu in po duši, da smo prešerni in ne samo po slovensko zavrti, sprti, ampak da ljubimo dvojino, bližino, milino, neko drugačno razumevanje med sabo in med nami. Prešeren je tisti, ki nam tako izročilo daje!” Kulturni dogodek so obogatili mladinski in otroški pevski zbor, mladi plesalci plesne šole Urška, mladi športniki in dramska skupina z igrico Cesarjeva nova oblačila. Po koncu prireditve pa so si obiskovalci lahko ogledali še razstavo akademskega slikarja Jože Kumra. s MIRTjč ske, Bele krajine in Posavja. Po uspehu na maturi so med najboljšimi v Sloveniji. Reference, ki obetajo tudi uspešno izvajanja študija na višji šoli. A. BARTELJ DIHANJE ZDRAVI NOVO MESTO - Znanstveniki ugotavljajo, da večina ljudi pri dihanju uporablja komaj sedmino svojih pljuč. O tem, kako lahko z dihalnimi vajami in tehnikami prebudimo zdravilne moči telesa in se sprostimo, bo tekla beseda na predavanju, ki ga bosta v torek, 15. februarja, ob 18. uri v Kastelčevi 9 v Novem mestu pripravila Leo Ivandič in družba Essentia, ki s podporo ministrstev za zdravstvo in šolstvo vodi projekt Živeti zdravo. Priznanje novomeški gimnaziji Zavod za šolstvo gimnaziji podelil priznanje Blaža Kumerdeja NOVO MESTO - Zavod Republike Slovenije za šolstvo je letos prvič podelil priznanja Blaža Kumerdeja za dosežke na področju šolstva. Podelili so 5 priznanj, dobila gaje tudi novomeška gimnazija, in to za dosežke na področju srednjega šolstva ob uvajanju in spremljanju novih programov. “Gimnazijo Novo mesto odlikuje ustvarjalna delovna atmosfera, posluh za sodelovanje z okoljem ter odprtost vodstva in strokovnih delavcev za sodobne izzive, ki jih šoli ponuja pedagoška stroka,” piše v utemeljitvi. Na gimnaziji med drugim poskusno uvajajo prenovljeni učni načrt za slovenščino, pri čemer sodelujejo vsi slovenisti na šoli. Razvijajo in preizkušajo nove modele preprečevanja izostajanja dijakov od pouka, v okviru priprav na maturo pa nove modele diferenciacije pri pouku. Pri teh in drugih projektih in pri sodelovanju z Zavodom za šolstvo je novomeška gimnazija pokazala veliko mero samoiniciativnosti, strokovnosti in razvojno usmerjenost. NOVO MESTO - Minili sta dve desetletji, odkar je na obrobju Novega mesta začel delovati Dom starejših občanov. Na prehojeno pot od sprejema prvih petih oskrbovancev 10. januarja 1980 so se spomnili na slovesnosti minuli petek. Tako kot poteka življenje v domu, polno nevidnih, vendar močnih vezi med zaposlenimi in starostniki, je izzvenela tudi slovesnost, na kateri so se prepletale misli delavcev doma, njihovih oskrbovancev in prostovoljcev, nastopila pa sta tudi domska pevska zbora oskrbovancev in delavk. Številne čestitke, ki jih je prejela direktorica doma starejših občanov Lojzka Potrč, so le potrdilo prizadavanjem delavcev doma, da ustvarijo okolje, ki bo starostnikom polepšalo in olajšalo jesen njihovega življenja. Posebno občinsko priznanje je prejela iz rok podžupana Borisa Dularja, sama pa je zahvalo za dolgoletno podporo podelila namestniku predsednika uprave Krke, tovarne zdravil, Janezu Berniku in Mari Andrijanič, soprogi pokojnega ustanovitelja Krke Borisa Andrijaniča, ki je pred 19 leti prevzel pokroviteljstvo nad Domom starejših občanov. V dvajsetih letih so v domu zmogljivosti povečali od 161 na 350 postelj, zgradili varstveno -delovni center za duševno in telesno prizadete, ki je v začetku letošnjega leta postal samostojen javni socialno - varstveni zavod, dogradili so kapelo, lani pa je v domu dobila prostor tudi enota Zavoda za varstvo in delovno usposabljanje “Dolfke Boštjančič” Ig, ki skrbi za dnevno varstvo najtežje prizadetih otrok. “Za prijetno in varno vzdušje 350-ih oskrbovancev doma in pomoč starejšim osebam na njihovih domovih skrbi 170-članski strokovno usposobljeni kolektiv, pri tem pa mu pomagajo številni protovoljci in zunanji sodelavci, ki vodijo skupine za samopomoč ali pa pomagajo pri drugih opravilih.” je povedala direktorica Potrčeva. Posebnega pomena pri zagotovitvi čim boljše kvalitete življenja so skupine za samopomoč in delavne terapije. V okviru praznovanja ob jubileju so pripravili priložnostne razstave fotografij o zgodovini doma, slik sestre Dragice Janško-vec in ročnih del stanovalcev ter izdali zanimivo publikacijo o domu starejših občanov. M. K. kazala veliko mero samoiniciativnosti, strokovnosti in razvojno usmerjenost. ZA DVAJSET USPEŠNIH LET - Direktorici doma Lojzki Potrč so ob jubileju izročili darilo tudi varovanci in delavci doma starejših občanov. (Foto: M. K.) Novoles ■ proizvajalec elektrike V Novolesovi toplarni so v 30 letih proizvedli 20 milijonov kilovatnih ur elektrike ali več kot za pol lastnih potreb in tako prihranili 2,5 milijarde tolarjev STRAŽA - Prejšnji teden so v Straškem Novolesu, ki se spet uveljavlja kot vodilno slovensko lesnopredelovalno podjetje, zabeležili nenavaden dosežek: njihova energetska enota je doslej proizvedla 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. Elektriko v Novolesu proizvajajo s pretvorbo toplotne energije v električno. Za gorivo uporabljajo izključno lesne odpadke iz proizvodnega procesa, z doma proizvedeno elektriko pa zadovoljujejo več kot pol Novolesovih potreb. “Energetika, ki je neprofitna energije in okoli 100.000 ton pa- enota, deluje tako rekoč od začetka Novolesa,” je povedal Dušan Jovanovič, direktor tehničnega sektorja. “Najprej je deloval manjši kotel na lesne odpadke, ko so se večale proizvodnje enote, so povečevali tudi energetske zmogljivosti. Ob zadnji večji obnovi te enote leta 1970 se je takratno vodstvo odločilo da postavi tudi turbo-agregat z močjo 1,9 megavatov. Tako je stekla tudi proizvodnja električne energije."Novoles v proizvodnem procesu predela do 50.000 kubičnih metrov lesa na leto in pri tem nastajajo velike količine lesnih odpadkov, ki jih koristno porabijo za proizvodnjo komprimiranega zraka, pare, tehnološke vode in elektrike. “V naši enoti je zaposlenih 25 delavcev, delamo pa v štirih izmenah neprekinjeno noč in dan, ob petkih in svetkih,” je povedal Alojz Knafelj, vodja enote energetika, ki je sestavni del tehničnega sektorja. "V lanskem letu smo proizvedli 6,1 milijona kilovatnih ur električne re.” V toplarni so ponosni tudi na to, da njihove naprave delujejo že 30 let, čeprav je njihova življenjska doba 20 do 25 let. Pravijo da gre to na račun njihovega skrbnega vzdrževanja ter vestnega in strokovnega upravljanja z njimi. Teh 200 milijonov kilovatnih ur elektrike, kolikor so jo v Novolesu proizvedli v 30 letih, je za Novoles velika stvar pa tudi sicer lep dosežek. Toliko elektrike so na primer vse slovenske hidroelektrarne skupaj proizvedle v lanskem decembru, toliko znaša četrtina slovenske (zimske) mesečne proizvodnje. Če bi vso to elektriko Novoles moral kupiti, bi zanjo odštel 2,5 milijarde tolarjev, pa še z lesnimi odpadki bi imeli dodatne skrbi in stroške. Poleg elektrarne v Straži je Novoles lastnik še dveh malih hidroelektrarn na Krki v Soteski. Elektro Novoles! A. B. ELEKTRO NOVOLES - Del Novolesove “elektro” ekipe v obratu energetika, kjer so v 30 letih proizvedli 200 milijonov kilovatnih ur električne energije. (Foto: A. B.) KULTURE ŽEUN1 ŽUŽEMBERČANI - Obiskovalci petkovega večera, ki so do zadnjega kotička napolnili prizidek, so bili nad Tonetom Pavčkom navdušeni. (Foto: S. Mirtič) MŠtŠ I Z M A Š I M o BČ l N IM Pri Treh farah zmanjkalo prostora Na največjem pokopališču v metliški občini ne morejo na novo izkopati niti enega groba več - Letos razširitev pokopališča za okrog sto grobov in začetek gradnje mrliške vežice ROSALNICE - Krajevna skupnost Kosalnice, ki poleg Rosalnic zajema še vasi Radoviči, Curile in Svržaki, velja za večjo v metliški občini. Zato pa ima tudi enega večjih problemov v občini: pokopališče pri Tlreh farah v Rosalnicah, na katerem tako rekoč ni prostora niti za en nov grob več, je pa tudi še eno redkih, ki nima mrliške vežice. Pokopališče pri znamenitih Treh pališču, a se Zavod za varstvo farah je največje v metliški občini. Na njem pokopavajo umrle iz več kot petnajstih naselij iz šestih krajevnih skupnosti in delno iz mestne skupnosti Metlika. “Širitev pokopališča je načrtovana že nekaj časa, v zadnjih letih pa je občina odkupila tudi okoliška zemljišča. Dobili smo že lokacijsko dovoljenje za ograjo okrog novega pokopališča, na katerem bo prostora za okrog 100 grobov, kar bo zadostovalo za naslednjih 50 let. Občina je za pokopališče, ki ga bomo uredili letos, zagotovila 3 milijone tolarjev, kar bo najbrž zadostovalo,” pojasnjuje predsednik KS Ro-salnice Jože Oberman. Nič manjši problem kot pretesno pokopališče ni pri Treh farah mrliška vežica. Najprej so jo nameravali zgraditi na novem poko- V Štipendija za osirotelo Ireno Seiniška občina bo štipendirala deklico, ki je ostala brez staršev SEMIČ - Mnogim bo še dolgo ostala v spominu družinska tragedija, ki se je zgodila v Semiču letošnjega 5. januarja, ko sta šestnajstletna Suzana in trinajstletna Irena Malenšek tako rekoč v trenutku postali siroti brez staršev. Sestri sta sedaj pri stari mami v Koncu pri Podgradu. Suzana nadaljuje srednjo šolo v Novem mestu, Irena pa se je prepisala v osnovno šolo v Stopičah. Da bi vsaj nekoliko ublažili težave, ki so nastale ob izgubi staršev, so v semiški občini odprli hranilno knjižico, na kateri bodo zbirali denar za siroti. V občini sicer ocenjujejo, da bo na humanitaren način zbran denar zadoščal za ureditev bivanja deklic. Občinskemu svetu pa so predlagali, da bi semiška občina mlajši deklici dodelila do zaključenega srednješolskega izobraževanja štipendijo, ki bi jo določili v skladu s pravilnikom o štipendiranju v občini Semič. Vendar štipendistka ne bi imela pogodbenih obveznosti do štipendista. Kot je na seji povedala Sonja Ličen Tesari z občinske uprave, so se za štipendijo odločili zato, ker gre za trajno pomoč, medtem ko pri enkratni pomoči lahko kaj hitro pozabijo na pomoči potrebnega. Župan Janko Bukovec pa je pojasnil, da bo starejšo Suzano štipendirala semiška Iskra in daje banka pripravljena odpisati posojila Malenškovih. Hkrati je predlagal, da se svetniki odpovedo eni sejnini za osiroteli dekleti. Tako predlog o štipendiranju kot o sejnini, namenjeni Suzani in Ireni, so svetniki sprejeli soglasno. M. B.-J. naravne in kulturne dediščine Novo mesto s tem ni strinjal, prav tako kot tudi ne, da bi bila vežica ob gasilskem domu. Tako naj bi vežica stala ob obzidju na desni strani od vhoda na pokopališče, z gradnjo pa naj bi začeli spomladi. Veljala naj bi 20 milijonov tolarjev. Od tega bo občina letos prispevala 3 milijone tolarjev, nekaj denarja bodo odštele KS, iz katerih pokopavajo pokojne pri Treh farah, medtem ko naj bi 10 milijonov tolarjev zbrali krajani iz teh KS. Konec tega meseca bodo Jože Oberman OBČNI ZBOR GOVEDOREJCEV DRAŠIČI - V petek, 11. februarja, bo na Simoničevi kmetiji odprtih vrat v Drašičih občni zbor Govedorejskega društva Metlika. Govedorejci bodo pregledali lansko delo in si ga začrtali za letos, prisluhnili pa bodo tudi nasvetom o oddaji vlog za trošarino za pogonska goriva. začeli zbirati denar po gospodinjstvih. Vsako naj bi dalo po 20 tisočakov, gospodinjstvo z le enim članom pa 10.000 tolarjev. V teh dneh bo pričela s poskusnim delom rosalniška čistilna naprava. “Nanjo je sedaj priključen le primarni vod, ki poteka po Rosalnicah. Potrebovali bi še sekundarne vode, načrtujemo pa še gradnjo kanalizacije proti Čuri-lom in Svržakom. Dokaj dotrajana sta tudi cesta od Rosalnic proti Svržakom in rosalniško igrišče. V Rosalnicah so tudi že položeni kabli za javno razsvetljavo, vendar bodo tako luči in marsikaj drugega letos še počakalo. Prednost bomo dali namreč ureditvi pokopališča in mrliški vežici,” pojasnjuje Oberman. M. B.-J. OBČNI ZBOR TURISTIČNEGA DRUŠTVA METLIKA - TUristično društvo Vigred Metlika vabi v torek, 15. februarja, ob 18. uri v sejno sobo občine Metlika na občni zbor. Beseda bo tekla o delu v lanskem in letošnjem letu. FILMSKI VEČER, KOMEDIJA, PREDAVANJE METLIKA - Ljudska knjižnica Metlika in metliška izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti bosta ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 11. februarja, ob 19. uri pripravila na Radoviči belokranjski filmski večer. V soboto, 12. februarja, bo ob 19. uri v metliškem kulturnem domu s komedijo Krapi gostoval KUD “Ivan Cankar” iz Velike Loke. V četrtek, 17. februarja, ob 18. uri pa bo imel v čitalnici metliške Ljudske knjižnice Iztok Trček potopisno predavanje z naslovom “Kuba ima dve hitrosti ali kubansko podzemlje”. ŽUPAN SPREJEL KULTURNIKE - Metliški župan Slavko Dragovan je pred slovenskim kulturnim praznikom pripravil v Ljudski knjižnici sprejem za občane, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo. Z njimi je nazdravil, predstavil pa je pomembnejše delo, zlasti naložbe na kulturnem območju. Največji zalogaj je obnova gradu, otvoritev Belokranjskega muzeja, ki domuje v njem, pa bo 18. maja. V gradaškem gradu so lani obnovili most in del strehe, a je sedaj v državni lasti, kar po županovem mnenju ni dobro. Sicer pa bi se morali predvsem odločiti, čemu bi grad namenili. Pred kratkim so z države dobili obvestilo, da je vključen v program obnove tudi metliški kulturni dom. Od novosti v metliški kulturi je omenil slikarsko kolonijo o Beli krajini spomladi ter prireditev oh 150-letnici Mestne godbe Metlika. (Foto: M. B.-J.) O NAŠI PRETEKLOSTI - Prejšnji teden je bila v čitalnici metliške Ljudske knjižnice predstavitev zadnje knjige upokojenega novinarja Toneta Jakšeta Iz takih korenin, ki jo je skupaj s prvima dvema povezal v trilogijo Drobci iz naše preteklosti. Pogovor o literarnem delu Jakšeta, Novome-ščana, ki že vrsto let živi v Metliki, je vodil Toni Gašperič, odlomke iz knjige pa sta prebirala Gabriela Grlica in Sašo Bezek. Gost večera, ki so ga popestrili učenci metliške podružnice Glasbene šole Črnomelj Tjaša Jaklič ter Irena in Matej Starašinič, je bil Dirk Heij, eden od štirih slikarjev, ki so ilustrirali knjigo Iz takih korenin. (Foto: M. B.-J.) V SEMIČU GROZIJO Z BOJKOTOM VOLITEV SEMIČ - Semiška SLS je poslala državi protest zaradi volilnih okrajev za državnozborske volitve. Po sedanji razdelitvi je namreč semiška občina v kočevskem volilnem okraju, s čimer pa se v Semiču ne strinjajo. Semiška SLS je celo zagrozila državi, da bodo v njihovi občini bojkotirali volitve za poslance v državni zbor, če bodo ostali takšni volilni okraji. Tudi na zadnji seji občinskega sveta so svetniki vseh strank poudarili zahtevo, pri kateri so enotni, in sicer, da ostane Bela krajina en volilni okraj. Začetek konca prometnega infarkta Črnomaljski svetniki so se soglasno odločili za zahodno mestno obvozno cesto, ki bo razbremenila gost promet skozi črnomaljsko središče ■ Postopna gradnja - Proti obvoznici skozi Čardak ČRNOMELJ - Že leta 1966 so v urbanističnem načrtu Črnomlja začrtali mestno obvoznico, potem pa - z izjemo 200 metrov ceste na Čardaku, ki naj bi bila del obvoznice - v treh desetletjih in pol ni bilo narejenega skoraj ničesar. Pač, o tej pereči problematiki so v Črnomlju večkrat razpravljali, skrajni čas pa je, in tega se dobro zavedajo, da jo končno začnejo tudi reševati. Črnomelj, zlasti pa staro mestno jedro, se namreč že dolgo duši v prometu. Edina povezava med severnim in južnim delom mesta je regionalna cesta, tako da ves promet poteka skozi mestno jedro, kjer se po podatkih 'Ioposa iz Dolenjskih Toplic vsak dan zvrsti okrog 21 tisoč vozil, v naslednjih letih pa jih pričakujejo vsaj še nekaj tisoč več. Zato so imeli sno-vatelji obvoznice pred očmi predvsem, kako razbremeniti promet- V spomin Prešernu in Krakaiju S slovesnostjo ob kulturnem prazniku so se v Semiču v nedeljo pričeli Krakarjevi dnevi • Razglasitev rezultatov literarnega natečaja “Lojze Krakar - pesnik Semiča in Bele krajine” no najbolj obremenjene točke v mestu. Narisali so štiri variante, občinski svet pa seje na zadnji seji opredelil za eno od njih. Svetniki so se odločili za zahodno obvozno cesto, ki je sicer najdražja, saj naj bi veljala okrog dve milijardi tolarjev, je pa najbolj sprejemljiva, saj bo zelo razbremenila mestni promet. To obvoznico podpirajo tudi v krajevni skupnosti Črnomelj, poleg tega jo bo mogoče graditi postopoma. Ža začetek naj bi namreč zgradili zahodni del obvoznice, medtem ko severni del obvoznice še ni natančno določen in bi ga lahko čez leta, ko bodo začeli z gradnjo, prilagodili tedanjim potrebam. Zahodna obvozna cesta naj bi se pri romskem naselju na Lokvah odcepila od ceste, ki pelje proti Črnomlju, in bila speljana za blokovskim naseljem na Čardaku in mimo Danfossa. Prečkala naj bi Dobličico, bila speljana po kočevskem okljuku za hišami v Kočevju ter se priključila na cesto, ki pelje proti Vinici. Svetniki pa so bili proti obvoznici, ki je načrtovana že dlje časa in naj bi potekala skozi blokovsko naselje Čardak, ki je nasploh najbolj gosto naseljeni del mesta. Ta obvoznica naj bi se namreč nadaljevala po mestni Ulici 21. oktobra, kjer pa bi bili posegi za ureditev obvoznice moteči in grobi ter zato težko uresničljivi. Poleg tega ta, sicer zavrnjena, varianta daje le eno možnost za severni del obvoznice. m. B.-J. SEMIČ - V semiški občini ob obletnici smrti Franceta Prešerna hkrati praznujejo tudi rojstni dan pesnika in semiškega rojaka Lojzeta Krakarja. Zato ne čudi, kot je dejala Anica Jakša v nagovoru na nedeljski slovesnosti ob kulturnem prazniku v selniškem kulturnem domu, da je prav februarja v njihovi občini največ kulturnih prireditev. Semičani sojih poimenovali kar Krakarjevi dnevi, pričeli pa so se prav s prireditvijo pred kulturnim praznikom. Da Semičani še kako potre- Krakar-pesnik Semiča in Bele bujejo kulturne prireditve in da najraje prisluhnejo prav domačim ustvarjalcev, so znova dokazali v nedeljo zvečer, ko je v dvorani zmanjkalo sedežev za vse obiskovalce. Čeprav so pripravili bogat program, v katerem so se predstavili pevci, recitatorji in igralci iz domače osnovne šole ter moški pevski zbor sv. Štefana, pa so največjo pozornost namenili podelitvi nagrad za literarne spise. Črnomaljska območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti (SLKD) je namreč razpisala natečaj z naslovom “Lojze krajine”, ki ga je podprl tudi SLKD Republike Slovenije. Nanj se je odzvalo 17 dijakov in učencev iz črnomaljske gimnazije, Tekstilne šole Metlika in semiške osnovne šole. Kot je dejala Ksenija Khalil iz območne izpostave SLKD, je škoda, da se ni vključilo več osnovnih šol. So pa otroci zapisali veliko iskrivih misli o pesnikovem delu, tako da je imela žirija težko delo. Med prispevki srednješolcev se je odločila za spis “V posmeh življenju, v žalosten spomin” dijakinje 3. letnika * gimnazije Marije Judnič. Njena mentorica je bila Helena Vukši-nič. Med prispevki učencev na predmetni stopnji seje odločila za spis semiškega sedmošolca Jureta Pašiča “Na svetu so dežele...”, njegova mentorica pa je bila Anica Jakša. Med deli učencev na razredni stopnji pa je za najboljšega izbrala spis semiške drugo-šolke Katje Plut z naslovom “Češnja v belem”. Njena mentorica je bila Antonija Šprogar. Ostale sodelujoče je Jakšalova potolažila, naj ne bodo razočarani, če niso bili nagrajeni. Jih je pa bogatilo prebiranje Krakarjevih pesmi in lahko so veseli, da so svoja razmišljanja o njih lahko prelili na papir. Sicer pa nameravajo semiški osnovnošolci, ki so svoje spise ilustrirali, izdali tudi glasilo, posvečeno svojemu dragemu rojaku. Khalilova je napovedala, da bo literarnemu natečaju sledil še likovni. M. B.-J. OB KULTURNEM PRAZNIKU - Semiška mladež je na nedeljski proslavi ob kulturnem prazniku dodobra razvedrila številne gledalce. Med drugimi so z igrico “Novinec", ki so jo pripravili s pomočjo učiteljice Anice Jakša, nastopili tudi učenci 5. a razreda semiške osnovne šole (na fotografiji). (Foto: M. B.-J.) Sprehod po Metliki GOSKE - Ob snemanju dokumentarnega filma “Jože Dular-Od Krke do Kolpe in nazaj”, ki pripoveduje o življenju in delu metliškega častnega občana prof. Jožeta Dularja, je snemalna ekipa doživela tudi marsikaj, kar sicer ni bilo zapisano v snemalni knjigi. Tako so se holivudarji med drugim zagledali v Matkovičeve goske, ki se vsak dan zjutraj pozibavajoče se odpravijo po Partizanskem trgu do Obrha, zvečer pa se, po celodnevni kopeli, jata počasi vrača domov. A prav tisti dan, ko se je snemalna ekipa odločila posneti slavne metliške gosi, so nekoliko zamujale. In ko so jih po dveurnem čakanju v Rajmarjevi gostilni končno dočakali, so, ravno ko naj bi jih ovekovečili na filmski trak, poletele oz. se razkropile po celem trgu. Prestrašile so se namreč občinske uslužbenke Martine Vajda, ki se ji je mudilo na sejo občinskega sveta. Zaman so jih snemalci čakali tudi naslednji dan: lastniki sojih preprosto pozabili odpreti. Še sreča, da sije snemalna ekipa takšne in podobne tegobe lajšala z odličnim vinskim letnikom 98. ŽELEZNICA - Med Metličani in Črnomaljci je večkrat, čeprav včasih bolj za šalo, drugič pa tudi zares, nasprotovanja in še kaj. Metličan prof. Zvonko Rus pa je v svoji nedavno izdani knjigi Kronika mesta Metlike razkril, od kod naj bi po njegovem izviralo včasih že kar sovražno razpoloženje med prebivalci obeh mest. Konec oktobra leta 1907 je bilo namreč zasedanje revizijske komisije za gradnjo belokranjske železnice. Obravnavali so več tras proge, metliški župan Jutrašpaje zagovarjal progo, ki bi potekala od Semiča na Krvavčji Vrh in mimo Lokvice v Metliko. S tem bi se železnica izognila Črnomlju, kamor naj bi iz Metlike speljali odcep lokalne proge. Kot nam je danes znano, metliški župan ni uspel. Menda zaradi pomanjkanja argumentov, saj je svoj predlog utemeljeval le s tem, da je ta trasa najcenejša. Minila so desetletja, Belokranjci pa tega pripetljaja očitno niso pozabili. Črnomaljski drobir MRAZ - Metličani, ki radi obiskujejo kulturne prireditve v svojem kulturnem domu, upajo, da letos ne bo več tako hude zime. Kar strah jih je namreč, kako bodo spet zmrzovali, saj kljub temu, da se skrbniki doma trudijo, da bi ga ogreli, nimajo pravega uspeha. Nasprotno pa je v dvorani črnomaljskega kulturnega doma navadno kar prevroče, niti slučajno pa nihče ne pomisli, da bi zmrzoval, ko obišče filmske ali kakšne druge predstave. Metličani sedaj upajo na dobrohotnost Črnomaljcev, da jim bodo izdali recept, kako naj v Metliki ledenici podobno dvorano spremenijo v vsaj spodobno topel prostor. PISMO - Tistih dobrih petnajst kilometrov od Črnomlja do Metlike ali v nasprotno smer zares ni razdalja, ki bi jo bilo težko premeriti celo pes, kaj šele s kakšnim prevoznim sredstvom! Pa vendar je to za nekatere poštne pošiljke vse prej kot enostavna pot. Kaj je, na primer, nedavno doživljala kuverta, v kateri je bilo za 60 dekagramov listov formata A4, lahko le ugibamo. A ko jo je naslovnik v Metliki prejel od pošiljatelja iz Črnomlja, je bila tako razcapana, da je bila še sreča, da ni kaj padlo iz kuverte. Za 468 tolarjev, ki jih je moral pošiljatelj - v tem primeru je bila to občina Črnomelj - odšteti za poštnino, je najbrž pričakoval solidnejšo storitev. Semiške tropine DRUŠTVA - V semiški občini je, kljub temu da je tako majhna ali pa morda prav zato, kar 60 društev. A nekatera so zgolj na papirju, kar gre zlasti tistim bolj zagnanim precej v nos. Nekoliko so se potolažili, ko so zvedeli, da bodo za nič dela dobili iz občinskega proračuna natanko nič denarja. Tega pa si najbrž ne želijo v nobenem društvu. Morda bodo zato nekateri delavni vsaj ta mesec, saj morajo do konca februarja na skupščinah sprejeti zaključne račune. TELEFONIJA - Iz Moverne vasi se pritožujejo, da s svojimi GSM lahko kličejo ali sprejemajo klice le preko Hrvaške. Enake e robleine ima tudi župan Janko lukovec, a mu sploh m potrebno iti v Moverno vas. Jadikuje, da je dal za telefon 140 tisočakov, sedaj pa mora še drago plačevati impulze, ker klici z njegovega telefona ali nanj potujejo čez sosednjo državo. Očitno si telefonisti ob županovem primeru mislijo: “Če je imel dovolj denarja za tako drag telefon, ga bo imel pa še za dražje plačilo pogovorov.” Drobne iz Kočevja STROKOVNI JEZIK - Kot povabilo na javno predstavitev spomenice o razvoju Kočevske v novem tisočletju, ki je bila včeraj v hotelu Valentin v Kpčevju, so občani Kočevja prejšnji teden prejeli na zloženski izpisano besedilo spomenice. Gre za spomenico o odgovornosti za razvoj Kočevske “Kočevska danes in jutri”, ki jo je na pobudo stranke LDS sprejel sedanji kočevski občinski svet in ki natisnjena obsega le eno stran lista formata A 4. Tako “obsežno” branje je za povprečnega občana “še” sprejemljivo, več pa bi že pomenilo, da je občina z razpošiljanjem zloženke po gospodinjstvih do- **** 12 M A S I H O S C I M ***** besedno vrgla denar preč. Prav dnje pa bo i seveda županu Janku Vebru nje- ' tudi storila, če se gova pred nedavnim izrečena izjava, da namerava opravljeno analizo srednjega šolstva na Ko- čevskem razposlati po gospodinjstvih, ni sluzila le kot izgovor za njegovo kritiko, da je v delu preveč tujk in strokovnih izrazov. Njegovo kritiko je namreč avtorica dela, ravnateljica kočevskega dijaškega doma Karmen Arko, ovrgla, češ da gre za strokovno delo, ki gaje na prošnjo kočevske občine pripravila z namenom, da bodo pristojne na ministrstvu za šolstvo seznanili s problemi kočevskega srednjega šolstva. Če pa na ministrstvu za šolstvo ne poznajo strokovnega jezika šolnikov, se nam vsem slabo piše! Ribniški zobotrebci OB KULTURNEM PRAZNIKU - V ribniški občini so se odločili, da bodo letos kulturni praznik obeležili na nekoliko nekonvencionalen način. Odločili so se namreč, da bodo namesto običajnih recitalov Prešernovih poezij predstavili pesnikovo otroštvo. Za Ribnico pa sta bili neobičajni tudi že obe dosedanji prireditvi, ki sta bili organizirani v počastitev kulturnega praznika. Takšen je bil denimo nastop Baletnega studia Novo mesto, ki je v petek zvečer na odru Ideal centra v Ribnici uprizoril baletno predstavo v dveh dejanjih Coppe-lia. Ogled klasičnega baleta so ribniškemu občinstvu omogočili ribniška izpostava Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, Košček, d.o.o. in KUD Gallus. Občina in Miklova hiša pa sta v ponedeljek pripravili v dvorani večer uglasbene poezije dr. Franceta Prešerna. Govornika na prireditvi, na kateri je ob spremljavi Emila Glavnika na klavirju Prešernove pesmi prepevala Jerca Mrzel, sta bila Polona Lovšin in Miha Klun. Laški sel ZBIRAJO PREDLOGE - Občina Velike Lašče zbira predloge za izdajo kulturno-turističnega vodnika občine. Predloge bodo zbirali do 1. marca, do 15. febru- arja pa je še čas, da občani podajo predloge za občinski grb ter sofinanciranje programov športa, kulture in turizma. DOPOLNILI ODLOK - Na nedavni seji občinskega sveta so dopolnili odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč. Občina lahko sedaj pobira nadomestilo tudi od električnih drogov in transformatorskih postaj. Upamo lahko, da ta sprememba ne bo vzrok za novo podražitev elektrike! ODVOZ KOSOVNEGA MATERIALA - Z območja KS TUr-jak bodo odvažali kosovne odpadke 23. februarja, iz KS Rob 24. in KS Velike Lašče 25. februarja. Material mora biti pripravljen na dostopni!) krajih. Javno podjetje Snaga ne bo pobiralo gradbenega materiala, zemlje, vej in podobenega. JUTRI NOVO DRUŠTVO -Jutri, 11. februarja, ob 20. uri bo v gostilni Kropeč na Mali Slevici ustanovni zbor društva, ki bo delovalo na področju kulture, turizma in športa. V Laščah pa bo jutri ob 17. uri delavnica za otroke v izdelovanju zobotrebcev, uro kasneje pa še tekmovanje v izdelavi zobotrebcev. PONOVNO PRVE VELIKE LAŠČE - Učenke višjih razredov osnovne šole Primoža Trubarja iz Velikih Lašč (Mateja Sivec, Tanja Papež, Mateja Jaklič, Jana Perušek, Maja Centa in Maja Sivec) so na nedavnem državnem prvenstvu v skokih z male prožne ponjave osvojile 1. mesto in tako ponovile lanski uspeh. Učenke nižjih razredov (Sonja Železnikar, Barbara Drobnič, Meta Gruden, Simona Dolšina, Sara Samsa in Teja Mustar) so v kategoriji mlajših deklic zasedle 3. mesto. Med posamezniki sta Mateja Sivec pri starejših in Sabina Virant pri mlajših deklicah osvojili 2. mesto. Ob vseh razlikah “pod isto roko” Od septembra lani ima svojo skupino mažoret tudi Ribnica - Tbko kot kočevske mažorete, ki v letošnjem šolskem letu beležijo 15-letnico delovanja, jih vodi Klavdija Križ KOČEVJE, RIBNICA - Mažoretna plesna skupina, ki deluje v okviru Delavske godbe Kočevje, letos beleži 15-letnico obstoja, v Ribnici, Kjer mažorete delujejo v okviru plesnega kluba Otris centra iz Kočevja, pa se bo z iztekom letošnjega šolskega leta zaključilo šele prvo leto njihovega delovanja. Že uveljavljene mažorete iz Kočevja kot tudi nadobudno skupino ribniških deklet pa vodi nekdanja kočevska mažoreta Klavdija Križ. V 15 letih so mažorete v Kočevju postale nepogrešljiv del vseh sprevodov in vsakega večjega nastopa pihalne godbe, pogosto pa so prisotne tudi na različnih otvoritvah in drugih prireditvah. Glede na starost in znanje je trenutno vpisanih 55 deklet razdeljeno v tri skupine, ki skupno združujejo dekleta od 5. leta do že polnoletnih članic. Predvsem slednje imajo za seboj že več gostovanj in tekmovanj doma in v tujini. Na lanskoletnem evropskem prvenstvu so v skupini B senior zasedle 3. mesto, v duetu drugo, še bolje pa so se odrezale kot solistke, saj so osvojile kar dve prvi mesti. Levji delež zaslug za to pa gre prav Klavdiji, ki se poleg vadbe ukvarja tudi s koreografijo. V nasprotuju s kočevskimi ma-žoretami, ki se v tem trenutku že pripravljajo za svoj nastop na letošnjem državnem prvenstvu, ki bo koncem maja v Kočevju, so imele ribniške mažorete, ki so pričele z delom septembra lani, decembra šele svoj prvi nastop. Na- V Ribnici bodo obnovili mostove Nova proračunska postavka RIBNICA - Razen največje investicije, ki je z obnovo športne dvorane s področja športa, bodo v ribniški občini v letošnjem letu vse ostale investicije s komunalno-cestnega področja. Poleg že utečenih je med temi letos novost obnova mostov, ki sojo uvedli kot novo proračunsko postavko. Prva večja investicija bo rekonstrukcija Šeškove ulice od gozdarskega doma do Hrovače. Uredili bodo vodovodno omrežje in meteorno kanalizacijo, naredili enostranski pločnik in na dolžini približno 400 metrov postavili javno razsvetljavo. To bodo uredili še od gostišča Ribničan do bivše policijske stavbe, ob Gorenjski cesti ter ob železniški progi do Lepovč, kjer je razen kablov in kandela-brov že vsa infrastruktura pripravljena. Za vse skupaj bodo porabili 48 milijonov tolarjev. Druga pomembnejša investicija bo obnova mostu v Brezah, kije po analizah, ki so jih naredili pri vseh 15 pomembnejših mostovih v ribniški občini, v najslabšem stanju. Za njegovo obnovo bodo porabili 10 milijonov tolarjev, prihodnje leto pa se bodo lotili obnove drugega mostu, tako da bodo v nekaj letih uredili vse mostove v občini. Pomembna investicija v letošnjem letu bo tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja v Trubarjevi ulici oziroma na območju, ki zajema kar tri večje ulice in vrsto povezovalnih. Fekalno in meteorno kanalizacijo bodo speljali na centralno čistilno napravo, na katero bodo s tem na novo priključili 30 individualnih hiš in dva poslovna objekta, s čimer bodo tudi dosegli, da bodo imeli v Ribnici rešeno okoli 80 odst. kanalizacije. M. L.-S. Kostelski rižni DOBER OBISK - Razstave poslikav na svilo in platno avtorice Anite Šakič, ki so jo odprli v prostorih Nove Ljubljanske banke ob kulturnem prazniku, seje udeležilo okoli 50 obiskovalcev. Razstavljena dela je možno tudi kupiti. DVA NA OGLEDIH - Te dni sta si župan Valentin Južnič in predsednik Tbristično-športnega društva Stanko Nikolič ogledala ob Kolpi prostore, kjer bodo kopališča, parkirišča in šotorišča, da jih bodo do turistične sezone primerno uredili. JUTRI PREDAVANJE - Mirjana Južnič Lilič bo jutri, 11. februarja, ob 17. uri v osnovni šoli Fara predavala o zdravi prehrani. Predavanje sodi v okvir izobraževanja za potrebe turizma na podeželju. stopile so v jeans oblačilih, saj jim je Ortis center sponzoriral le nakup palic, medtem ko za nakup uniform, za katere bi za 20 deklet, kolikor jih je trenutno v skupini, potrebovali okoli milijon tolarjev, sponzorje še iščejo. Dekleta zdaj vadijo enkrat na teden, od marca naprej, ko bodo ponovno vpiso- Klavdija Križ OBJAVILI KOLEDAR PRIREDITEV KOSTEL - Tbristično-šport-no društvo Kostel je sprejelo program prireditev za letos. Največ je športnih in rekreativnih prireditev, med katerimi naj poleg že tradicionalnih omenimo tekmovanje v košnji s klasično koso Qunija, julija), mednarodni prostovoljni delovni tabor (julija), pohod z baklami (15. julija) in obkolp-ski maraton (1. oktobra). Kulturne prireditve se bodo začele danes z otvoritvijo razstave ob kulturnem prazniku (prostori Nove LB). Načrtovanih pa je tudi več predavanj, npr. o vodah v Kostelu, obnovljivih virih energije, in več turističnih predavanj. aujujeju, ua sc v rvuipsiu uun- lobro sliši le radio Ognjišče in aški radijski programi. Pravijo, limajo “Miloševičeve bolezni” Višje cene vrtca Sprejeli odlok o proračunu občine SODRAŽICA - Občina Sodražica bo imela letos v proračunu 179.300.000 tolarjev. Ta znesek so v prvi obravnavi potrdili svetniki na zadnji seji. Med prihodki niso upoštevani morebitni prihodki preneseni iz lanskega leta, ki naj bi bili porabljeni za nedokončane investicije iz preteklega leta in prihodki iz naslova delitve premoženja nekdanje skupne občine Ribnica. Največ denarja iz proračuna bodo poleg financiranja rednih dejavnosti porabili za nadaljevanje začetih in odpiranje novih naložb na cestnem in komunalnem omrežju. Svetniki so upoštevali predloge nekaterih občinskih odborov in za ureditev osrednjega trga namenili 500 tisoč tolarjev, občina bo s 300 tisoč tolarji sofinancirala vrhunski šport, vendar morajo prej pripraviti poseben pravilnik. Zupan je prejel vlogo za sofinanciranje vrhunske smučarke Teje Vesel, članice SK Novinar iz Ljubljane, in ji iz proračunske rezerve že nakazal petdeset tisoč tolarjev. Odprli so postavko tudi za sanacijo divjih odlagališč, do naslednje seje pa bodo pripravili njihov seznam: Ekonomske cene v vrtcu so svetniki obravnavali že na osmi seji in zavrnili povišanje. Med tem časom so pripravili točnejši pregled in obrazložitev glede na zakonodajo in na poročila ter navodila ministrstva za šolstvo in šport. Po krajši razpravi so sprejeli povišanje cen, ki za drugo starostno skupino znaša 42.134 tolarjev, kar pomeni 12,41 odstotno povišanje, cena za prvo starostno skupino znaša 50.241 tolarjev, kar znese nekaj manj kot 17-odstotno povišanje. Od skupne cene starši plačujejo 26 odstotkov, razliko pa pokriva občina iz proračuna. V vrtcu Sodražica, ki ni polno zaseden, imajo 60 otrok, od najmlajših do malih šolarjev. M. G. vali, od česar si obetajo, kot pravi Klavdija, predvsem večje število deklet od petega razreda naprej, pa bodo tudi vadili pogosteje. Vaje imajo v dvorani TVD Partizan, kjer imajo ribniške mažorete za razliko od kočevskih, kot pravi Klavdija, idealne pogoje za vadbo, zato pa ob dobrem delu in pogostejših vadbah tudi možnosti za hiter napredek. M. LESKOVŠEK-SVETE NE SLIŠIM DOBRO KOSTEL - Po letu dni so iz "telekomunikacij Ljubljana v teh dneh ponovno merili slišnost radijskih signalov na območju Kostela. Ugotovili so, daje dobra. S tem pa se ne strinjajo domačini, ki zatrjujejo, da se v Kolpski dolini dobro sliši le radio C hrvaškii da nimajo ‘ - “Ne čujem dobro!” in da tudi nimajo slabih radijskih aparatov, res pa je, da nimajo za sprejemanje takih posebnih aparatur, kot jih vozijo s seboj strokovnjaki Telekomunikacij, in tudi ne tako dolgih anten, kot jih imajo njihovi merilci. P-c Rimski zid povezuje šole in kraje Projekt šolarjev v Velikih Laščah in Preserju VELIKE LAŠČE - Učitelji in šolarji v Velikih Laščah in Preserju pripravljajo projekt Rimski zid. V obeh šolskih okoliših potekajo arheološko ugotovljene rimske zapore, ki so v poznoantičnem času varovale rimski imperij pred vpadi barbarskih plemen. Zapore Julijskih Alp so potekale po črti Ziljska dolina-Vrhnika-Rakitna-Rob-Babno Polje-Reka, delno skozi težko prehodna območja. Drugi del zapore je potekal čez Hruščico do Čedada. V občini Velike Lašče poteka arheološko ugotovljena zapora pri Gradišču ter pri Selu pri Robu. Rimska zapora pri Gradišču, ki jo domačini imenujejo ZID, sega od Dedni-ka do Gradiškega vrha, konča pa se s stolpoma na Malem vrhu. Dolžina zapore pri Gradišču je okrog 1548 metrov. Severno od vasi Selo pa poteka zid v dolžini 382 metrov, od križišča s cesto iz Roba do skalnega vrha Veliki kot. Obzidje je med ljudstvom dobro znano, povezano je z bajanji o graščakih, ki so za gradnjo zidu, postavljenega proti Thrkom, lovili ljudi. Po pripovedanju se obzidje začenja na Gradiškem vrhu nad Robom, poteka čez Dednik do Sela, nato čez Iško do graščine Pajkovo. V okviru projekta deluje več šolskih sekcij, od biološko-kemij-ske, zemljepisne, zgodovinske, likovne do raziskovalne sekcije. Šoli Velike Lašče in Preserje se povezujeta tudi z drugimi zavodi in organizacijami, ki so se vključile v projekt, in sicer Zavodom za gozdove RŠ, krajevno enoto Škof-Ijica, Mladinskim klimatskim zdraviliščem Rakitna in drugimi. M. G. POGROŠNA POEZIJA ROMANE NOVAK - V dvorani glasbene šole v Kočevju je v soboto zvečer potekal literarni večer, na katerem je pesnica Romana Novak iz Kočevja predstavila svojo pogrošno poezijo. Program, ki ga je z glasbenimi vložki dopolnil pisanist Erik Šuler, je povezoval David Sušelj (na posnetku v pogovoru z Novakovo). Literani večer, poimenovan “Na balkonu z Romano Novak", je pripravil v počastitev kulturnega praznika Klub kočevskih študentov v sodelovanju z glasbeno šolo in kočevsko območno izpostavo Sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (M. L.-S.) Nova klavnica v Velikih Laščah Letos bodo poiskali lokacijo, prihodnje leto pa naj bi pričeli z gradnjo VELIKE LAŠČE - Kmetijska zadruga Velike Lašče, ki šteje 158 članov in 42 zaposlenih, je bila ustanovljena leta 1913. Ima zelo razvejeno trgovsko dejavnost (odkup lesenih izdelkov, mesa, mleka in kmetijskih pridelkov), na Robu, v Turjaku in Velikih Laščah prenovljene trgovine ter manjše gostinske obrate, v središču občine pa še mesarijo in klavnico. Čeprav vsa leta posluje zelo uspešno, pa je ob suhi robi klavnica najbolj donosna panoga, hkrati pa nad njeno lokacijo ljudje že dalj časa tarnajo, saj je v bližini šole in vrtca. Klavnico so pred dvema letoma posodobili, do vrtca namestili leseno ograjo, sosednje stanovalce pa ločili z zidom, tako da živino razkladajo v zaprtih prostorih. Stalno so pod strogim nadzorom ustreznih služb (inšpekcija, veterina) in doslej ni bilo prav nobenih težav. Kljub POTOŠKE VESTI • V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v telovadnici osnovne šole dr. Antona Debeljaka osrednja proslava, in sicer v ponedeljek, 7. februarja, ob 18. uri. Pretežni del proslave je pripravila šola, pridružila pa sta se še planinski mešani zbor in dekliški Ave verum. • Zadnji teden je močna odjuga pretila, da bo pobrala sneg in tako preprečila smučarske skoke, napovedane za 6. februar. K sreči je skakalnica skoraj cel dan v senci, organizatorji pa so sneg steptali že veliko pred napovedano tekmo, ki je v celoti uspela in privabila veliko gledalcev. • V soboto, 6. februarja, je planinsko društvo organiziralo tradicionalni nočni pohod v svitu bakel. Pohodniki so se zbrali na Hribu, in pot jih je vodila skozi vas Retje, kjer se jim je priključilo veliko vaščanov, do osamele cerkvice sv. Florijana na obrobju retijskega polja. "tem je bila ob 19. uri maša. Veliko pohodnikov je zaradi velikega števila ostala zunaj cerkve. • Sredi februarja - točen datum še ni znan - se bo začelo občinsko šahovsko tekmovanje. Ekipe bodo igrale v okrepčevalnici Tekavec v fetjah. Organizatorji vabijo obča-ic, ki jih ta igra veseli, da se prijavi- jo v čim večjem številu. A. K. temu se zavedajo, da klavnica zaradi bližine moti šolarje in stanovalec. Zato so si zadali nalogo, da bodo zgradili novo klavnico. Direktor in predsednik kmetijske zadruge Ivan Levstik meni, da bi najbolj ustrezal prostor v bližini čistilne naprave pri železniški postaji. V “igri” je tudi zemljiščcc podjetniške cone, lahko bi jo gradili tudi na Robu ali na Thr-jaku. Ko bo občina izdala soglasje in določila lokacijo, bo naložbenik pripravljen za gradnjo, predvidoma prihodnje leto, če bodo seveda pravočasno zagotovili vse papirje. “Klavnica bo zgrajena po normativih evropske skupnosti, zmogljivosti pa ne bodo manjše od zdajšnje, ko na leto zakoljemo 2.500 glav velike živine za mesarije in lastne potrebe,” je še povedal Ivan Levstik. M. G. V Konec Cabranke Trgovino zaprli zaradi majhnega prometa PAPEŽI PRI OSILNICI - V kraju, ki se nahaja na sotočju potoka Belica in reke Čabranke, je minuli mesec prenehala delati trgovska poslovalnica Čabranka, ki je delovala v okviru Poslovnega sistema Mercator,d.d., Profitni center Ljubljana. Njeno zaprtje za prebivalce te vasi in okoliških naselij pomeni poslabšanje v preskrbi in povečanje stroškov, saj bodo morali odslej kupovati v oddaljenih trgovinah. Kakšnega večjega dobička v omenjeni trgovini gotovo ni ustvarjal niti nekdanji Trgopromet Kočevje, pod okriljem katerega je trgovina poslovala vrsto let po drugi svetovni vojni, vendar je poskrbel, da je trgovska poslovalnica v Papežih vedno delovala. Potrošniki iz te okolice se ob tem, zanje neljubem dogodku sprašujejo, kako širša družbena skupnost in lokalni organi razrešujejo številna nerešena vrašanja prebivalcev obmejnih krajev, ki so pomebna za njihovo preživetje, saj so prizadeti že od vzpostavitve državne meje med Slovenijo in Hrvaško. - vd Letos pričetek obnove športne dvorane 245 milijonov tolarjev vredna investicija bo v celoti dokončana v treh letih - Obnovljena in razširjena bo športna dvorana v Ribnici izpolnjevala kriterije za mednarodne tekme RIBNICA - V ribniški občini, ki predvsem zaradi uspešne vzgoje rokometašev aktivno živi s športom že desetletja, bo največja investicija v letošnjem letu prav na področju športa. Med poletnimi počitnicami se bodo namreč lotili obnove in razširitve športne dvorane, ki bo, v celoti dokončana, omogočila, da bodo v Ribnici lahko potekale tudi mednarodne tekme. Obstoječo športno dvorano v Ribnici, ki jo poleg osnovnošolskih otrok, domačih športnih klubov in rekreativcev že leta uporabljajo za organizacijo tekem na domačem terenu tudi kočevske rokometašice, so zgradili pred 22 leti. Pred nedavnim so v njej v celoti obnovili plavalni bazen, v katerem se danes poleg ribniških otrok učijo plavanja tudi otroci iz kočevske in drugih sosednjih občin, preko ponudbe plavalnih te- čajev ribniške Športne zveze oziroma pred nedavnim ustanovljenega domačega plavalnega kluba pa tudi številni odrasli s širšega kočevsko-ribniškega območja. Z namenom, da bi prostorsko zadostili potrebam vse številnejših uporabnikov športne dvorane, bodo zato dvorano v Ribnici ne le obnovili, ampak tudi razširili. Celotna investicija je ocenjena na 245 milijonov tolarjev in bo potekala fazno, saj kot pravi ribniški župan Jože Tanko, ne gre le za velik finančni zalogaj, ampak tudi organizacijsko zahteven projekt. Vsa dela bodo namreč morala potekati med šolskimi počitnicami, saj se bodo lahko le na ta način vse dejavnosti v dvorani kljub obnovitvenim delom normalno odvijale. V proračunu občine za letošnje leto imajo na voljo 100 milijonov tolarjev, porabili pa jih bodo za prenovo strehe, ostrešja in vseh inštalacij. Prihodnje leto sc bodo lotili razširitve dvorane za 225 kv. metrov, v nadaljevanju investicije, ki bo v celoti dokončana v treh letih, pa še izgradnje pomožne dvorane v izmeri preko 400 kv. metrov. m, l.-S. I 2 N A Š IH OB Č I M MMfat Gasiti pa tudi povezovati krajane PGD Ponikve bo julija praznovalo 90-letnico - V načrtu veselica, novo orodno vozilo, brošura - Napredek • S 25 na 150 članov - Skrb za podmladek, izobraževanje • Povezava krajanov PONIKVE - V letošnjem letu bo Prostovoljno gasilsko društvo (POD) Ponikve, eno najstarejših v trebanjski občini, praznovalo 90-letnico delovanja, in prav to je bila ena od glavnih točk nedavnega občnega zbora društva v njihovem gasilskem domu. 1. aprila 1910 je vodenje društva s 25 gasilci prevzel predsednik Josip Glavan, zdaj pa tamkajšnje gasilce - s podmladkom jih je kar 150 - kot dvanajsti predsednik po vrsti že tretje leto vodi Jože Mežan. NA OBČNEM ZBORU - Na občnem gasilskem zboru na Ponikvah sta poleg predsednika Mežana spregovorila še namestnik poveljnika GZ Trebnje Anton Bajc in predsednik KS Dolenja Nemška vas Marjan Uhan, ki sta društvo pohvalila. Napredek je v teh letih viden. Društvo je od ustanovitve pridobivalo na članstvu in po dveh letih so že začeli razmišljati o gradnji doma, ki so ga postavili leta 1913. Obe svetovni vojni sta društvo prizadeli, zlasti z izgubo članstva, po vojni pa je bilo delovanje spet opaznejše. Leta 1948 je bilo usta-novaljeno PGD Lukovek, kamor so se vključili člani s tistega področja - gasilci s Ponikev so jim podarili motorno brizgalno. “Veliko prelomnico pomeni tudi leto 1973, ko se je v društvo vključilo ZANIMIVI PREDMETI NAŠE PRETEKLOSTI - Krajani Čateža so se res potrudili pri zbiranju zanimivih starih predmetov. Govornik Šepec je še posebej pohvalil zbirko likalnikov (na sliki). (Foto: L. M.) v Kulturni praznik na Čatežu Prijetna proslava, otvoritev razstave ročnih del in starin krajanov ter del slikarja Bogdana Breznika VABLJENI KRVODAJALCI TREBNJE - RKS Območno združenje Trebnje vabi krvodajalce, zlasti nove, na darovanje krvi, ki bo: v torek, 15. februarja, od 7. do 14. ure v gasilskem domu Tbebnje, v sredo, 16. februarja, med 7. in 14. uro v OŠ Mirna in v četrtek, 17. februarja, med 7. in 12. uro v KD Mokronog. DOLENJA VAS PRI ČATEŽU - Člani KUD Popotovanje Frana Levstika Čatež so pod vodstvom prizadevne predsednice Mie Benedičič tudi letos pripravili prijetno praznovanje slovenskega kulturnega praznika. V soboto, 5. februarja, se je veliko krajanov odzvalo njihovemu vabilu in se udeležilo prireditve v domu Čebelica, ki jo je vodil Matej Mlakar. V veznem tekstu je na kratko orisal Prešernov čas in njegovo življenje. Med zanimivejše razloge za obisk prireditve gotovo spada ogled razstave ročnih del in starin krajanov. Kot je povedal diplomirani etnolog injjmetnostni zgodovinar Dušan Šepec, je razstava pohvalna predvsem zato, ker kaže, da ljudem le ni vseeno, kaj se dogaja z našo kulturno dediščino. Poudaril je izobraževalni pomen razstave, saj mlade genera- cije mnogih starih predmetov ne poznajo več, pa turističnega, saj skorajda ni turizma brez kulturne dediščine. “Zbrani predmeti, med katerimi so še posebej pohvalne zbirke starih likalnikov in radijskih sprejemnikov, pa nas opozarjajo, da vsak star predmet le še ni za v koš,” je dejal Šepec. Z bogatim kulturnim programom so navdušili: pevci mešanega pevskega zbora Kres pod vodstvom Valerije Rančigaj, ki delujejo leto dni, čateški najmlajši z vodjo Marijo Ceglar, leto dni stara pevska in plesna skupina devetih deklet Čateške črtice pod vodstvom Aleksandre Šepec (razstavljala je tudi svoje študijske slike) in recitatorka Petra Gracar. Obiskovalci so si lahko ogledali še razstavo več kot desetih del trebanjskega slikarja Bogdana Breznika, ki službuje v domu Čebelica. L. MURN 7. VALENTINOV POHOD TREBNJE - Društvo vinogradnikov Tbebnje vabi v soboto, 12. februarja, na 7. Valentinov pohod. Zbor bo ob 9. uri v Zabrdju (pri Jarcu), pot pa vodi preko Kraljeve doline, Stana, Dolnjega Debenca, Blatnega klanca, Arenberga, Stare Gore, Praprotnice do Zabrdja. Startnina (spominski kozarček in obara) znaša 500 tolarjev. KONCERT SLOVENSKIH PESMI BLANCA - Območna izpostava sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti Sevnica in krajevna skupnost Blanca vabita na koncert slovenskih ljudskih pesmi v izvedbi okteta Jurij Dalmatin in Cvetke Imperl na citrah. Koncert bo v soboto, 12. februarja, ob 19. uri v kulturnem domu na Blanci. Vstopnine ne bo! UPRAVLJANJE BAZENA Glavobole bo zdaj imela Komunala Občinski svet sprejel sklep, da upravljanje sevniškega kopališča prenese na JP Komunala ■ Izguba kopališča ne bo več najedala športnih programov, a ostaja breme za proračun SEVNICA - Sevniško kopališče je dobro vzdrževano, zagotavlja visok standard kopaliških storitev in ga je Športna zveza gospodarno upravljala. Tako so ugotavljali na zadnji seji občinski svetniki. Ker pa sama dejavnost ne more pokrivati stroškov vzdrževanja, že leta nastaja primanjkljaj, ki je “nažiral” denar za športno dejavnost v občini. Športnikom in društvom to seveda ni bilo po volji, zato je občinski svet pretekli četrtek sklenil, da s posebno pogodbo prenese upravljanje na sevniško Komunalo. Tako bodo končno ločili denar za športne programe od tistega za vzdrževanje objektov. Naj navedemo, da je Športna zveza od leta 1992 do 1997 porabila okrog 16 milijonov tolarjev za investicijska vlaganja in v istem času ustvarila preko 9 milijonov primanjkljaja. V lanskem letu, ki je bilo vremensko zelo neugodno (poleti je bilo le 14.000 kopalcev, leto prej pa 22.000), je imelo kopališče za poltretji milijon primanjkljaja. Poleg tega je potrebno kupiti sesalec za dnevno čiščenje, ki stane 2 milijona tolarjev. Direktor Komunale Bojan Lipovšek je na seji poudaril, da javno podjetje nima poslovnega interesa za upravljanje bazena. Občini je postavil 11 pogojev, pod katerimi sprejme upravljanje. Tako naj bi Komunala zagotavljala le obratovanje bazenov in objektov (brez igrišč), ne pa tudi večjega vzdrževanja in naložb. Prav tako ni pripravljena prevzeti primanjkljajev iz preteklih let, se ne misli ubadati z dodatnimi aktivnostmi za povečan obisk in trženje ter ne predvideva dodatnih stroškov zaradi morebitnih povečanih zahtev nadzora na kopališču. Ne prevzema nobenih obveznosti iz negativnega poslovanja, hkrati pa morajo biti vsa sredstva od najemnin, dotacij in reklam ipd. njen prihodek. V Komunali so še zahtevali, naj likvidnost pri upravljanju zagotavlja proračun, enako tudi primanjkljaj po končani kopalni sezoni, in sicer najpozneje do 30. novembra, ter milijon tolarjev za pripravo kopališča (do 1. maja). Dogovor o upravljanju naj bi sklenili najpozneje do 15. februarja. enajst članic. Tedaj je 86-člansko društvo s podporo krajanov in nekaterih delovnih organizacij kupilo prvo vozilo - IMV kombi Gasilec,” zgodovino društva obuja predsednik Jože Mežan. Ob nakupovanju orodja in opreme je gasilski dom postajal premajhen in leta 1976 so se odločili za gradnjo novega. Brez prostovoljnega dela seveda ne bi šlo. Odprli so ga leta 1979. Leta 1982 so nabavili avtocisterno, dve leti pozneje pa kombibus. Pred desetimi leti so oboje prodali in kupili nov renault trafic. “Lani smo že pričeli z zbiranjem sredstev za novo orodno vozilo, kar upamo, da nam bo uspelo do 15. julija, ko bomo praznovali 90-letnico. Potrebujemo ga predvsem zaradi sedanje zastarele opreme. Vozilo bo stalo bo okrog 200 tisoč DEM, kar je velik finančni zalogaj. Sami zbiramo donatorska sredstva, računamo pa tudi na pomoč trebanjske gasilske zveze,” je povedal Mežan, gasilec že od otroških let. Tudi zato se še kako zaveda pomena pridobivanja podmladka. Njihov šteje zdaj 30 mladih. Že dve leti v društvu delujeta komisija za veterane in za mladino. Izkušnje kažejo, da se prav lepo dopolnjujeta. Starejša generacija tako predaja izkušnje mlajšim. Gasilci s Ponikev se udeležujejo tudi izobraževanja (v njihovem domu potekajo izobraževanja zveze), raznih tekmovanj (pionirska, mladinska, članska, veteranska ekipa), kot je zatrdil predsednik društva, pa organizirajo razne izlete z mladino ter srečanja v domu, “kajti naša naloga ni le gašenje požarov, pač pa tudi povezovanje krajanov. Dobro sodelujemo tudi z drugimi društvi v občini, kar želimo tudi za naprej.” Po lanski prekategorizaciji slovenskih gasilskih društev PGD Ponikve spada v 2. kategorijo, kar je visoko, “trdo pa bomo delali tudi naprej, saj v državi s 1405 gasilskimi društvi ne želimo biti le obrobno društvo,” je zatrdil predsednik Mežan. L. MURN ZA SPREJEMLJIVE CENE ASFALTA SEVNICA - Cene asfalta so se zaradi rasti cen naftnih derivatov in uvedbe trošarine povečale, saj so za izdelavo asfaltne mase potrebne tudi različne frakcije naftnih derivatov. Cestno podjetje Novo mesto je po besedah direktorja za inženiring Gregorja Jakliča poiskalo razpoložljive notranje rezerve, da skok ne bi bil previsok, saj bi s tem podražili že začete ali nove rekonstrukcije cest. Ko se je sevniški župan Kristijan Janc z Jakličem pogovarjal o enotni ceni asfaltiranja za krajevne skupnosti in občino Sevnica, seje dogovoril za sprejemljive cene, ki so nekoliko nižje od tržnih. OBNOVA FARNE CERKVE V ŠENTJANŽU ŠENTJANŽ - Večji del sredstev za načrtovano obnovo farne cerkve v Šentjanžu so že zbrali v župniji, pričakujejo pa tudi pomoč občine in krajevne skupnosti. Sevniški župan Kristijan Janc in predsednik sveta KŠ Šentjanž Milan Jamšek sta šentjanškemu župniku Janezu Cevcu obljubila pomoč. Občina bo pomagala pri obnovi s sredstvi za obnovo kulturnih spomenikov in s sponzorskimi prispevki. POSAVSKE ŠTIPENDIJE SEVNICA - Po podatkih območne službe Zavoda za zaposlovanje je v lanskem novembru republiško štipendijo prejelo 1.477 posavskih dijakov in 466 študentov. 404 štipendisti so prejeli Zoisovo štipendijo, od tega 216 dijakov in 188 študentov. Na seji sveta je bilo slišati mnenje, da bo prenos upravljanja velika pridobitev za Športno zvezo, medtem ko bo občina na istem ali še na slabšem. Svetnik Imperl je menil, da je razumljivo le to, da Komunala ne prevzema obveznosti za nazaj, sicer pa mora podjetje upravljanje prevzeti in ravnati kot dober gospodar. Po prepričanju svetnika Kunška dajejo kopališče slabemu gospodarju, saj je z javnimi podjetji vedno križ. Rudi Dobnik je dodal, da bi s takimi pogoji mnogi prevzeli upravljanje, sicer pa meni, da je Komunala primeren upravljavec. Na zaključku razprav je župan Kristjan Janc poudaril, da bo pogoje postavljala občina, ter dodal, da bodo morali tudi v Komunali spremeniti miselnost. “Občina bo že krila primanjkljaj, a dokler bom jaz tu, ne v takem smislu: Če bo šlo, bo, če ne, bo pa že občina pokrila!” je zažugal. Na koncu so sklenili, da bodo upravljanje bazena naložili Komunali, pogoje pa bodo določili s posebno pogodbo. B. DUŠIČ GORNIK PETO SREČANJE DRUŽIN V TREBNJEM - V kulturnem domu v Trebnjem je že petič zapored, toda letos prvič v dveh delih, potekala zanimiva prireditev lz družinske skrinje. Letos se je 5. in 6. februarja številnemu občinstvu predstavilo rekordno število družin - preko 25. Nekatere so nastopile že večkrat, spet druge prvič, vsak nastop pa je bil svojstven. Najpogosteje so prepevali in igrali na inštrumente (na sliki družini Smolič - Kuken-berger, ki sodelujeta že od vsega začetka in sta zato prejeli posebno priznanje). S sodelujočimi, ki so jih organizatorji presenetili s priznanjem in vrčkom domačinke Irene Blaznik, je prijetno klepetal Slavko Podboj, kije opozoril tudi na zanimivo razstavo v Galeriji likovnih samorastnikov. Družine so se namreč predstavile z različnimi ročnimi spretnostmi. Razstava bo na ogled še do nedelje, 13. februarja. (Foto: L. Murn) OBRAMBNI ZID BO ZDAJ MOČNEJŠI - V Boštanju, kjer je ob zadnjih večjih poplavah visoka Sava pokazala, da projektanti niti približno niso predvideli njene moči, bodo morda v prihodnjih letih mirneje spali. Obrambni zid, ki naj bi naselje zavaroval pred vodo, je bil po prvih načrtih zidan, zdaj pa so se lotili sanacije. Kot smo opazili, so zid odkopali in ga zalili z betonom (na sliki). Investitor je ministrstvo za okolje, izvajalec del, ki so vredna okrog 20 milijonov tolarjev, pa gradbeno podjetje Begrad iz Novega mesta. (Foto: B. D. G.) Trebanjske iveri POSEBNOST PRIREDITVE - Tradicionalna prireditev Iz družinske skrinje je gotovo nekaj posebnega. Ko človek gleda prisrčne in domiselne nastope sodelujočih družin, si reče: “Saj so nekatere naše družine še srečne in zadovoljne, v njih vlada ljubezen in spoštovanje. Saj se z marsičim ukvarjajo ob večerih in ne buljijo le v televizorje.” Prireditev pa je nekaj posebnega tudi zato, ker poteka brez denarja, kar je danes gotovo prava redkost, čeprav je denar (menda) sveta vladar. Honorarja ne dobi ne voditelj ne sodelujoči, skratka: tudi s tega vidika je trebanjsko srečanje družin vredno pohvale. TREBA SE JE ZNAJTI - Na sobotno praznovanje kulturnega praznika na Čatežu se je kljub lepemu vremenu za ta letni čas, ko so marsikje že brneli traktorji in so se kmetje odpravljali po prvih opravilih, zbralo kar veliko ljudi. Tlidi zaradi dobrega obiska se je pokazalo, da je prireditveni prostorček v domu Čebelica - v bistvu hodnik - premajhen in ne preveč primeren za take dogodke. Ne le da so ljudje stali, tudi nastopajoči so se utesnjeni morali znajti po svoje. Toda uspelo jim je - za oder so uporabili tako stopnice kot omare, kjer je bilo prav prijetno gledati plešoče Čateške črtice. Dokaz, da se vse da, če se hoče. Prav gotovo pa si zagnani čateški kulturniki čimprej zaslužijo primerne prostore za svoje dejavnosti. OČITNO DOBRA PREVENTIVA - Gasilci s Ponikev kljub pripravam na praznovanje očitno dobro delajo. Tli mislimo predvsem na preventivo, ki še zdaleč ni nepomembna. V lanskem letu jim namreč ni bilo treba niti enkrat gasiti požar na domačem področju, pomagat so šli le drugam. “Ko bi bilo tako še naprej,” pravijo. r ' Sevniški paberki OTROCI - Osnovne šole v sevniški občini, vsaj nekatere, imajo težave zaradi pičlega števila učencev, zato se dajejo okrog meja šolskih okolišev. V zadnjem času učence kličejo v matični šolski okoliš tudi z javnimi vabili. Taka snubljenja ne bodo prinesla prave koristi. Če bodo otroci šli v drugo šolo, jih bo zmanjkalo za prvo. Edina rešitev je, da bi matičarji vpisali na sezname v prihodnje več ljudstva. Za to pa bi bolj koristilo, če bi ljudstvu priporočili še tudi kako drugo opravilo, ne samo vpisovanja v to ali ono šolo. “O, GOD!” - Znane Sevničanke, kilio svetovno lepe, rade govorijo sevniško. Dokler so doma. Ko gredo od doma čez prvo lužo, se lokalni naglas že izgubi. Menda se po določenem času sploh več ne znajdejo na lastnem dvorišču in v mestni trgovini. Kako bi se, saj po prihodu iz belega sveta govorijo samo še katerega od svetovnih jezikov, med katerimi ni sevniške lokalne govorice. PO PRIDNIH - Prebivalstvo cele občine naj bi plačevalo nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, kot predlagajo pooblaščeni sevniški voditelji. Bolj ko je urejen kraj, višjo tovrstno dajatev bodo morali plačevati vaščani. Tisti, ki so si asfaltirali in drugače opremili stavbna zemljišča, bodo, tako bi se reklo, huje udarjeni po žepu. Nauk zgodbe je preprost: Odloži na občino, kar bi lahko naredil sam! VEČER S TONETOM PAVČKOM RAZBOR POD LISCO - V soboto, 5. februarja, je na Raz-borju potekal zanimiv Razbor-ski večer, posvečen kulturnemu prazniku. Gost večera, pesnik Tone Pavček, je razmišljal in se pogovarjal o 200-letnici rojstva Franceta Prešerna in o prešernih Slovencih. “Ni dobro, da bi ob bogastvu jezika in kulture, ki se nam podarja ob Prešernu, živeli mimo in brez kulturne dediščine,” je poudaril. Ob pestro vodenem večeru, ki se je prepletal s petjem narodnih pesmi domačinov Fantov izpod Lisce, je Pavček nizal svetle misli za spodbudo življenju. Tudi razstava slik Jožeta Zlavsa iz ciklusa Lepote Slovenije je popestrila večer, ki je potrdil prešernost Slovencev s pesmijo in prijetnim kramljanjem pozno v noč. Naslednji Razborski večer bo v soboto, 11. marca, ko bo gost dr. Jože Ramovš spregovoril na temo V šoli življenja, od rojstva do smrti. K. G. Krške novice POZORNOST - Računsko sodišče, ki je pregledalo delovanje krške občine v preteklem obdobju, je ugotovilo, da so na občini porabili nekaj denarja preveč. Ne spuščajo se v to, ali tako občinsko delo šteje za greh ali ne. Nič tudi ne pomaga, če se spuščajo v to, kako bi dobili nazaj denar, ki so si ga v vrhu Krškega izplačali preveč. Menda so ta denar vložili deloma tudi v kadrovska stanovanja, v katera so naselili tiste, dobre že na oko. Menda kadre, koga pa?! BREZ ZAMERE - Malo je verjetno, da bi se ravnatelj brežiške glasbene šole zameril pomočnici ravnatelja glasbene šole Krško, torej najožjemu vodstvu sorodne ustanove iz sosednje občine, velja seveda tudi obratno. Ravnatelj in pomočnica ravnatelja sta namreč mož in žena. Če ni prav zato verjetnost medšolskih sporov toliko večja?! SPREMEMBE - Krško uspešno izgublja svoje nekdanjo podobo. Že skoraj iz vseh nekdanjih tovarn so naredili trgovine. Vendar je v njih malo krških trgovcev. Še manj pa kupcev. NEREZINE, NEKOČ KRŠKE - Krško je imelo v Nerezi-nah na Lošinju lepo počitniško naselje. Potem ko so naselje vzeli na muho veljaki iz vplivnih gnezd slovenske prestolnice, je situacija zdaj naslednja. Nerezi-ne so še, počitniško naselje tam je še, Krškega pa je v počitniškem naselju Nerezine že precej manj, kot je bilo pred meseci, in bo zmeraj manj in manj. Novo v Brežicah OB MEJI - Ob državni meji pri Sotli so table, ki opozarjajo mimoidočega, da je prišel do meje. Table, tako kot so postavljene, so velika uganka, kaj sploh pomenijo? Če nekateri še mislijo, da so table pametni državni uradniki postavili za neumno ljudstvo, večina ve, da jih bere pametno ljudstvo in da jih je postavila neumna država. NA DRUGI STRANI MEJE, NA DRUGI STRANI SLOVENIJE - Če hoče športnik iz Slovenske vasi na igrišče, mora imeti ne samo kondicijo, copate in športno obleko, ampak tudi potni list. Igrišče je namreč onstran potoka, to pa je že v drugi državi. Zaradi takih ovir do športnih terenov so nekateri lokalni športniki že precej brez kondicije. Če bodo dosegli v naslednjem obdobju slabe rezultate, bodo za to lahko poklicali na odgovor slovenske vladarje, ki mečkajo z ureditvijo meje. No, poklicali jih bodo lahko, a je malo verjetno, da bi poklicani prišli v Slovensko vas. Brez dobrega vodiča bi se celo izgubili v tem delu lastne države, tako poredko se zanimajo zanjo. Ob meji ni problematično samo tisto športno igrišče, ampak še vse kaj drugega. KAKO - Mateji Kaudek so pohvalili zamisli za urejanje Brežic. Povedali so tudi, kako bi lahko ideje uresničila: “Izvolili jo bomo za županjo, pa bo imela priložnost.” Navzoči župan Vladislav Deržič je to razumel, da se bo zgodilo po koncu njegovega mandata. Iz bi*Eil5ke pQ r* o i Icrr V času od 21. januarja do 4. februarja so v brežiški bolnišnici rodile: Nevenka Metelko iz Ravnega - Barbaro, Marija Novak s Trebeža - Mateja, Irena Božič iz Leskovca pri Krškem -Tjašo, Vida Kink z Malega Kamna - Nikota, Stanka Drofenik iz Pristave pri Mestinju -Niko, Natalija Kopinč z Velikega Obreža - Tadeja, Nataša Dular iz Sremiča - Gašperja, Cvetka Pavlič iz Stranja - Niko, Mihaela Hervol iz Bukoška -Patrika, Marica Župane iz Dov-škega - Valerijo, Mojca Kraševec iz Velikega Mraševega -Martino, Slavica Vidmar iz Jereslavca - Petro, Romana Marinč iz Bučcrce - Alena, Mateja Pirc iz Sel pri Dobovi -Tamaro. Čestitamo! I Z MAŠIM OBČI N MŠi Država veijetno zahteva preveč Upravna enota Krško v lanskem letu največ problemov zaradi uveljavljanja nove zakonodaje in z računalniškimi programi - Prehudi pogoji za odločbe - TUjci veliko breme KRŠKO - Upravna enota Krško je imela v lanskem letu pri delu največ problemov zaradi uveljavljanja nove zakonodaje, a tudi z računalniškimi programi. Med novo zakonodajo so vsekakor Zakon o vinu in drugih proizvodih iz grozdja in vina, Zakon o tujcih in Zakon o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji. Do konca decembra so v krški upravni enoti po teh zakonih izdali 1.428 odločb o vpisu v register pridelovalcev grozdja in vina. Sprejeli in uredili so 219 vlog za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje tujcev in dokumente oddali ministrstvu za notranje zadeve. V prvih mesecih letošnjega leta se po besedah načelnika krške upravne enote Antona Podgorška že kaže nov, domala nerešljiv problem, in sicer, kako ustreči novemu zakonu o upravnem postopku, po katerem upravna enota občanom ne sme izdati odločbe, preden občan ne poravna vseh obveznosti do države. Po mnenju načelnika bo izjemno težko pridobiti dovolj hitro vse ustrezne vhodne podatke, na podlagi katerih bi uprava ugotovila, ah je občan poravnal ali ne vse le obveznosti. Ob priča- kovanih prihodnjih težavah ne gre prezreti dosedanjega dela krške upravne enote. Kot kažejo podatki, so krške upravne službe rešile lani več kot 97 odstotkov vseh za- BOZI OJSTERŠEK KUMERDEJEVO PRIZNANJE SENOVO - Boža Ojsteršek, predmetna učiteljica slovenskega jezika in knjižničarstva na Osnovni šoli XIV. divizije Senovo, je med letošnjimi dobitnicami priznanj Blaža Kumerdeja, kijih je letos prvič podelil Žavod Republike Slovenije za šolstvo. Zavod je podelil skupno pet teh priznanj. dev, kar nedvomno pomeni velik uspeh. Zlasti še, ker v upravni enoti ni v izobilju delavcev. V letu 1999 je namreč odšel v bolje plačano pravosodje delavec, ki je dotlej obravnaval denacionalizacijske postopke. Skupno je v dveh letih upravna enota izgubila 4 diplomirane pravnike z delovnimi izkušnjami. Lani je enota zapos- Klobuki pod novo streho v Sešir v obnovljeni stavbi STARA VAS NA BIZELJSKEM - Obrat škofjeloške tovarne klobukov Šešir v Stari vasi na Bizeljskem so prenovili in proizvodnja zdaj že poteka v lepšem objektu. Za simboličen zaključek del in začetek dela v obnovljeni stavbi so izbrali prejšnji petek. Obrat je takrat obiskal ing. Miro Pinterič, direktor Šeširja, ki se mu je tu pridružil med drugimi Zlatko Cahun, največji Šeširjev partner na Hrvaškem. Po besedah članov • Miro Pinterič, direktor Šeširja, je pred časom prejel oktobrsko nagrado, najvišje brežiško občinsko priznanje. Nagrado so mu podelili na predlog delavk obrata v Stari vasi na Bizeljskem in po poznejši odločitvi občinskega sveta. ekipe, ki je vodila obnovo zgradbe v Stari vasi, so na stari avstrijski šoli, kjer deluje Šeširjev obrat, zamenjali streho in prenovili pročelje. V notranjosti objekta so na novo izolirali in prebelili stene. M. L. lila pripravnika z univerzitetno izobrazbo, ki opravlja pripravni- • Delo v zvezi s tujci je verjetno med najbolj nehvaležnimi upravnimi postopki. Upravna enota je namreč prejemala vloge, ki so bile nepopolne in nerazumljive in so prihajale z zamudo. Upravni referenti so imeli izjemno veliko dela tudi v primerih, ko so urejali položaj državljanov drugih držav naslednic nekdaivje SFRJ v Sloveniji. Za te tujce je moral upravni delavec namreč pripraviti izpis o vseh izdanih delovnih vizah in dovoljenjih za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, kar pa, glede na navade in želje nekdanjih Jugoslovanov, seveda ni bilo lahko. štvo za vodenje denacionalizacijskih postopkov. M. L. VALENTINOV KVIZ BREŽICE - Knjižnica Brežice bo danes ob 17. uri v svoji čitalnici pripravila Valentinov kviz. Dogodek je namenjen Valentinovemu, popestrili ga bodo s smehom in zabavo, kot obljubljajo organizatorji. ■ LABODJI POZDRA V - Naj ostane skrivnost, na kakšna in čigava prigovarjanja labod na bregu Krke v Krški vasi takole stopi pred fotografa. Vendar je res, da je bil ta Krkin lepotec v soboto dopoldne voljan pomahati bralcem Dolenjskega lista, kar ob natančnejšem pogledu nanjo razkrije tudi slika. (Foto: L. M.) Samuel Kukovičič “Prava ura teče vse življenje” Urarstvo kot umetnost KRŠKO - Samuel Kukovičič iz Krškega je eden najmlajših, če ne najmlajši urarski mojster v Sloveniji. “Na podlagi svojih večletnih raziskav in odkritij sem napisal tri knjižice. To so prve knjige za urarstvo v slovenščini slovenskih piscev,” pravi Kukovičič, samostojni podjetnik v Krškem. Iz veselja in zanimanja do tega poklica se je mojster odločil, da urarjem in javnosti postreže z nečim novim. “Plod teh zamisli so omenjene knjige, odlikovane z mnogimi priznanji na državni ravni. Knjigam sem priložil tudi učila, kijih uporablja edina šola v Sloveniji, ki izobražuje za poklic urarja, Šolski center Celje,” pravi Kukovičič. Kukovičič je raziskovalno delo povezal v mednarodno sodelovanje na urarskem strokovnem področju in ga predstavil tudi v nekaterih izobraževalnih radijskih oddajah, ki sojih pripravili v sodelovanju z ministrstvom za znanost in tehnologijo. Končni rezultat omenjenega Kukoviči-čevega raziskovalnega dela pa sta naziv izumitelj in podeljeni patent. O tem pravi: “Zavedajoč se napredka urarstva v prihodnosti sem izumil orodje, ki se uporablja za popravilo vseh vrst ur. Temu patentu je Republika Slovenija priznala vso strokovnost, kajti bil sem prvi, ki so mu podelili patent za urarstvo v Sloveniji. Napredek urarstva v Sloveniji je opazila tudi mednarodna industrija ur, ki bo verjetno izum kmalu uporabljala.” Pred časom je iz slovenskega patentnega urada dobil potrdila za priznanje strokovnosti in dela. Ti dokumenti se nanašajo na učila, ki jih je Kukovičič naredil in ki služijo kot pomoč pri pouku urarjem urarske šole v Celju. Samuel Kukovičič v okviru obrtne zbornice Slovenije - odbora urarjev - vodi raziskovalno in inovacijsko delo. “Urarji želimo,” pravi, “da bi s takim delom urarstvo dobilo dušo in da bi se lastniki ur začeli zavedati njihove vrednosti. Kukovičič poudarja, da je urarstvo posebna umetnost. “Prava ura teče vse življenje, četudi stoji, ima še vedno kazalce in smisel življenja. Še posebej, če ima dobrega 'zdravnika’,” je prepričan. Kukovič to očitno je, saj se ne ukvarja le s popravilom, ampak tudi z obnovo vseh vrst ur, vključujoč vse spominske in vrednostne ure. M. L. Hrvati bi streljali po Sloveniji? Hrvaška policija pri Rigoncah nedavno legitimirala dva slovenska lovca, ki sta hranila fazane - Slovensko priporočilo lovcem: izogibajte se tega ozemlja - Katera Sotla je prava? RIGONCE - So tudi ob Sotli pri Rigoncah blizu Dobove v brežiški občini kričeči dokazi za nerešeno slovensko hrvaško državno mejo? Problemov glede meje je tukaj kar nekaj, nekateri so precej pereči, kar kaže tudi naslednji primer. Na ozemlju ob Sotli blizu ključ-kega mostu je hrvaška policija nedavno legitimirala dva slovenska lovca, ki sta s koruzo hranila fazane v lovišču Lovske družine Dobova. Lovca sta bila tam v najboljši veri, da krmita divje živali na ozemlju, ki leži v Sloveniji. Hrvaška policijska patrulja je očitno drugače mislila glede ozemlja, saj je hotela lovca odpeljati s seboj na postajo v Zaprešič. K sreči sta hrvaška policista popustila, to pa najverjetneje zato, ker je bil eden od obeh lovcev Hrvat s slovenskim in hrvaškim potnim listom. Omenjeno ozemlje, kjer se je pripetil dogodek, je, po vsem sodeč, tleči ogenj pod pepelom, ki bo verjetno vzplamtel ob prvih večjih slovensko-hrvaških nesoglasjih. Uradna Slovenija je namreč obvestila dobovske lovce, naj se izogibajo ozemlja pri ključkem mostu, torej tistega dela lovišča, kjer je hrvaška policijska patrulja legitimirala omenjena slovenska lovca. Ali tako slovensko opozorilo slovenskim lovcem že pomeni, da je omenjeno za lov bogato ozemlje hrvaško? Hrvaška policijska patrulja, ki se je kot rečeno, vpletla, v hranjenje fazanov, ima po vsej verjetnosti • Ozemfje, kjer se je pripetil dogodek s slovenskima lovcema in hrvaško policijsko patruljo, je bogato s srnjadjo, zajci in fazani. Slovenski lovci ga v najboljšem prepričanju, da je slovensko, štejejo za sestavni del svojega lovišča in se mu očitno ne mislijo odpovedati. Hrvaški lovci želijo, kot je prišlo na dan, to ozemlje zase. Pri tem ne gre prezreti namigov, češ da je ta del dobovskega lovišča celo v zakupu hrvaških lovcev. navodila, da meja med Slovenijo in Hrvaško pri Rigoncah poteka po stari strugi Sotle in ne po sedanji 0 sadju v nasadu in na tržišču Sadjarski dnevi Posavja ARTIČE - Sadjarska zadruga Posavja v sodelovanju s kmetijsko svetovalno službo Brežice, Krško in Sevnica ter Sadjarskim društvom Posavja Krško bo organizirala 8. sadjarske dneve Posavja, ki se bodo v Prosvetnem domu v Artičah začeli danes in nadaljevali jutri. Danes bodo udeleženci prisluhnili predavanju Borisa Ježa in Ervina Kuharja o vlogi sadjarjev v kmetijsko gozdarskih zbornicah. V nadaljevanju bo Saša Belaj govorila o skupni organizaciji trga s sadjem, potem bo Tinja Polak predstavila obnovo sadjarstva v Sloveniji v prehodnem obdobju pred vstopom v Evropsko zvezo. Danilo Belšak in Milko Krajnc bosta navzoče seznanila z izkušnjami sadjarjev sosednjih držav pri organiziranju prodaje sadja. O primernosti slovenskih kmetij za sadjarstvo bodo popoldne predavali mag. Zlatka Kobal-Gutman, Erika Orešek ter kmetijski svetovalci. Jutrišnje pogovore bodo namenili varstvu sadnega drevja pred boleznimi in škodljivci. M. L. reki Sotli, in da naj zato policisti delujejo ustrezno temu. Če je stara struga Sotle mejnik pri Rigoncah pri ključnem mostu, bi morala biti tudi drugje, vendar praksa dokazuje, da ni povsod tako in da ponekod velja za mejo sedanja struga Sotle. m. LUZAR I t KO BREŽIČANI ODIDEJO - Glavna ulica v Brežicah naj bi imela po zamisli arhitektov povsem drugačno podobo, kot jo ima sedanja. Ob koncu tedna, ko je nastala tudi ta fotografija, prebivalci mesta odidejo drugam, v veliko primerih na podeželje, od koder so zvečine tudi prišli v mesto in kjer imajo sorodnike, vinograde in podobno. Zato se Mitji Guštinu zdi umestno vprašanje, za katerega pešca v takih razmerah sploh urejati glavno brežiško ulico? (Foto: M. L.) Glavna ulica kot podaljšek doma Mateja Kaudek predstavila diplomsko nalogo o urejanju Brežic - Pomanjkljivost, če je glavna ulica v mestu podobna vsem drugim - Avtomobile iz mestnega središča BREŽICE - Če se Brežičani želijo zamisliti o svojem bivalnem oko-Iju v starem mestnem jedru, so to lahko storili prejšnji petek skupaj s someščanko Matejo Kaudek, ki je predstavila v Posavskem muzeju svojo diplomsko nalogo Ureditev glavne ulice v Brežicah. Diplomantki Fakultete za arhitekturo v Ljubljani se zdi sedanja glavna ulica v Brežicah nekako dolgočasna, ker ni nič drugačna kot druge mestne ulice. Na tej mestni površini prevladuje avtomobil nad pešcem. “Moj cilj je urediti glavno ulico v javno prizorišče,” pojasnjuje Mateja Kaudek. Zato jo je v diplomski nalogi preoblikovala “v trg, v enovit prostor, kjer se bo pešec počutil dobro”. Ulico, z njeno svetlobo in s senco, z zidovi in s platoji, namreč oblikuje za človeka, ki hodi. • Predstavljena zamisel Mateje Kaudek o glavni ulici je dodobra razgrela ustvarjalno in kritično razmišljanje v dvorani. Od tod je prispel poziv, naj mlada brežiška generacija, ki ji pripada tudi diplomantka, vrne življenje in dušo svojemu mestu, ki so ga v preteklosti preveč in na škodo avtohtonega meščanstva preplavili “letalci”, torej pripadniki zvezne armade iz Cerkelj ob Krki, zvečine Neslovenci. Zamisli Kaudkove, ki je navdih za svoje predloge lahko poiskala tudi v nekaterih dosedanjih brežiških urejevalskih poskusih, lahko Brežice razumejo kot dobrohotno in človekoljubno povabilo na sprehod na cesto. Po besedah prof. Janeza Koželja, mentorja Mateje Kaudek, obravnavana diploma “skuša pokazati glavni mestni prostor kot nekaj, kar je zdaj manj kulturno, a naj bi postalo bolj kulturno”. Za Koželja je vsako mesto nekaj, “kar ni doma, kar je dopolnilo doma”, zato se mesta v Slove- niji ločijo po tem, “kako imajo urejen javni prostor”, kakršen je tudi glavna mestna ulica. Ob tem je povedal dosti bodočem o urejanju Brežic Vladislav Deržič, župan občine Brežice, ki je tako kot nekateri pred njim in pozneje čestital Kaudkovi za prav tako diplomo. Zupan je dejal, da se bo občina sredi februarja začela podrobneje pogovarjati o prometni ureditvi Brežic, za kar bodo ustanovili posebno delovno skupino. Če naj bi preuredili obstoječo brežiško glavno ulico, bi morali po mnenju prof. Koželja najprej pridobiti za ta ukrep javno mnenje. Vendar je javno mnenje, kot se zdi mag. Andreju Vizjaku, podžupanu občine Brežice, že naklonjeno tovrstnemu preurejanju, saj mestno prebivalstvo zahteva umik parkiranih avtomobilov iz mesta. Vsi bodoči urejevalci Brežic bodo mogoče pritrdili Mitji Guštinu, ki je v petek na predstavitvi diplome rekel, da je pri urejanju mesta dobro, “če smo pogumni”. Po njegovem bo prihodnji pogum potreben zato, ker se pri urejanju mesta pojavlja pahljača navzkrižnih interesov, kar bi plahega župana lahko odvrnilo od želenih spre- Mateja Kaudek memb mesta. M. L. i h PRVA POMOČ ZA ODMERO DAVKA NOVO MESTO - Območna gospodarska zbornica Novo mesto vabi vse člane, gospodarske družbe in zasebnike na seminar o letnem poročilu za leto 1999. Seminar se bo pričel v sredo, 16. februarja, ob 9.30 v prostorih Zavarovalnice Tilia v Novem mestu. Vodila ga bo Maja Bohorič, poudarek pa bo na obračunu davka od dobička pravnih oseb in napovedi za odmero davka od dohodkov iz dejavnosti. Kotizacija znaša 7.000 tolarjev na osebo, prijavnice pa sprejemajo v območni zbornici do 15. februarja do 12. NA TRGU NOVA VODA USTEKLENIČENA VODA ŠE PRILOŽNOST? - Morda bo Slovenija nekoč znala gospodarneje ravnati s svojimi bogatimi zalogami vode in z njimi celo zaslužiti. Po nekaterih napovedih naj bi se v naslednjih 25 letih delež svetovnega prebivalstva, ki zdaj živi in dela ob zmernem ali celo hudem pomanjkanju vode, povečal z ene na kar dve tretjini. Slovenija je po razpoložljivih količinah vode na prebivalca na tretjem mestu v Evropi, takoj za Norveško in Švico. Potrošnja negazirane pitne vode v svetu narašča, v zadnjih letih pa je opazno zrastlo povpraševanje po ustekleničeni vodi tudi pri nas. Po podatkih revije Canadean smo v letu 1996 porabili dobrih 6 milijonov litrov ustekleničene vode, medtem ko naj bi jih lani že 14 milijonov. To je seveda priložnost za slovenske polnilnice in tudi za trgovce. (Foto: B. D. G.) Nov veter v združenju podjetnikov Z novim vodstvom je Združenje podjetnikov Slovenije spet začelo vidneje delovati -Osnovna naloga: opredeliti vlogo malih in srednjih podjetij v gospodarski zbornici NOVO MESTO - Združenje podjetnikov Slovenije deluje že 6. leto, zasluge za njegove začetke (a se bojimo, da tudi poznejše neuspehe) pa so imeli v precejšnji meri prav Dolenjci in Posavci. Z novim vodstvom - predsednica je podjetnica Marta 1\irk - združenje dobiva nov zagon, oživelo pa je tudi njegovo delo v regionalnih združenjih. Predsednik Združenja za Dolenjsko in Belo krajino, kije eno najbolj aktivnih med 13 združenji, je trenutno trebanjski podjetnik Jože Vence(j. Združenje zelo dobro sodeluje kov (projekt vodi Darinka Smrke z območno gospodarsko zbornico v Novem mestu in je s svojim programom dela vključeno tudi v letne načrte zbornice. Veliko dela predvsem na področju izobraževanja, kjer je zdaj že poznana njihova večerna šola podjetništva, pripravljajo tudi večerno šolo s področja ekonomike in financ ter izobražujejo za področje kakovosti, kjer se trenutno 6 malih podjetij usposablja za pridobitev certifikata kakovosti ISO 9000. Mali podjetniki sodelujejo tudi na že utečeni poslovni borzi z gospodarstvom iz italijanske Brescie, številni med njimi pa se vsako leto predstavijo na Dnevih obrti in podjetništva v Novem mestu. V prostorih območne zbornice je na voljo tudi pravno in finančno svetovanje podjetnikom. Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine seje letos lotilo dveh projektov, ki ju financira slovensko združenje. Prvi je izdelava kodeksa slovenskih podjetni- iz Novega mesta), medtem ko bo drugi namenjen ohranitvi stikov z republikami bivše Jugoslavije (vodja projekta Jože Vencelj). V združenje se povezujejo podjetniki, ki imajo do 50 zaposlenih, to so taki, ki niso povezani v Obrtno zbornico in so premajhni, da bi njihovi interesi prišli do veljave v Gospodarski zbornici. Trenutno SEMINAR ZA GOSTINCE LJUBLJANA - Družba IZZA, ki ponuja čez 80 različnih seminarjev za gostince, hotelirje in trgovce, ho pripravila v soboto, 26. februarja, od 8. do 16. ure v restavraciji BTC dva seminarja. O primernih jedeh za Valentinovo, pust in pepelnico bo predavala Romi Gričnik, o strežbi za Valentinov in pustni čas pa strokovni učitelj strežbe Franc Korošec. Organizatorji opozarjajo, da skladi za izobraževanje delavcem vračajo kotizacijo zaposlenim pri samostojnih podjetnikih. KAKO KAZE NA BORZI? Guverner je Sanje, da se bodo ugodni januarski trendi nadaljevali tudi v februarju, so se razblinile prejšnji četrtek. Napoved iz centralne banke, da v bližnji prihodnosti še ne bo uvedla prijaznejših pogojev za tuje portfeljske vlagatelje, je najverjetneje razjezila še nekaj tujih lastnikov Lekovih delnic, ki so razprodali svoje premoženje in zapustili slovenski trg. Nekateri domači borzni igralci so v strahu pred ponovnimi izgubami dokaj nekritično pričeli prodajati tudi delnice drugih družb, čeprav udeležba tujcev v njihovem lastništvu ni vredna omembe. Sledilo je splošno razprodajanje in v petek je borzni indeks SBI zopet padel na vrednost 1.863 točk. Najbolj izpostavljeni so bili tečaji obeh farmacevtskih družb, ki so se v povprečju pri Leku znižali od 34.200 na manj kot 33.000 tolarjev, pri Krki pa od 27.700 na manj kot 27.000 tolarjev. Padle so tudi cene ostalih prometnejših delnic: Mercatorja na 16.000, Petrola na 24.300, Save na 17.000, Intereurope na 2.520 in Luke na 3.140 tolarjev. Dodatno gorivo je negativnim trendom dolival tudi strah, da ho zaradi napovedi višjih obrestnih mer, del vlagateljev svoj kapital preselil v varnejše bančne depozite. Zaradi tega bi se po napovedih pesimistov ŠBI lahko še zniževal do 1.850 točk, po zmernejših pa obstal na dosedanji vrednosti. V torek, 1. februarja, se je v A kotaciji pričelo trgovanje s Pivovarno Laško. Njeno ceno so v prvih urah špekulanti dvignili na več kot 5.800 tolarjev, kjer pa ni zdržala dolgo. Po nekaj dneh se je cena ustalila približno pri 5.100 tolarjih, kar je tudi vrednost, po kateri se je trgovalo na sivem trgu. Svoj prihod na borzo so za februar napovedali tudi v Pivovarni Union. Trgovanje z njihovimi delnicami na neborznem trgu trenutno poteka po cenah med 45.000 in 47.000 tolarji. Vsi, ki so v prejšnjem letu trgovali z delnicami, so v teh dneh prejeli pošto z opisom svojih transakcij v letu 1999. Dokument je namenjen kot pomoč pri napovedi davka na dobiček od trgovanja z vrednostnimi papirji. Rok za oddajo napovedi je zadnji februar, zavezanci za napoved pa so samo tisti, ki so dobiček ustvarili s trgovanjem, in nikakor ne tisti, ki so le prodali svoje v privatizacijskem procesu pridobljene delnice. Ker je pred oddajo napovedi potrebno še kupiti davčne obrazce, dobiti revalorizacijske tabele, poiskati ustrezne podatke ter opraviti nekaj izračunov, vam svetujem, da se dela lotite čim-prej. IZTOK PLUT Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228 na območju regije delujejo klubi podjetnikov v Škocjanu, Semiču, Šentjerneju, Mirni Peči in Dolenjskih Toplicah, že v februarju pa naj bi se jim pridružila še dva: v Tfebnjem in Črnomlju. V Novem mestu deluje Podjetniški center, ki ima sicer drugačno poslanstvo, a kljub temu z veliko aktivnostjo povezuje tukajšnje podjetnike, zato trenutno kluba še niso ustanovili. Klubi želijo podjetnikom približati tekočo gospodarsko problematiko (DDV, zaključni računi, davčna in finančna svetovanja itd.), hkrati pa se podjetniki v njih spoznavajo in povezujejo. Slednje je še posebno pomembno, saj organizirani lažje uveljavljajo svoje interese v okviru občine, državne uprave, tudi gospodarske zbornice in širše. Združenje deluje v okrilju Gospodarske zbornice, vendar njegov status, sodelovanje pri odločanju in financiranje še vedno ni dorečeno. Združenje podjetnikov se zato zavzema, da zakona o gospodarski zbornici ne bi sprejemali po skrajšanem postopku, saj želi doseči, da bi jasno opredelili vlogo malih in srednjih podjetij znotraj zbornice. B. D. G. JOŽKO CUK V REVOZU NOVO MESTO - Novomeški Revoz bo v torek, 15. februarja, obiskal predsednik GZS Jožko Čuk s sodelavci. Goste bo pozdravil direktor tovarne J. M. Calloud, po ogledu tovarne pa bo čas še za predstavitev poslovanja družbe in razgovor o aktualnih temah. POPLAČILO TERJATEV LJUBLJANA - Kako učinkovito poplačati in zavarovati terjatev? O tem bodo v luči novosti zakona o izvršbi in zavarovanju govorili na seminarju v prostorih WTC, ki ga bo 17. februarja pripravila družba Šircelj Consulting iz Ljubljane. Seminar bosta vodila pravnica Dida Volk in dr. Šime Ivanjko. DELAT’ V AMERIKO, ZAKAJ PA NE? MARIBOR - Poslovni sistem Academia As Asistent iz Maribora je v tem letu programe izobraževanja doma in v tujini, jezikovnih tečajev, kadrovskega svetovanja, zaposlovanja in posredovanja občasnega dela za dijake in študente obogatil še z enim programom: Work and travel USA. Ta omogoča rednim študentom, da dobijo v ZDA delo in delovne vize J-l za največ 4 mesece med 1. junijem in 19. oktobrom, nakar lahko potujejo (ne delajo) po ZDA še 30 dni. Študentje si bodo, preden zaprosijo za vizo, poiskali delo kjerkoli v ZDA, pri čemer jim bo s seznamom ponudnikov del pomagal organizator programa. Novost je objavljena na spletni strani www.as-asistent.si (pod aktualno). Bistra, iz globin v naš kozarec V prodajo prihaja že osma znamka naravne pitne vode - Tokrat iz Vina Brežice ■ Kako prepričati kupce? - Za začetek 3 milijone litrov, nato 10-odst. tržni delež BREŽICE - Slovenski kupci, ki se, ne glede na polemike o kakovosti ustekleničene in vodovodne pitne vode, vse pogosteje odločajo za pitje vode, bodo lahko zdaj izbirali med znamko več. Bistra je naravna izvirska voda in prihaja iz polnilnice brežiškega podjetja Vino. Kot ocenjujejo, naj hi v prvem letu prodali 3 milijone litrov Bistre, z njo pa bi radi dosegli 10-odst. tržni delež. Kot je ob predstavitvi novega izdelka dejal glavni direktor Karl Recer, so se pomena kakovostne vode zavedali med prvimi v Sloveniji, a žal uresničujejo projekt med zadnjimi, ker so pred tem zahtevnim projektom morali dajati prednost drugim, s katerimi so po izgubi tržišč reševali svoj obstoj. S številnimi raziskavami in z vključitvijo novomeškega Zavoda za zdravstveno varstvo so želeli še pred prihodom na trg dobiti vsa potrebna zagotovila, da je voda iz črpališča Trebež-Glogov Brod res prava. Vodo črpajo iz bogatega drugega vodonosnika na 200 metrih globine, ki ga pred onesnaženostjo varuje 70 do 90 metrov nepropustnih glinastih plasti. Gre za t. i. staro ali tudi stoletno vodo in za izredno velike zaloge, ki se obnavljajo v zelo dolgih obdobjih. Kakovost vode je ponazoril tudi Dušan Fortuna iz Zavoda za zdrav- stveno varstvo Novo mesto, ki že dalj časa spremlja 150 različnih parametrov pitne vode na 13 odvzemnih mestih na Brežiško-Krš-kem polju. Zatrdil je, da voda iz omenjenega črpališča še nikoli ni bila onesnažena, je popolnoma bakteriološko čista in še nikoli ni imela povečane vsebnosti pri nobenem od spremljanih parametrov. Izvir že od leta 1984 spremlja tudi Inštitut Jožefa Stefana; še več, to vodo jemlje kot vzorčno in z njo primerja kakovost ostalih slovenskih voda. Kemična sestava vode je ves ta čas nespremenjena, pomembno pa je tudi, da je območje izvira zaščiteno z občinskim odlokom. S črpališčem sicer upravlja brežiško komunalno podjetje, zato ima Vino z njim dogovor o oskrbi iz primarnega cevovoda neposredno iz izvira. Kot poudarja Matjaž Pergam, direktor prodaje in namestnik Ne borza, bolj odlagališče Zavodi za zaposlovanje so vse manj borza delovne sile, saj se med brezposelnimi kopičijo težje zaposljive osebe NOVO MESTO, SEVNICA -Na območju dolenjske regije je brezposelna desetina vsega aktivnega prebivalstva, medtem ko je v Posavju na zavodu prijavljenih kar 14 odst. za delo sposobnih • V enajstih mesecih lanskega leta so na območju Dolenjske in Bele krajine zabeležili nekaj čez 8 tisoč potreb po zaposlitvah, od tega 71 odst. za določen čas. V Posavju so delodajalci iskali dobrih 5 tisoč delavcev; tudi tu večino (77 odst.) za določen čas. oseb. In koliko je to v številkah? V Posavju okrog 4.500 in na Dolenjskem kakih 300 več. Preko 3 tisoč v vsaki regiji se jih je na novo prijavilo na zavod v lanskem letu. Med brezposelnimi osebami je na Dolenjskem in v Beli krajini polovica žensk ter v Posavju le poldrugi odstotek manj. V tej regiji ima polovica brezposelnih le 1. ali 2. stopnjo izobrazbe, medtem ko je na Dolenjskem delež brezposelnih brez izobrazbe še večji - znaša celo 60-odstotkov. Prav toliko vseh brezposelnih na obeh območjih je tudi dolgotrajno brezposelnih, kar pomeni, da iščejo zaposlitev že več kot eno leto. Na Dolenjskem je tretjina vseh prijavljenih na borzi ostala brez dela zaradi stečajev ali pa so postali trajni presežni delavci, v Posavju je takih 28 odst. Petina brezposelnih v obeh regijah išče svojo prvo zaposlitev, kar pomeni, da na samostojnost in prve lastne redne mesečne plače čaka kakih 1.800 mladeničev in mladenk. V Posavju je med brezposelnimi kar 28 odst. vseh oseb starih manj kot 26 let, na drugi strani pa je na borzi vse več starejših, ki težko najdejo delo. Že dolgo ni več skrivnost, da v naših razmerah med starejše sodijo že taki, ki so dopolnili komaj 40 let. Tako je dobra četrtina brezposelnih starih med 40 in 50 let, druga četrtina pa jih šteje nad 50. Kot poročajo iz novomeške območne službe ZRSZ, je povprečna čakalna doba na zaposlitev več kot tri leta, najmanj pa na novo delo ponavadi čakajo brezposelni z visoko izobrazbo. V Posavju je bilo, tako kot povprečno v državi, konec lanskega leta za 10 odst. manj brezposelnih kot leto prej, medtem ko je na Dolenjskem brezposelnost ostala na enaki ravni. B. D. G. glavnega direktorja, sc pri novem projektu opirajo na dejstvo, da je tudi v Sloveniji vse težje zagotavljati dobro pitno vodo v vodovodnih omrežjih. Ob tem je za družbo Vino vzpodbudno, da tudi Slovenci pijemo vse več negaziranih pijač in tudi več navadne vode. “Samo v petih letih se je letna prodaja ustekleničene vode povečala od nič na 15 do 20 milijonov litrov, po naši oceni pa bo potrošnja v naslednjem letu porastla vsaj za 20 odstotkov. Men- • Vino Brežice želi s polnjenjem vode Bistra povečati svoj tržni delež na področju mirnih pijač, hkrati pa zagotoviti potrošniku dobro vodo. Prav ta je njihov adut, vendar bodo o tem morali prepričati še kupce, kar ne ho lahko delo. Za začetek se bodo nanje obrnili s poslovnimi pismi ter poskušali opozoriti na novost na prodajnih policah. V prodaji je Bistra kot naravna pitna voda ali obogatena z okusom limone in vitaminom C ter oboje še v gazirani obliki. Na voljo je v plastenkah po 0,5 in 1,5 litra, kmalu pa bodo začeli polniti še nepovratne stekleničke po 0,25 litra za potrebe gostinstva. imo, da bo prodaja narastla tudi pri gazirani in aromatizirani vodi,” je dejal. Vino je najnovejše polnilne linije dodatno opremilo, saj mora biti cela proizvodna dvorana v stanju nad-pritiska s filtriranim zrakom, na območju linij pa je zapovedana popolna sterilnost. Po besedah direktorja Recerja s polnitvijo in Karl Recer prodajo vode tokrat ohranjajo delovna mesta, vendar imajo z vodo v prihodnosti še velike načrte. Doseči želijo 10-odst. tržni delež doma, se obdržati na domačem trgu in uspeti še drugje. Posebej pomemben bi bil za podjetje lahko hrvaški trg s poudarkom na območju Zagreba, vendar jih zdaj ovirajo visoke dajatve. Drugače pa bi bilo, če bi Slovenija potrdila maloobmejni sporazum. B. D. G. Avtomešalci zdaj glavni izdelek Kočevsko podjetje Itas Cas sodi med največje izvoznike v državi - Ob 80-odstotnem izvozu želi povečati predvem prodajo doma in na trgih bivše Jugoslavije KOČEVJE • Po lestvici Gospodarskega vestnika je bilo kočevsko podjetje Itas Cas lani med 300 n^jvečjimi izvozniki v Sloveniji. Podjetje od leta 1992 uspešno nadaljuje del programa bivšega podjetja Itas in danes izvozi 80 odstotkov celotne proizvodnje, pri čemer je delež izvoza avtomešalcev, ki je njihov glavni proizvod, kar 95-odstoten. Podjetje nadaljuje proizvodnjo vo dotedanjega Itasovega part- avtomešalcev, cistern in silosov bivšega Itasa že vse od njegove likvidacije. Ko so leta 1995 kupili bivše Itasove prostore, ki so jih imeli do tedaj v najemu, so si zadali za cilj, da bodo dosegli količino, kakovost in konkurenčno ceno za svoje proizvode. Kot zatrjuje direktor podjetja Zmago Sega, jim to tudi uspeva. Proizvodnjo aluminijastih cistern so opustili in delajo le še cisterne v jekleni izvedbi za transport praškastih materialov večjih specifičnih tež. “Cisterne delamo za znanega naročnika in so le manjši del naše celotne proizvodnje,” pravi Šega in dodaja, daje podobno tudi s proizvodnjo silosov, ki jih sicer po naročilu naredijo, vendar ne montirajo. “V zadnjem času so avtomešalci daleč največji delež naše proizvodnje,” pravi Šega. Lani so jih izdelali preko 400, kar 95 odstotkov pa sojih izvozili v države ES in Perzijskega zaliva. Gre za trge bivšega Itasa, vendar je Itas Cas na območju držav Perzijskega zaliva svoje poslovanje bistveno povečal in razširil, kar zadeva izvoz v države ES, pa je z zamenja- nerja v Nemčiji z novim dosegel tudi spremembno v odnosu do prodaje avtomešalcev. “Itas jih je prodajal kot dopolnilni proizvod, naše partnerstvo z nemškim podjetjem Intermix pa temelji na medsebojni odvisnosti,” pojasnjuje Šega. Ža letošnje leto načrtujejo, da bodo izdelali 500 mešalcev. To naj bi jim, kot pravi Šega, omogočila tudi 800 tisoč mark vredna inve- Zmago Šega sticija v nove proizvodne prostore za potrebe montaže mešalcev, ki so jo začeli lani in jo bodo zaključili v teh dneh. “Povečati želimo prodajo doma in na trgih bivše Jugoslavije,” pravi. V podjetju, ki obsega okoli 5 tisoč kv. metrov pokritih površin, od katerih jih je večina namenjena proizvodnji, je trenutno 72 zaposlenih, povečanje proizvodnje pa bo prineslo še nekaj novih delovnih mest. Vendar pa, kot pravi Šega, bodo zaposlitev novih delavcev skušali najprej doseči predvsem pri svojih 10 kooperantih, ki delajo v prostorih podjetja ali izven. M. LESKOVŠEK-SVETE NA DOLENJSKEM VEČ ZOISOVIH ŠTIPENDIJ NOVO MESTO - Na območju Dolenjske in Bele krajine so za tekoče šolsko leto prejeli 5.074 vlog za dodelitev štipendije vajencem, dijakom in študentom. Merila za pridobitev republiške ali Zoisove štipendije je izpolnjevalo 3.140 kandidatov. V novembru lani je republiško štipendijo prejelo za desetino manj štipendistov kot istega meseca leto prej, zato pa jih je za 11 odst. več (689) prejelo Zoisovo štipendijo. Kot pravijo v območnem zavodu za zaposlovanje, je to zaradi spremenjenih meril za pridobitev in manj strogih pravil za ohranitev te štipendije. t\|0 Vaj ne morejo imeti v gostilni “Je gostilna res najprimernejši kraj za srečevanje mladih?” se sprašujejo v Društvu podeželske mladine Metlika, ki že več let prosi za društveni prostor ■ Viktor Kure novi predsednik GRM PRI METLIKI - Društva podeželske mladine Metlika velja za najbolj številno in delavno tovrstno društvo v Beli krajini. Šteje namreč kar 90 članov, po zagotovilih Viktorja Kureta iz Grma pri Metliki, kije letošnjo zadnjo januarsko soboto postal novi predsednik, pa imajo v načrtu, da bi število članov še povečali. Pri tem naj bi imel pomembno vlogo prav njihov pester, privlačen in hkrati poučen program. KAKO PROTI VAROZI? NOVO MESTO - Čebelarsko društvo Novo mesto vabi na predavanje veterinarja Draga Goru-čana o zatiranju varoze, ki bo v ponedeljek, 14. februarja, ob 17. uri v prostorih Srednje kmetijske šole Grm. Predsednik društva Emil Luzar poudarja, da na predavanje vabijo vse člane in tudi druge čebelarje, saj bodo le s skupnimi močmi lahko zatrli to bolezen. SKE TRŽNICE Na novomeško tržnico je ponedeljkovo sonce privabilo lepo število branjevk. Za kilogram česna je bilo potrebno odšteti 400 do 500 tolarjev, za fižol 500, za čebulo, koren, črno redkev in kolerabo 200 ter za zelje 100 in zeljne glave za sarme 300 tolarjev. Zavitek regrata je stal 300 tolarjev, prav toliko je bil tudi kilogram endivije ter zavitek domačih mlincev in rezancev. Orehova jedrca so punu-jale po 800 ali 900 tolarjev kilogram, jabolka po 140 do 150, hruške po 150, suha jabolka po 1000, mešano suho sadje po 800 in suhe slive po 680 tolarjev. Na voljo je bil tudi domač kis (za liter in pol je bilo potrebno odšteti 200 tolarjev), liter žganja po 800 in domača ajdova moka po 400 tolarjev kilogram. Kilogram domačega medu je stal 900 do 1000 tolarjev, steklenička propolisa pa 300 tolarjev. Kupcem so ponujale tudi sema: koren, solato in pozno zelje (en deciliter je stal 100 tolarjev), pomladni teloh po 200 tolarjev in mačice po 100, šopke suhega cvetja pa po 250 do 700 tolarjev. sejmisca BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 168 do 3 mesece starih prašičev, 32, starih 3 do 5 mesecev, in 16 starejših. Prvih so prodali 145 po 380 do 420, drugih 21 po 300 do 320, tretjih pa 4 po 250 do 270 tolarjev kilogram. V preteklem letu so v metliškem Društvu podeželske mladine pripravili več predavanj, pohodov, plesov, izletov, kmečki praznik, plesni tečaj, ekološki tabor. Udeležili so se kvizov Mladi in kmetijstvo ter kmečkih iger, ki so jih pripravila druga društva. Seveda so se tudi izobraževali, izdali glasilo Vitica in pet informatorjev, zagotovo pa bi se našlo še kaj. Letošnji program bo podoben lanskemu. Novosti bosta tečaj tenisa in računalniški tečaj, s katerim bodo pričeli v drugi polovici februarja. Ker bi radi napravili kaj koristnega za občino, bodo za začetek naredili pešpot na metliškem mestnem bregu. Razmišljajo tudi o ustanovitvi gledališke skupine. Na nedavnem občnem zboru so z anketami povprašali člane, kaj jih zanima. “Zadovoljen sem, ker je vsak pripravljen delati vsaj v eni od skupin, bodisi za šport, kulturo, izobraževanje ali informiranje,” pravi Kure. Vendar si ne more kaj, da ne bi potarnal nad največjim problemom. Mladi namreč že nekaj let prosijo za prostor, kjer bi se lahko srečevali, a zaman. “Žalostno je, da smo se morali doslej sestajati predvsem v gostilnah. Nerodno je tudi, ker NOVI KMETOVALEC SLOVENJ GRADEC - Izšla je ferbuarska številka revije Kmetovalec, glasila Društva kmetijskih svetovalcev Slovenije. V rubriki poljedelstvo bralce seznanjajo s pridelovanjem zgodnjega krompirja, za živinorejce pa so pripravili prispevek, kako lahko z vitamini in minerali preprečijo rast somatskih celic, saj sta njihovo povečano število v mleku m motena plodnost živali dve največji motnji v čredi molznic. V prispevku o dohodku in razvoju kmetij, usmerjenih v prirejo mleka, so postregli s podatki o razvoju teh kmetij v letih 1994 - 1998, preberete pa si lahko tudi o obdavčitvah dohodkov iz turizma na kmetiji. V rubriki tehnika so podrobno predstavili dva traktorja, v tem mesecu pa zaključujejo tradicionalno akcijo “Izbiramo traktor leta”, za katerega lahko glasujete še do 15. februarja. Za sadjarje in vinogradnike pa bo zanimiv zapis o projektu oživitve travniških sadovnjakov in rezi vinske trte. Jt, kmetijsko svetovanje Gnojenje na osnovi analize tal Zima počasi popušča, še mesec dni in začeli bomo razmišljati o dognojevanju žit, gnojenju travnih površin, kot tudi drugih kultur. V tem času pa že poteka nabava mineralnih gnojil. S 15. februarjem pa tudi preneha prepoved o uporabi organskih gnojil, kolikor bodo tla in vremenske razmere dopuščale gnojenje. Kljub nenehnim priporočilom kmetijske stroke, da bi gnojili na osnovi poznavanja tal, zahtev rastlin, vremenskih razmer še vedno opažamo, da se pogosto dogaja, da gnojimo na pamet. Premalo se poslužujemo kemične analize tal, ki nam pove koliko hranil vsebujejo tla, kako so založena s humusom in kakšna je kislost tal. Zemljo s posamezne površine naj bi dali v analizo vsakih pet let in na osnovi nje uravnavali gnojenje tal in rastlin. Zemljo damo v analizo pred gnojenjem. Torej je sedaj primeren čas zanjo, le toliko počakamo, da se tla nekoliko osušijo. Vzorce vzamemo na njivi po celi površini do globine oranja, na travnikih do globine 6 cm, pri trajnih kulturah pa običajno do globine 20 in do 40 cm. S sondo vzamemo približno dvajset vzorčkov z ene površine, če so tla homogena, enako izkoriščena in gnojena. Potem vzorčke dobro premešamo in vzamemo en vzorec teže pol kilograma. Damo v vrečko in opremimo s podatki o lastniku, kulturi in zahtevani analizi ter odpošljemo v pedološki laboratorij ali oddamo na sedežu kmetijske svetovalne službe, kjer vam bodo sami odposlali. Ko dobimo analizo zemlje, se lahko pogovorimo s kmetijskimi svetovalci, ki bodo svetovali gnojenje in naredili gnojilni načrt. Analiza tal je pri načinu ekološkega kmetovanja obvezna, pri integrirani pridelavi prioriteta, pri vseh ostalih kmetovanjih priporočena. Gotovo je, daje gnojenje na pamet neodgovorno do okolja, za samega kmeta pa metanje denarja skozi okno. Zanašanje na to. da vemo, koliko hranil potrebujejo naša tla, je lahko zelo goljufivo. V glavnem vse analize, ki jih imamo, kažejo, da so tla nepravilno gnojena. Velikokrat gre za pomanjkanje posameznega hranila, drugod za Presežke. To pa ne pomeni, da moramo več ali manj količinsko gnojiti. Predvsem moramo uskladiti gnojenje in izbrati gnojila s pravilnim razmerjem hranil in jih v pravem času uporabiti. Torej s poznavanjem tal na osnovi analize tal lahko bistveno pripomoremo k ohranjanju trajne rodovitnosti tal, zagotavljanju stabilnejših pridelkov in varovanju narave. MARJETA UHAN, dipl. inž. kmet. Kmetijski zavod Ljubljana, Oddelek Novo mesto nimamo kam spraviti društvenega gradiva. Hranimo ga kar po svojih domovih. Hkrati pa je samo v starem metliškem mestnem jedru praznih kar precej prostorov. Prav ustanovitev gledališke skupine pa je odvisna od tega, ali bomo dobili prostor, saj vaj res ne moremo imeti po gostilnah,” potoži Viktor, ki obiskuje 4. letnik Srednje kmetijske šole Grm. Zanimivo je, da so kar trije od štirih Kuretovih otrok člani Društva podeželske mladine Metlika, Viktor pa pravi, da je v njihovem društvu dobrodošel prav vsak, ne le mladi iz vasi. “Opažamo, da imajo Metličani predsodke, saj mislijo, da gre za kmečko društvo, in se nam ne pridružijo, kar je velika škoda. V resnici je vsa metliška občina na podeželju, naš program pa je takšen, da je zanimiv VINOGRADNIKI SE IZOBRAŽUJEJO ŠENTRUPERT - Zimski čas vinogradniki izkoristijo tudi za različna izobraževanja. Tokrat je društvo vinogradnikov Šentrupert minuli teden v sodelovanju s svetovalno službo za vinogradništvo Novo mesto organiziralo 42 - urni kletarski tečaj. Zanimanje za tovrstno izobraževanje, predvsem pri mladih vinogradnikih, je bilo izjemno. Pestra in zanimiva predavanja, ki jih je imelo devet priznanih slovenskih strokovnjakov s področja vinarstva, je obiskovalo 45 vinogradnikov iz ožjega in širšega okoliša pa tudi iz sosednjega društva Trebelno. Izvedeli so marsikaj o pridelavi in predelavi grozdja, alkoholni fermentaciji, sestavinah vina, stabilizaciji in stekleničenju, strojni opremi, kleteh in vinski posodi, ocenjevanju in degustaciji ter boleznih in napakah vina, spoznali so nego belega in rdečega vina, se seznanili z vinsko zakonodajo in označevanjem vina ter kulturo pitja in trženjem vina. Tečaj, katerega je vodil tajnik društva vinogradnikov Šentrupert Jože Brate, so zaključili z ogledom vinske kleti v Leskovcu pri Krškem, ocenjevanjem vin in degustacijo pod vodstvom ing. Darka Marjetiča. J. BRATE TEČAJI OBREZOVANJA NOVO MESTO - Srednja kmetijska šola Grm Novo mesto tokrat pripravlja tečaja za vinogradnike in sadjarje. V sredo, 16. februarja, bo potekal tečaj obrezovanja vinske trte, ki je namenjem vinogradnikom začetnikom. Vsi, ki vas zanima tovrstno izobraževanje, pridite ob 15. uri pred Krkin hram na Tfški gori. Dan kasneje, 17. februarja, pa se bo za ljubiteljske sadjarje začel dvodnevni tečaj obrezovanja sadnih rastlin in novosti v pridelovanju češenj. Vse informacije dobite na številki: 068/75-641. Viktor Kure prav za vse mlade, ne le tiste iz vasi,” pravi predsednik Kure, kije hkrati zelo zadovoljen s sodelovanjem z ostalimi tovrstnimi društvi. M. BEZEK-JAKŠE ŠTEVILNA PREDAVANJA ČRNOMELJ - Kmetijska sve-tovalna služba Črnomelj vabi v torek, 15. februarja, ob 18. uri kmete v kulturni dom v Semiču na predstavitev Kmetijsko-gozdarske zbornice. Predaval bo Ervin Kuhar z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V ponedeljek, 14. februarja, bo ob 18. uri v gasilskem domu v Črnomlju predavanje o ureditvi okolice hiš in balkonskem cvetju, predavala bo Ruth Podgornik-Reš. Prašičerejce pa vabi na predavanje o vzreji in pitanju prašičev mag. Zdenke Kramar, ki bo v sredo, 16. februarja, ob 9. uri v sejni sobi občine Črnomelj. DAN GOVEDOREJCEV NOVO MESTO - Kmetijska svetovalna služba z območja UE Novo mesto vabi rejce pitancev na Dan govedorejcev, ki bo v sredo, 16. februarja, ob 9. uri v poljedeljski učilnici Srednje kmetijske šole Grm. Govorili bodo o pravilniku o ocenjevanju in razvrščanju govejih trupov in polovic na liniji klanja, o vplivih na klavno kakovost govedi, povrnitvi trošarine za gorivo ter o kurjenju z lesnimi sekanci. Po predavanjih si bodo udeleženci ogledali rejo govejih pitancev na posesti Srednje kmetijske šole. PRIKAZ REZI VINSKE TRTE ČRNOMELJ - Kmetijska svetovalna služba vabi na prikaz rezi vinske trte. ki bo v petek, 11. februarja, ob 9. uri na Osojniku pri zbiralnici mleka, ob 11.30 v Gorenjcih pri Abščevi zidanici in ob 15. uri na Stražnjem Vrhu pri zadružni zidanici. V torek, 15. februarja, bo prikaz rezi ob 10. uri na Plešivici pri Mikolaševi zidanici, ob 12. uri na Perudi-ni v Drakuličevem vinogradu in ob 15. uri na Tanči gori pri Finkovi zidanici. Prikaz bo vodil dipl. inž. Jože Maljevič. « JAGNJETINA NEKOLIKO DRUGAČE - Kmetijski svetovalni službi iz Črnomlja in Metlike ter Društvo rejcev drobnice Bele krajine so preteklo soboto v gostilni Kapušin na Krasincu pripravili dan drobnice. Predavanjem, ki so kakor koli povezana z rejo drobnice in kmetovanjem nasploh, je prisluhnilo 60 Belokranjcev, ki se bodisi že ukvarjajo z rejo altpa se o tem še odločajo. V zadnjih letih se zanimanje za rejo drobnice v Beli krajini povečuje, rejci pa imajo okrog 6.000 plemenskih ovc, ki so samo mesne pasme, ter 200 koz mlečne pasme. Ker pa belokranjski sladokusci poznajo predvsem ovce z ražnja, so tokrat poskusili (na fotografiji) jagnjetino v rižoti, z zelenjavo in širokimi rezanci ter segedin iz jagnjetine. (Foto: M. B.-J.) N HRIBČEK BOM KUPIL... Ureja: dr. Julij Nemanič Razmere v vinogradništvu se spreminjajo (Nadaljevanje) Smiselživljenja je, da živimo za druge. Zato moramo vinogradniki zagotoviti pristno kakovost vina, kar je povezano predvsem s skrbjo za dobro us-pevanje trte. Zavest, da smo storili vse, kar se da, v korist porabnikov našega vina, nam bo zagotovila duševni mir. To nam naj bo vodilo tudi pri odločanju in delu v prihodnje. Hkrati je potrebno začeti uporabljati druga merila za kakovost grozdja in vina. Ni vseeno, kakšno je razmerje med količino sladkorja in količino vseh drugih sestavin, to je kvečjemu osnovna stopnica kakovosti, iz katere pri zorenju grozdja postopoma nastajajo vse druge sestavine, če ima trta dovolj sonca in ustrezne encime. Z uporabo umetnih gnojil povečamo bujnost trt, vendar to pripelje do medsebojnega zasenčevanja listov na trsu. Poveča se debelina in dolžina poganjkov in s tem nesorazmerje med osvetljeno listno površino in nanovo zraslo organsko maso mladic. Listje v sredini trsa ne ustvarja presežkov organske snovi, zato so tiste rozge in grozdje na njih v breme celotnemu trsu. Skupne potrebe za dozorevanje grozdja in lesa so večje, možnosti pa ne, ko je preseženo primerno število poganjkov na trsu (12 do 18 mladic na meter vrste enakomerno razporejenih) še zlasti, če so ti daljši in debelejši. Zato rozge slabo dozorijo in kakovost pridelka se občutno zniža. Preobremenjeni trs tudi ne more ustvariti snovi, ki so potrebne za odpornost proti boleznim. Vino iz takšnega grozdja nima koristnih oziroma zdravilnih lastnosti, je le “pijana” (sladka) voda. Zmanjšana odpornost občutno pospeši širjenje bolezni, kar zahteva škropljenje, ki pa samo začasno omili posledice. Vinogadniki bi morali, če želijo imeti kakovosten in izenačen pridelek, zadostno neobčutljivost trte za bolezni, odpor- nost do nizkih temperatur ter dovolj dolgo življenjsko dobo trte: • izbrati primerno lego za vinograd; • določiti ustrezne podlage in sorte glede na lego in tla; • rigolati do ustrezne globine v času, ko je zemlja dovolj suha; • glede na rodovitnost tal določiti razdaljo sajenja med vrsta-misti (večja razdalja pomeni izgubo količine ali kakovosti); • ob rigolanju enakomerno razporediti gnojila (če manjkajo na podlagi opravljene analize); • v sadilno jamo dajati 21 komposta, pomešanega z zemljo 1:4, in nič drugega; • do petega leta skrbeti predvsem za razvoj trsa; • upoštevati, da se iz leta v leto število očes poveča 2- do 3-krat glede na število primernih rozg, zraslih v preteklem letu; primerna rozga je dolga okoli 1,5 m (razlike je treba preračunati, upoštevajoč odstopanja v dolžini in debelini); • v tretjem letu povprečno obremeniti trs le z 10 dag in v četrtem letu 20 dag na razvito mladico; • vsako trto obrezati glede na njeno moč in sorti primerno; • pri rezi skrbno izbrati najbolj dozoreli les (klena rozga majhni delež stržena); • opustiti gnojenje, ki ima namen razbremeniti opešan trs; • temeljito opraviti vsa potrebna zelena dela (zlasti redčenje poganjkov in grozdja); • gnojiti le na delih parcele, kjer trsi slabše rastejo, vendar previdno in z organskimi gnojili; • skrbeti, da so tla vedno zelena; • po potrebi podrahljati in apniti tla; • varstvo trte opraviti temeljito in pravočasno (ko so ugodni pogoji za razvoj bolezni); • rok trgatve prilagoditi vremenskim razmeram, da bo grozdje popolnoma dozorelo. Potrebno je, zavedati se sočasne povezanosti vseh dejavnikov in ukrepov, kopičenja posledic naših ukrepov (težave se iz leta v leto stopnjujejo, naravni pogoji, zlasti temperatura, so pri nas na spodnji meji za gojenje vinske trte. JOŽE MALJEVIČ Kmetijska svetovalna služba HELENA M gospodinjski kotiček Okusno mlado bobovo zrnje V prejšnjih časih, ko so bob še veliko sadili, je veljal za najboljšo kmečko jed. Bob je za sajenje zelo nezahtevna rastlina. Na vrtu sadimo bob na gredo, ki ni pognojena s hlevskim gnojem, in se tako izognemo škodljivcem, zemljo pa bo obogatil z dušikom. Dobro raste skupaj z grahom, saj temu daje oporo. Za vrt je primerna sorta aquadulce, katere stroki in zrna so precej večji od krmne sorte, druge vrtnine pa bo obvarovala pred voluharjem. Ker bob zelo rade napadajo uši, ga zaščitimo z raznimi koprivnimi izvlečki. Mlado bobovo zrnje je okusno in vsebuje veliko lahko prebavljivih beljakovin. Zato je primerno za dietno prehrano pri sladkorni bolezni. Vsebuje tudi vitamina BI in B2, vitamin C in karotin, od mineralov pa železo, kalcij in fosfor. Mlada nedozorela zrna in tudi stročje pripravljamo v juhah, enolončnicah, omakah in solatah. Za pripravo BOBA V STROČJU (za 4 osebe) uporabimo stroke, ki še nimajo zrn. Potrebujemo 500 g mladega stročja, 2 žlici olja, 150 g prekajene slanine, 1 čebulo, 4 stroke česna, 2 žlički paradižnikove mezge, pest sesekljanega peteršilja, sol in poper. Bob otrebimo kot stročji fižol in narežemo na manjše koščke. Na olju zarumenimo čebulo, dodamo na drobno zrezano slanino, strt česen in paradižnikovo mezgo. Dobro premešamo, dodamo bobovo stročje, zmešamo in zalijemo s toliko vroče vode, da se jed lahko zduši do mehkega. Ob koncu jed po okusu začinimo in serviramo n krompirjevim svaljkom. Okusna jed je tudi BOB S SMETANOVO OMAKO. Za 4 osebe potrebujemo 500 g mladega bobovega zrnja, 1 dl smetane, sol, poper, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 1 žlico moke, 1 žlico masla in dišavni šopek (peteršilj, zelena, lovor, vejica majarona). Mlado bobovo zrnje kuhamo z dišavnim šopkom do mehkega. V posodi segrejemo maslo skupaj z moko, da se ta razpusti, dodamo začimbe in bob. Vse dobro premešamo, zalijemo z bobovo vodo in pustimo, da zavre. Pred serviranjem vmešamo smetano in potresemo s sesekljanim peteršiljem. Postrežemo s krompirjem v kosih. K divjačini se zelo dobro poda PIRE IZ MLADEGA BOBA. Bob skuhamo skupaj s poljubno zelenjavo, del vode odlijemo in vse prepa-siramo. Okus popestrimo s kislo smetano, pimentom, klinčki, medom in limonino lupino. S pirejem dekorativno obložimo pečeno divjačino. Več podpore reviji Rast Seja sveta ■ K soizdajateljstvu povabiti nove občine NOVO MESTO - Rast, revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ki je pred desetimi leti zapolnila veliko revialno praznino na območju širše Dolenjske, Posavja in Bele krajine, v enajstem letu izhajanja nadaljuje s svojim poslanstvom v okviru oblikovane vsebinske zasnove in regijske usmerjenosti. Minulo sredo, 2. februarja, sta na redni seji sveta revije, ki jo je vodila njegova nova predsednica Staša Vovk, vsebinska zasnova z uredniškim programom za leto 2000 dobila vso podporo in zeleno luč za vztrajanje na začrtanih poteh. Dlje časa se je na seji svet zadržal pri obravnavanju finančnega poročila in finančnega načrta za letošnje leto. Revija zadnja leta sicer posluje v okviru razpoložljivih sredstev, kijih za redno izhajanje prispevajo Ministrstvo za kulturo, glavna izdajateljica Mestna občina Novo mesto in občine soizdajate-ljice ter naročniki in občasni podporniki, vendar pa primanjkljaj iz prejšnjih let vztrajno pripisuje negativni predznak končni bilanci. Primanjkljaj bo treba sčasoma nekako pokriti, ne da bi zaradi tega posegli v obstoječo vsebino in obseg revije. Za letošnje leto je Ministrstvo za kulturo zagotovilo 4,2 milijona tolarjev, Mestna občina Novo mesto 4 milijone, naročnina, ki ostaja nespremenjena, naj bi prinesla 2,6 milijona, 1,7 milijona tolarjev pa naj bi prispevale občine soiz-dajateljice in sponzorji. Poleg pridobivanja sponzorskega denarja je bilo doslej najslabše urejeno sofinanciranje občin soizdajateljic. Da bi se stanje izboljšalo, je svet sklenil, da bodo dosedanje občine soizdajateljice (Črnomelj, Metlika, Novo mesto, Trebnje, Šentjernej in Škocjan) in nove, ki se doslej še niso vključile v ta projekt pospeševanja kulturno-umctniške ustvarjalnosti in širjenja kulturne zavesti na območju južne Slovenije, povabili k podpisu sporazuma o soizdajateljstvu revije Rast. Gre za majhen denar (17 SIT na prebivalca), ki občinski proračun ne bo niti omembe vredno obremenil, vendar pa bi več teh “kulturniških drobtinic” revijo Rast 1'inačno le okrepilo in zagotovilo njen nadaljnji obstoj in razvoj. MiM Prva množična podpora slovenstvu Dr. Stane Granda je v svoji novi knjigi obdelal za Slovence zelo pomembno arhivsko ____gradivo, ki se je poldrugo stoletje skrivalo pod napačno oznako LITERARNI ZBORNIK ENAINDVAJSET NOVO MESTO - V avli Kulturnega centra Janeza Trdine bo v jutri, 11. februarja, ob 19.30 predstavitev zbornika Literarnega kluba Dragotina Ketteja z naslovom Enaindvajset. Predstavilo se bo vseh 21 sodelujočih literatov ob glasbeni spremljavi Žareta Živ-koviča. Prireditev bo pospremila tudi razstava šestih fotografov, ki so sodeLovali pri likovni opremi zbornika. V NEDELJO “GLAVNI DOBITEK” MIRNA PEČ - Igralci KD Mirna Peč vabijo v nedeljo, 13. februarja, ob 15. uri v kulturni dom na premiero igre Glavni dobitek, komedije slovenskega avtorja Franceta Lipaha. Predstavo je režirala Staša Vovk. LJUBLJANA - Zgodovinar dr. Stane Granda, Novomeščan po rodu in srcu, ki v Ljubljani živi in dela le kot “gastarbajter”, kot se sam rad pošali, je imel srečo, ki se ne nasmehne vsakemu raziskovalcu preteklosti. Našel je tisto, kar je vztrajno iskal po avstrijskih arhivih in kar je stroka imela za že davno izgubljeno. Po skoraj dvajsetletnem iskanju je leta 1991 v fondu Dunajskega državnega zbo- ra, ki ga hrani Hišni, dvorni in državni arhiv na Dunaju, našel sveženj 51 podpisanih peticij za Združeno Slovenijo iz 1848. leta. Dragoceno arhivsko gradivo je zdaj, strokovno obdelano in pospremljeno z Grandatovo obširno študijo, na ogled stroki in javnosti v zajetni knjigi Prva odločitev ^r. Stane Granda Slovencev za Slovenijo. Lepo ob- likovano knjigo je izdala Nova revija v zbirki Korenine. Peticijske pole so bile za vse dosedanje raziskovalce nedostopne in jih nikakor niso mogli najti, ker so bile skrite za oznako “slavonske”. Dr. Granda je po srečnem naključju pogledal tudi v to arhivsko gradivo in skoraj šokiran ugotovil, da ima v rokah tako dolgo iskane peticije. “Priznam, da sem nekaj let nad njimi egoistično užival,” je odkritosrčno povedal na predstavitvi knjižne novosti prejšnjo sredo, 2. februarja, v Klubu Nove revije v Ljubljani, “potem pa me je prevzelo spoznanje, da te pravice nimam in da moram spolnjevati svoje življenjsko in poklicno poslanstvo.” Dr. Granda je strokovnjak prav za revolucionarno obdobje 1848/ 49, poznano tudi kot pomlad narodov. Z različnih vidikov in v povezavi z našimi območji ga je temeljito obdelal že v več knjigah, zato je vedel, kako dragoceno gradivo je dobil v roke. Peticijsko gibanje v letu 1848 mu je bilo že od študentskih let “ena ključnih skrivnosti slovenske politične zgodovine”, ki pa ga ni bilo mogoče prepričljivo postaviti kot dovolj množično podprt začetek političnega slovenstva. Med slovenskimi zgodovinarji je namreč prevladovalo mnenje, da je imela ideja za Združeno Slovenijo 1848 zelo šibko podporo in da je bila zadeva zgolj ozkih intelektualnih krogov. Slovenci naj bi prvič izkazali množično podporo slovenstvu šele v taborskem gibanju v letih 1868-1871. Dr. Granda s svojo knjigo, katere bistvo je prav 51 peticijskih pol s tisoči podpisov danes bolj ali manj neznanih Slovenk in Slovencev, dokazuje, daje prva množična odločitev Slovencev za Slovenije starejša in sodi v leto 1848. Koliko ljudi je podpisalo peticije za Združeno Slovenije, sicer ni mogoče točno ugotoviti, ker so se izgubile vse tiste, ki bi jih morali poslati na Dunaj preko Ljubljane, vendar množičnost potrjujejo tudi ohranjene peticije z verodostojnimi podpisi tisočev slovenskih ljudi. Kot zanimivost omenimo, da so se z našega območja ohranile peticije, ki so jih podpisovali v Brežicah, Zdolah, Velikem Trnu, Škocjanu, Šentjerneju, Beli Cerkvi in Novem mestu. Novomeška je sploh nekaj posebnega: je namreč edina peticija, ki je ohranjena za kranjska mesta, in ima le dva podpisa, kar je zelo nenavadno. Dr. Granda domneva, da je morala obstajati vsaj še ena peticija, ki so jo podpisovali ljudje iz okolja narodnjaka Franca Polaka, a se je izgubila. Osrednje mesto in seveda večji del knjige zavzemajo faksimili peticij ter prepisi podpisov in avtorjeve opombe, v uvodnem delu knjige pa je natisnjena obsežna študija o oblikovanju slovenskega narodnega programa, o nastanku peticije za Zedinjeno Slovenijo, o obliki, razširjanju in podpisovanju peticij, o verodostojnosti podpisov, o nasprotnikih peticij ter o uspehu in odmevu podpisovanja. V Mimi Peči radi pojejo Predstavitev nove kasete OŠ Mirna Peč in vrtca Cepetavček Za male in velike lumpe - Avtorski projekt MIRNA PEČ - “Kadar mirno-peški otroci pojo, pojejo z njimi vsi pesem, griči in ptiči in sinje nebo, za eno samo ljubezen,” je v pesmici Mirnopeški otroci že pred leti zapisal slavni rojak Tone Pavček. Da to res drži, v petek, 4. februarja, znova dokazali tudi sami. V kulturnem domu je bila namreč predstavitev nove in prve kasete OŠ Mirna Peč in tamkajšnjega vrtca Cepetavček z naslovom Za male in velike lumpe. Avtorica projekta je vzgojiteljica Maja Kokol, pomagali pa staji še njena sodelavka v vrtcu Irena Kozlevčar in učiteljica Saša Bru-dar. “Ker v vrtcu in šoli vsi radi glasbeno ustvarjamo, smo začele razmišljati o svoji lastni kaseti. Priprave so se začele konec lanskega šolskega leta. Bilo je veliko dela, toda zadovoljne smo, da nam je uspelo,” so povedale vse tri. Eno izmed pesmi - Mirnopeški otroci - je napisal Tone Pavček, uglasbil pa Franci Može, za ostalin devet pa je v večini tako besedilo kot glasbo napisala Kokolo-va, ki s Kozlevčarjevo vodi zborček v vrtcu, besedila dveh pesmi pa sta delo Brudarjeve, ki je zborovodkinja šolskega pevskega zbora. Pesmice: Cepetavček, Lego kocke, Pujski na sprehodu, Marsovska, Uspavanka, V gozdu, Ljubezen, Vlak, Katarina in Mirnopeški otroci so igrive in radožive, za uho pa prijetne tudi po zaslugi Janija Lipičnika, ki je prispeval aranžmaje. V njegovem studiu LJM v Novem mestu so kaseto tudi posneli. Vse tri avtorice so poskrbele ne le za zanimivo predstavitev kasete, ki sta jo domiselno vodila Marija Črv in Sebastijan Podobnik, temveč tudi za zloženke in pesmarice (ilustracije ob pesmih so delo Irene Kozlevčar) ter razstavo o poteku snemanja. Njihovo glasbeno ustvarjalnost in zagnananost sta pohvalila tako mirnopeški župan Zvone Lah kot tudi ravnatelj šole Aleksander Rupena, sicer pa se avtorice projekta zahvaljujejo vsem (zlasti sponzorjem), ki so na kakršenkoli način prispevali, da mirnopeški otroci lahko prepevajo ob svoji prvi kaseti. L. MURN Čenrav gre po avtorjevih besedah za knjigo, ki ni lahko branje, pa bo gotovo pritegnila mnoge bralce, saj ob pomembnih novih ugotovitvah pušča odprtih kar nekaj vprašanj, na katera bo treba odgovoriti, da bo podoba naše preteklosti objektivnejša in manj po okusu tistih, ki soji nekdaj jemali mero. M. MARKELJ KOTARJEVA RAZSTAVA NOVO MESTO - V avli drugega nadstropja občinske poslovne stavbe prireja Upravna enota Novo mesto razstavo slik novomeškega svobodnega likovnega ustvarjalca Jožeta Kotarja. Razstavo bodo odprli danes, 10. februarja, ob pol enih, v kulturnem programu pa bodo nastopili učenci Glasbene šole Marjana Kozine. H ILUSTRATORKA NA OBISKU - Osnovna šola Dolenjske Toliče in Mladinska knjiga iz Novega mesta sta v dneh od 2. do 9. februarja pripravili tradicionalni topliški knjižni sejem, že šestnajsti v tem kraju in peti v prostorih osnovne šole. Šolarjem, drugim občanom in gostom zdravilišča so bile na ogled in v nakup ponujene novosti mladinske književnosti lanskega leta, poleg knjig pa tudi cederomi, kasete, plošče in igrače. V petek, 4. februarja, dopoldan so učenci osmega razreda pod vodstvom Marije Andrejčič pripravili krajši kulturni program, zasnovan na Prešernovih pesmih, nato pa seje množini šolarjem predstavila gostja letošnjega sejma, ilustratorka Suzana Bricelj, v Grosuplju bivajoča Novomeščanka po rodu (na sliki desno), in mladim spregovorila o tem, kako je postala ilustratorka in kakšno je to ustvarjalno delo. (Foto: M. Markelj) Zapisi podzavesti v risbi V Galeriji Krško so odprli razstavo serije risb mlade akademske slikarke Mateje Kavčič KRŠKO - Letošnjo razstavno sezono so v Galeriji Krško začeli minuli petek, 4. februarja, zvečer z razstavo risb mlade likovne ustvarjalke, akademske slikarke Mateje Kavčič, Bresta-ničanke, ki ta čas živi in ustvarja v Dolenjskih Toplicah. Razstavo je odprla Katja Ceglar, popestril pa jo je Uroš Novak z improviziranjem na električni kitari in z elektronskimi glasbenimi učinki. Mateja Kavčič je predstavnica mlajše generacije slovenskega slikarstva. Diplomirala je leta 1994 na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost pri prof. Janezu Berniku, nato pa je obiskovala slikarsko specialko pri prof. Lojzetu Logarju. Doslej je imela že nekaj samostojnih razstav, tudi v Krškem, na skupinski razstavi pa se je med drugim predstavila tudi v Novem mestu. V Galeriji Krško razstavlja serijo risb, ki so nastale v zadnjih štirih letih večinoma brez vnaprej načrtovane oziroma zamišljene vsebine in kompozicije. Kot je dejala umetnostna zgodovinarka Katja Ceglar, so Matejine risbe narisane z drobnimi in zelo preciznimi potezami v dolgotrajnem procesu nastajanja in predstavljajo najbolj neposredne zapise slikarkinega duha. Po besedah same avtorice Mateja Kavčič na otvoritvi svoje samostojne razstave v Krškem. z risbami izraža “dogajanje svoje podzavesti, ki z zapisovanjem na papirju dobiva lastnosti sproščanja in nekakšnega očiščevanja”. Ustvarjanje Mateje Kavčič se od samih začetkov navezuje na motiviko štirih temeljnih elementov: vode, ognja, zraka in zemlje. Zapisi na risbah zavzemajo mnogovrstne vsebinske oblike, abstraktne forme se prelivajo v oblike naravnih fenomenov, oblakov, mehurčkov, organskih tvorb ipd. “Kljub stilni raznolikosti risb iz celotne serije veje občutek čistosti in lahkotnosti,” ocenjuje krško razstavo Katja Ceglar. MiM ZA MALE IN VELIKE LUMPE - Vse tri avtorice projekta in 23 najboljših pevcev iz vrtca in šole na predstaviti kasete. (Foto: L. M.) FILMSKA USTVARJALNOST BADJUREVIH NOVO MESTO - Jutri, 11. februarja, bodo ob šestih zvečer v predavalnici Dolenjskega muzeja odprli razstavo Filmska ustvarjalnost Metoda in Milke Badjura 1926 - 1969. Otvoritev bo popestril Dolenjski kvintet trobil. LJUBEZENSKA PISMA NOVO MESTO - V ponedeljek, 14. februarja, na Valentinovo, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine predstava A. R. Gurneyja Ljubezenska pisma v režiji Zvoneta Šedlbauerja in v izvedbi igralcev Gledališča Ptuj Bernarda Omana in Jožefa Rapoše. FOTOGRAFIJA LETA 2000 LJUBLJANA - V četrtek, 10. februarja, bodo ob osmih zvečer v preddverju Cankarjevega doma odprli razstavo Fotografija leta 2000, na kateri bodo predstavili nagrajena dela in dela, ki so prišla v ožji izbor odmevnega fotografskega natečaja, ki ga vsako leto pripravlja revija za kulturo Emzin. BREŽIŠKI GLEDALIŠČNIKI V GOSTEH KRŠKO - Z gledališko predstavo Neila Simona Zares čuden par v izvedbi KUD Franja Stiplovška z brežiške gimnazije in v režiji Alenke Šet so v ponedeljek, 7. februarja, zvečer v Kulturnem domu počastili letošnji kulturni praznik. Slavnostni govornik je bil Bojan Božič, direktor Galerije Božidarja Jakca. ORAC RAZSTAVLJA NA PRIMORSKEM KANAL ja, so v Galeriji V petek, 4. februarji Ril ~ ečiega izbora slik in grafik novomeškega slikarja Janka Orača. ja, so v Galeriji Kika Debenjaka v Kanalu odprli razstavo večje Begiču nagrada za razstavo Kostanjeviška razstava prinesla nagrado Prešernovega sklada Med dobitniki letošnjih najvišjih nagrad za dosežke na kulturnem področju - dobitnika Prešernove nagrade sta slikar Marko Rupnik in pesnica Svetlana Makarovič - sicer ni ustvarjalcev z našega območja, je pa Dolenjska vsaj posredno soudeležena pri nagradah. Med nagrajenci Prešernovega sklada je ob skladatelju Janiju Golobu, violinistu Miranu Kolblu, pisatelju Vinku Moederndorferju, igralki Saši Pavček in režiserju Vitu Tauferje tudi kipar Mirsad Begič, ki si je ugledno nagrado prislužil za razstavi iz cikla Ohraniti sanje v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v kostanjeviški samostanski cerkvi. Gotovo je prav razstava v Kostanjevici z neponovljivo postavitvijo, namensko ustvarjeno za okolje gotske samostanske cerkve, tisti izjemni likovni dosežek, ki ga ni bilo mogoče spregledati. JURČIČEVE NAGRADE IVANČNA GORICA - V Kulturnem domu so v ponedeljek, 7. februarja, zvečer na slovesnosti ob kulturnem prazniku podelili letošnje Jurčičeve nagrade. Prejeli so jih: oktet Mladika, ženska vokalna skupina Mavrica, gledališka skupina Drzne in lepi ter posamezniki Anton Valentinčič, Jože Marolt, Ivan Boh, Betka Jamnik, Jože Zelnik, Martina Hrovat, Slavko Kastelic in Karel Hribar. Recitacijska skupina in mladinski pevski zbor ivanške srednje šole sta s prireditvijo Komur je sreče dar bila klofuta, posvečeno kulturnemu prazniku, v soboto, 5. februarja, gostovala v Stični, v torek, 8. februarja, pa v Grosupljem. S čopičem in dletom Razstava slikarja in kiparja Jožeta Trontlja v razstavišču frančiškanske knjižnice v Novem mestu NOVO MESTO - V razstavišču knjižnice frančiškanskega samostana so počastili kulturni praznik z razstavo likovnega ustvarjalca Jožefa Trontlja. To je že 46. razstava v tem razstavišču. Odprli sojo v soboto, 5. februarja, zvečer z nagovorom p. Felicijana Pevca in nastopom kitarskega dua p. Gregorja in Damira. Jožef Trontelj, doma iz Grosup-lja, je po poklicu šolan fotograf, zaposlen pa je v samostanu Stična. Z likovnim ustvarjanjem seje začel ukvarjati pred nekaj leti, predvsem s slikanjem in kiparjenjem v lesu. V svojih likovnih prizadevanjih se usmerja v izražanje duhovnih vsebin. “Šlikam to, kar je duhovno,” pravi avtor in dodaja, da slika ne sme biti le odraz okolja in časa, pač pa predvsem duše ustvarjalca. Svoj talent je potrdil z opravljenim sprejemnim izpitom na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost, vendar se je moral zaradi delovnih obveznosti študiju odpovedati. Prvi opaznejši uspeh je dosegel na piranskem ekstemporu, ki se gaje leta 1998 prvič udeležil in za ak- Jožef Trontelj na svoji razstavi v Novem mestu. varel Tartini dobil eno od petih odkupnih nagrad. Na novomeški razstavi z naslovom Čopič in dleto - ljubezen in molitev moja se predstavlja z izborom olj, ki jih je predtem pokazal na samostojni razstavi v stiškem samostanu, slikam pa je za novomeško predstavitev dodal še dve mali plastiki, iz lesa izrezljana novomašniška križa. MiM NA ŠOLAH POTREBNI VARNOSTNIKI? Otroška nagajivost se sprevrača v nasilje dežurni poročajo DREVESA DOBILA NOGE? -Lastnik S. A. iz Novega mesta je oškodovan za 15 tisoč tolarjev, ker mu je neznanec iz gozda v bližini naselja Žabjek posekal in ukradel več dreves. POŠKODOVAL POKROV - 31. januarja je neznanec na parkirnem prostoru pred črnomaljskim domom starejših občanov z ostrim predmetom poškodoval pokrov prtljažnika na osebnem avtu, last A. S. iz Vojne vasi, ki je oškodovan za 50 tisoč tolarjev. ODNESEL NIČ, ŠKODA VELIKA - Čeprav neznanec, kije med 29. januarjem in 1. februarjem vlomil v vikend v Gribljah, last A. G. iz Metlike, ni odnesel ničesar, je vseeno pozvročil kar za 100 tisoč tolarjev škode. OB GSM - 1. februarja je neznanec stopil v sobo dijaškega doma v Šegovi ulici v Novem mestu in dijaku D. S. iz okolice Črnomlja ukradel mobilni GSM telefonski aparat. BRSKAL PO JAKNAH - Med 4. in 5. februarjem je neznanec v gostinskem lokalu Patriot na Novem trgu v Novem mestu iz jakne, ki je last S. I. iz okolice Novega mesta, ukradel usnjeno denarnico z dokumenti in denarjem v vrednosti 30 tisoč tolarjev. Iz jakne, ki je last B. M. iz Novega mesta, je ukradel moško ročno uro za 10 tisoč tolarjev, iz jakne, B. Z. iz Novega mesta pa je odnesel prenosni GSM aparat, vreden 70 tisoč tolarjev. UKRADEL 12 ZAJCEV - Neznanec je med 3. in 4. februarjem v naselju Rihpovec vlomil v zajčnik ter lastniku M. R. iz Trebnjega ukradel 12 zajcev. VLOM V AVTO - V noči na 3. februar je neznanec na parkirnem prostoru pred trgovino na Drski v Novem mestu vlomil v avto V. K. iz Mirne Peči in ukradel stenski pikado in polnilec. Radia mu ni uspelo odmontirati. Škoda znaša 20 tisoč tolarjev. POJASNILO V zvezi s prispevkom Umrl sovoznik, sosed in prijatelj v prejšnji •številki pojasnjujemo, daje Jakličevim zavarovalnica poravnala regresni zahtevek, oškodovanci pa zoper Jožeta Hrovata ne bodo uveljavljali njkakršnega odškodninskega zahtevka. PONAREJEN BANKOVEC NOVO MESTO - Občanka iz okolice Novega mesta je 4. februarja na Dolenjski banki, d.d., na Seidlovi cesti hotela vnovčiti 200 DEM. Delavka banke je ugotovila, da gre za ponaredek, zato so bankovec zasegli. Višješolec je med odmorom z umazano žlico v roki zakričal skupini učencev na hodniku: “V kogar bo priletelo, bo priletelo!" In priletelo Je v desno sence nižješolke. K sreči seje zgodba končala le s tremi šivi. - Učiteljica je med malico neprestano opozarjala učence, naj ne razgrajajo in pridno jejo. Toda nekega fantiča se ni dalo umiriti. Ko mu je bilo dovolj, da ga dežurna učiteljica kar naprej opominja in “nadleguje”, je pristopil k njej in jo mirne duše udaril. Od presenečenja ni prišla do besede. To sta le dva primera iz vsakdanjika na naših osnovnih šolah, kjer je nasilja vse več. Dolenjska ni nobena izjema. Spomnimo se le odmevnega posilstva v OŠ Šmihel pa incidenta pred Kulturnim centrom Janeza Trdina, ko je vrstnik napadel in poškodoval z nožem dva osnovnošolca. Ni si več mogoče zatiskati oči, da so naši otroci vedno bolj nestrpni, nasilni. Nedolžna zafrkavanja se spremenijo v žalitve, besede “Daj denar, sicer te bom stepel!” postajajo splošno izsiljevanje, pogosta so izginotja stvari iz zaklenjenih garderob, vdori nekdanjih učencev in drugih mladostniških postopačev, ki se vdajajo vandalizmu ipd. Kdo je kriv za to? danes nasilja v šolah približno toliko kot v prejšnjih obdobjih, narašča le navzven obrnjeno nasilje. Vedenje šolarjev je videti bolj nasilno, ker je bolj odprto. To pa spodbuja spreminjanje vrednostnega sistema v družbi, ki je od naše osamosvojitve naprej bolj tržno usmerjena in naravnana sicer k pozitivni agresiji in uspešnosti. Niso redki primeri, ko starši pri svojem otroškem psihologu tarnajo nad velikim problemom -njihov otrok je namreč le prav dober. Starši in potem otroci vse bolj težijo k uspešnosti in prav to poudarjanje je po mnenju mnogih temeljni problem šolstva. Spodbuja namreč le tekmovalnost, pozablja pa na medosebne odnose VARNOSTNIK ZA ZAŠČITO ŠOLARJEV - Med šolami, ki so si omislile svojega varnostnika (na levi), je r Novem mestu edino Šolski center. To pa je tu vejetno tudi najbolj potrebno, saj je v šoli vsak dan okrog 2500 dijakov. (Foto: L. M.) Uspeh za vsako ceno Mnogi pravijo, da je za to, da se otroška nagajivost vse prepogosto sprevrača v nasilje, kriv sodobni čas, ko imajo ljudje vse manj časa drug za drugega. Starši so prezaposleni, otroci so pogosto prepuščeni sami sebi oz. ždenju pred televizorjem in računalnikom. Je bilo včasih nasilja res manj? Nekateri psihologi menijo, da je Obisk Mariborčanov Vse štiri tatove prijeli BREŽICE - 2. februarja popoldne so 23-letni Z.B., 23-letni D. N., 22-letni A. Z. in 24-letni S. B.iz Maribora oz. njegove okolice prišli v brežiško prodajalno blagovnice, da bi kradli nakit. Trije osumljenci so zamotili prodajalko, četrti Z. B. pa je izkoristil nepazljivost prodajalke in je že prijel zapestnico iz bele kovine. Druga prodajalka mu je preprečila, da bi zapustil prodajalno. Po neuspeli tatvini so se osumljenci napotili še v brežiško prodajalno Dikom. A. Z. je zamotil prodajalko, ostali pa so ukradli tri pulije v vrednosti okrog 26 tisoč tolarjev. Ko so jih odnesli v vozilo, so osumljence prijeli policisti. Zoper nje sledi kazenska ovadba. in sploh dobro osebno počutje vsakega posameznika. Uspeh za vsako ceno tako povzroča pritiske pri otrocih, ki pa se izražajo tudi kot nasilno vedenje. Biti poražen in neuspešen ni prijetno. Več kot je občutij neuspešnosti, večje razlogov za nasilnost. Po mnenju enega od psihologov je za tako vedenje včasih iskati krivdo tudi pri učiteljih, ki se prav tako obremenjeni z uspešnostjo, odločajo za nepravilne učne metode. Marsikje že varnostnik Žalostno je, da ob prej naštetih primerih od ravnateljev in učiteljev največkrat slišimo le: “Mi jim ne moremo nič.” Toda ravno ta stavek izrečejo navadno tudi starši nasilnežev: “Naredite z njim, kar hočete, jaz mu ne morem nič!” Pogosto pa se celo zgodi, da starši svojega otroka branijo za vsako ceno, čeprav je jasno, da je krivda na njegovi strani. O vzgoji in zgledih bi se seveda dalo razpravljati. Marsikakšna šola, predvsem na ljubljanskem področju, si je zato že omislila svojega varnostnika, ki naj bi zbujal strah in spoštovanje. Učence naj bi varoval pred samimi učenci, saj so najpogostejši prav spori in manjši pretepi med njimi. Na Dolenjskem ima svojega varnostnika zdaj le Šolski center Novo mesto, in kot je povedal njegov direktor David Štefan, so z njim zelo zadovoljni. “Pri tako velikih centrih, kot je naš - obiskuje ga kar 2500 dijakov - obstaja nevarnost raznih incidentov, zato imamo že štiri leta svojega varnostnika iz podjetja za varovanje G7. Zelo smo zadovoljni,” je povedal direktor in dejal še, da ga deloma financira šola, deloma pa ministrstvo za šolstvo in šport RS. Varnostnik pride v šolo vsak dan že ob 6.30 in ostaja vse do 14.30, če je potrebno, pa varnostno službo pokličejo tudi popoldne. Zjutraj nadzoruje in opazuje dijake, ki prihajajo v šolo in imajo dijaške izkaznice, ter ves dan spremlja dogajanje na šoli skupaj z dežurnim učiteljem in dežurnimi dijaki. Sprehaja se tudi zunaj, v parku, saj ščiti dijake tudi pred zunanjimi “obiskovalci.” Njegova naloga je, da osebam, ki v šoli nimajo kaj iskati, prepreči vstop v zgradbo, neznane obiskovalce sme legitimirati in jih, če se izkaže za nujno, prosi, da odidejo. Naloga varnostnika je, da preprečuje vnos drog in alkohola v šolo, kar je vseslovenski problem. “Tega tukaj še nisem zaznal. Če pride v šoli do kakšnega incidenta, posežem vmes in tudi obvestim ravnatelja, toda to se do zdaj skorajda ni zgodilo. Bil je le manjši incident zaradi prižiganja petard. Ponavadi zadostuje že beseda in drugi ukrepi niso potrebni,” je povedal sedanji varnostnik v Šolskem centru, ki ima pri sebi prenosni telefon in po potrebi lahko pokliče pomoč. Intervencijski čas njihove varnostne službe je le dve minuti. Tukaj bo do konca marca. Kot je povedal David Štefan, varnostnike namreč menjajo vsake tri mesece, “da se preveč ne udomačijo” in lahko čim bolje opravljajo svoje delo. LIDIJA MURN PRI OBEH NAŠLI OROŽJE ZAPUDJE, TANČA GORA - Policisti so 4. februarja na podlagi odredbe Okrožnega sodišča Novo mesto opravili dve hišni preiskavi. Pri 41-letnem J. G. so v Zapudju našli in zasegli samokres, revolver, dve vojaški puški, vojaško polavtomatsko puško, lovsko puško in strelivo. Pri hišni preiskavi pri S. M. v Tanči Gori pa so našli in zasegli lovsko puško in vojaške naboje. Zoper oba so policisti napisali predlog za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške zaradi kršitve določil zakona o orožju in eksplozivnih snoveh, zoper J. G. pa je podana tudi kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja nedovoljenje proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi. po dolenjski deželi • NEVARNOST PRI ZOBOZDRAVNIKU - Človek se že tako nerad odpravi k zobozdravniku, saj ponavadi ni nič kaj prijetno vrtanje in druga nujna dela po zobeh. Toda na bolnika takrat prežijo še druge nevarnosti, na primer kraja. I. februarja dopoldne se je v novomeški zdravstveni dom k zobozdravnku odpravila oškodovanka D. Š. iz Dolža. V čakalnici je na obešalnik obesila bundo, v kateri je imela mobilni telefon in denarnico. Ko je bila na vrsti, je vse to pustila v čakalnici, toda ob vrnitvi je ugotovila, da ji je neznanec med njeno odsotnostjo ukradel denarnico in mobitel in jo oškodoval za okrog 50 tisoč tolarjev. Zobozdravnik jo je drago stal, glejte, da ne bo tudi vas! • STAR ZNANEC - Nihče si ne želi, da ga na cesti ustavijo policisti, saj to ponavadi ne pomeni nič dobrega. To si je verjetno mislil tudi 19-letni A. B. iz Brezjega, ki so ga 2. februarja zvečer policisti ustavili med kontrolo prometa v Dolenji vasi pri Mirni Peči. Zakaj neki? Vozil je brez vozniškega dovoljenja, policisti pa so tudi ugotovili, da gre za njihovega starega znanca. V zadnjem času so namreč zoper njega podali kar 41 predlogov za uvedbo postopka pri sodniku za prekrške. Morda je celo rekorder na tem področju. Kakorkoli že, policisti so ga za nagrado pridržali do uradnih ur sodnika za prekrške. KAR 3,23 PROMILA ALKOHOLA BREŽICE - 1. februarja so policisti v Brežicah ustavili V. B. iz Brežic, ki je vozil kolo z motorjem. Zaradi očitne vinjenosti so ga preizkusili z alkotestom - pokazal je 3,23 g/kg alkohola v krvi. Kršitelju so prepovedali nadaljnjo vožno, obravnaval ga bo sodnik za prekrške. PRI RDEČI TRČIL V AVTO NOVO MESTO - 5. februarja se je 24-letni S. L. iz Novega mesta peljal s tovornim avtomobilom, v bližini križišča Topliške ceste in Šmihclskega mostu, pa je kljub zaviranju s sprednjim delom vozila trčil v zadnji del stoječega avtomobila, ki ga je vozil 33-letni D. G. iz Novega mesta. Na semaforju je namreč gorela rdeča luč. D. G. se je hudo poškodoval in so mu pomoč nudili v novomeški bolnišnici. BO MOST ZDRŽAL? - V trebanjski občini je kar nekaj mostov, ki so že dokaj dotrajani in zato tudi nevarni. V samem Trebnjem ljudi najbolj moti most nad železniško progo, ki vodi s hitre ceste št. I proti mestu. Ker so spoznali, da ga kljub opozorilom očitno ne mislijo v tako kratkem času Popraviti, so že pred časom na vsako stran postavili prometni znak z omejitvijo 15 ton nosilnosti. Toda kaj, ko tega tovornjakarji sploh ne upoštevajo! Tako vozijo čez most dvakrat ali celo trikrat težji tovornjaki, da o gneči in Zastojih, ki jo povzročajo zlasti ob prometnih konicah, ne gre izgubljati besed. Domačini upajo, da bo problem mostu rešen vsaj z gradnjo avtoceste, do takrat pa policistom svetujejo, naj več pozornosti posvetijo tudi “težkim tovornjakarjem”. (Foto: L. M.) CEZ MEJO VSE VEC ILEGALCEV Ujeli sojih zaradi izpraznjene telefonske baterije Združba štirih sprovajalcev tujcev preko državne meje delovala iz koristoljubja • THje domačini, eden Hrvat • Lani oktobra pomagali 12 ilegalcem ■ Vse preko telefona ■ Vuzmu in Vidu, ki ostajata v priporu, štiri leta zapora, Kernulcu in Mužarju pa tri KRŠKO - Verjetno skorajda ni noči, da ne bi državne meje med Hrvaško in Slovenijo prešlo več skupin ilegalcev iz različnih tujih držav. Policija jih kljub trudu občasno odkrije le nekaj. Tako so lani 5. oktobra posavski policisti v koruzi blizu naselja Mostec prijeli dvanajst premraženih in lačnih beguncev: deset državljanov Pakistana in dva državljana Bangladeša, zraven pa jim je uspelo priti tudi do združbe štirih fantov, s pomočjo katerih so tujci sploh lahko pripotovali tako daleč. To so: 27-letni Marjan Vuzem iz Dobove, 27-letni Krešo Ker-nulc iz Kapel, 21-letni Igor Mu-žar iz Dobove in 28-letni Mario Vid iz Hrvaške. Zoper vse štiri osumljence kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo (čl. 311/III in II KZ RS) je že novembra lani na Okrožnem sodišču v Krškem potekala glavna obravnava, ki pa je bila na predlog Kernulče-vega odvetnika, da se zasliši še izvedenec psihiatrične stroke (Kernulc je namreč zasvojenec z mamili), preložena na pretekli teden. Krško sodišče je tako znova presojalo ta primer in vse štiri spoznalo za krive. Obtožnica jih je bremenila, da so kot člani združbe ilegalno spravili čez hrvaško-sloven-sko državno mejo in nato v notranjost Slovenije več oseb, in sicer tako, da so se predhodno dogovorili, katero delo bo kdo opravil. Delali naj bi pod vodstvom Marjana Vuzme, kije bil po besedah okrožnega državnega tožilca Roberta Reni-erja “duša skupine. Vid je skrbel za dostavo ilegalcev do državne meje, Kernulc jih je prevzel in prepeljal na določeno mest, Mužar pa je skrbel za voznike.” Hrvat Mario Vid naj bi tako 4. oktobra lani na dogovorjeno mesto med obe državni meji v bližini naselja Rigonce na hrvaško stran pripeljal deset Pakistancev in dva državljana Bangladeša. Predal jih je Kernulcu, ki je kot domačin teren dobro poznal, ta pa jih je prepeljal preko reke Sotle in državne meje v Slovenijo ter jih vodil v notranjost, kjer sta jih v bližini Kapel v osebna avtomobila prevzela Igor Mužar in Franc Larine. Vuzem naj bi ves čas delovanja vse usmerjal in koordiniral po telefonu ter hkrati na cestišču opazoval premike policije. Prav zaradi njene prisotnosti sta Mužar in Larine po Vuzmo-vem naročilu ilegalce odložila in skrila v koruzo v bližini naselja Mostec, kjer so ostali do naslednjega dne, do okrog 22. ure. Takrat sta jih prišla iskat Mužar in Vid (v Slovenijo je prišel, ker se je posel zakompliciral), da jih odpeljeta proti Ljubljani, saj so hoteli v Italijo. Toda policija sc je še predtem skrila med ilegalce in je oba sprovajalca areretirala. In kako je policija prišla na sled dobro organizirani združbi? Delavci policijske uprave Krško so že predtem z operativnim delom na terenu zaznali, da je Marjan Vuzem okrog sebe zbral ljudi, s katerimi verjetno za denar spravlja čez mejo ilegalce. Zoper Vuzma je preiskovalna sodnica v Krškem avgusta lani na podlagi 150. čl. Zakona o kazenskem postopku izdala odredbo in dovolila, da policija Vuzmu prisluškuje na mobitelu. Ugotovili so, da ta intenzivno komunicira z vsemi tremi soobdolženci, v glavnem v šifriranem jeziku, uporablja pa tudi več telefonov, ki se jim ni moglo prisluškovati. Le naključju se je zahvaliti, da je tisti dan * Senat s predsednikom Milošom Medvedom je vse štiri obtožence spoznal za krive očitanega kaznivega dejanja. Vuzem in Vid, ki do pravnomočnosti sodbe še naprej ostajata v priporu, sta dobila zaporno kazen treh let, Kernulc in Mužar pa dve leti zapora. Mariu Vidu je sodišče izreklo stransko kazen izgon tujca iz naše države za dobo petih let, Vuzmu odvzem prenosnega telefona in osebnega avta znamke Alfa Romeo, brez česar opisanega kaznivega dejanja ne bi bilo mogoče izvršiti, prenosni telefon pa so odvzeli tudi Mužarju. Senat Kernulcu ni izrekel varnostnega ukrepa obveznega zdravljenja politok-sikomanije. Za zasvojenca je izvedenec dr. Jože Jakopič dejal, da bi bil ta brezpredmeten, ker zanj zdaj ni zainteresiran. Ob zaključku obravnave pa je Kernulc dejal, da če bi mu zdravljenje omogočili, bi ga sprejel. Vuzem imel na drugem telefonu izpraznjeno baterijo ter je v sili akcijo koordiniral preko telefona, ki mu je policija lahko prisluškovala. “Pokazalo se je tudi, da ne gre za enkraten dogodek, ampak za usklajeno delovanje obdolžencev že v preteklosti. Ta skupina storilcev je bila nedvomno tesno povezana s podobno organizacijo na Hrvaškem, to pa kaže tudi na dobro povezano mednarodno zvezo ilegalnih sprovajalcev tujcev preko državne meje naprej v Zahodno Evropo. Združba je delovala izključno iz koristoljubja. Na račun stisk ljudi so služili velike denarje,” je poudaril tožilec. Pakistanska državljana sta povedala, da je za sprovedbo do Zahodne Evrope vsak begunec neznanim organizatorjem povprečno plačal okrog tri tisoč USA. Posel je bil v celoti vreden kar 36 tisoč USA, delež naj bi prejeli tudi vsi štirje obdolženci, ki so na obravnavi povedali, da kaznivo dejanje obžalujejo. Njihovi zagovorniki so v zaključni besedi poudarili, da nikakor ni mogoče govoriti o združbi, saj gre le za posebej za to organizirano skupino, katere člani se med seboj niti niso poznali. Vidov odvetnik je dejal, da se je Vid slučajno znašel v Sloveniji, da je bil zgolj kurir Daria Knežiča in da na področju Slovenije sploh ni storil nič protipravnega, da bi mu tu sodili. Vuzmova odvetnica je dejala, da omenjeno kaznivo dejanje in zlasti ne ostala pripisana sploh niso dokazana, zato naj ga sodišče oprosti. Tako Kernulčev kot Mužarjev zagovornik sta opozorila, kako je mogoče, daje izpuščena obtožnica za Lerinca. Tožilec je razložil, da ta ni bil član združbe, temveč le njen trenutni sodelavec. Njihove vloge v akciji so razkrili s posebnimi nalogami, kar dopušča zakon. L. MURN rlc>x V dvoje jejepše serijsko vgrajena v Kangoo RT in Kanaoo Pamua j SIEMENS Palični mešalnik SIEMENS MQ 30001 izredno fino sekljanje in mešanje, (12.000 obr./min.) - zaščita pred ponovnim vklopom Sesalnik BOSCH BSA 2200 Sphera 22 - izredno majhen, lahek, tih in posebno močan sesalnik (1500 W) - elektronska regulacija moči sesanja z vrtilnim regulatorjem, antimikrobno obdelani filtri, signal za zamenj. filtra - avtomatično navijanje kabla BOSCH Zamrzovalna omara GORENJE F 31 C - skupno bruto prostornina: 310 I - 4 predali za shranjevanje globoko zamrznjenih živil - 3 predali za hitro zamrzovanje - zamrzovalna zmogljivost 26 kg/24 h - mere: S 60, V177, G 60 cm S Kartico Za 1.749.000 SIT boste kupili avtomobil z motorjem s prostornino 1500 cm’, vgrajenim /MTTO airbagom za voznika, volanom servo, električnim pomikom stekel in s centralnim zaklepanjem, DAE\MOO z vgrajeno klimatsko napravo, radiom. .. Tako razumna cena in ugodni plačilni pogoji bodo gotovo prepričali vsakega racionalista. Racionalna odločitev MOTOR Propagandne oglase lahko naročite na telefonsko številko 068/39 30 514 ah 041/623 116 ali na faks številko 068/39 30 540 A TigoAvto Trgovina d.d. 6000 Koper, Pri.tonlik« 43A TRGOAVTO, d.d., Koper, Pristaniška 43/a vodilna družba na področju avtostroke v Sloveniji išče za prodajalno v Novem mestu v Mercator Centru, Podbevškova ul. 4 1. POSLOVODJO PRODAJALNE in za novo prodajalno v Metliki 2. POSLOVODJO in 3. VEČ PRODAJALCEV Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje in sicer: pod tč. 1 in pod tč. 2: • dokončana poslovodska šola, srednja ekonomsko-komercialna šola ali ustrezna višja • dobro poznavanje blaga široke potrošnje - avtostroka in rezervnih delov in organizacije dela v prodajalni • 3 leta delovnih izkušenj pri podobnem delu in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 3-mesečno poskusno delo. pod tč. 3: • dokončana šola za prodajalce tehnične stroke • 2 leti delovnih izkušenj in vozniški izpit B kategorije Pogoj je 2-mesečno poskusno delo. Delavcem nudimo stimulativno plačo in napredovanje v uspešni družbi. Kandidati naj pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o strokovni izobrazbi pošljejo v roku 8 dni na naslov Trgoavto Koper, Pristaniška 43/a. Informacije po telefonu 066/436-282. Vse interesente obveščamo, da je na oglasni deski Mestne občine Novo mesto objavljen JAVNI RAZPIS ZA NAJEM LOKACIJE ZA POSTAVITEV KIOSKA ZA PRODAJO ČASOPISOV NA ULICI SLAVKA GRUMA V NOVEM MESTU Vsa dokumentacija in informacije so interesentom na razpolago pri Sekretariatu za okolje, prostor in komunalne zadeve, Mestna občina Novo mesto, Novi trg 6, soba lil/86, tel. 068/317-186. Rok za prijavo je vključno do 25.2.2000. MESTNA OBČINA NOVO MESTO Sekretariat za okolje, prostor in komunalne zadeve Groblje 6, Šentjernej tel. 068/82-015 MONTIRAMO PROJEKTIRAMO POPRAVLJAMO KRUŠNE PEČI, ŠTEDILNIKE, KAMINE... AKCIJA meseca februarja: 15-odst. popust na pečnice In supra vložke peči Keramike Iz Novega mesta. Racionalist RENAULT Kangoo Pomivalni stroj GORENJE GVI 682 S - 8 programov pomivanja - kapaciteta 12 pogrinjkov - nastavljiva ztjornja košara - informacijski prikazovalnik, ki omogoča popoln pregled nad vsemi fazami pomivanja - agua stop nemogoče je mogoče Kangoo. Tako enostaven, da bo vse drugače. Cenik velja od 10. 2. do 24. 2. 2000 oziroma do prodaje zalog! Novi Kangoo z dvojnimi drsnimi vrati*. Smukneš skozi drsna vrata na levem boku, izstopiš skozi drsna vrata na desnem boku. Sedeži niso bili še nikoli tako neopazni in prijazni! Če pa vstopaš skozi prednja vrata, preizkusi moč in manjšo porabo novega motorja dTi 1.9 (80KM). Brez skrbi, Kangoo je varen - z dvema serijskima varnostnima blazinama. SIEMENS Kovinski rezalni stroj SIEMENS MS 69900 -moč 110 W - delno zaščiteno rezilo - tih motor OBRTI. KI GREDO V POZABO Le predi dekle, predi, prav tanko nit naredi Naslov zapisa je vzet iz znane in še žive Slomškove pesmi o predi-cah. To priča, da sta bila preja in pletenje razširjena že v davnini in seveda pomembni dejavnosti vse do časov, ko je ročna dela izpodrinila industrija. Brez bojazni lahko zatrdimo, da so bile na Slovenskem tri najpomembnejše surovine: lan, volna in morda še konoplja. Kdo ve, v katero stoletje segajo časi, ko so Potočani začeli sejati lan? Kaj so prej uporabljali, ali volno ali lan, je danes težko trditi. Oboje je bilo še pred dobrimi 60 leti zelo razširjeno, danes pa se pridelave in obdelave lanu ter njegove uporabnosti komaj spominjajo le še starejši, medtem ko je preja volne še živa, le predic je komaj za vzorec. Kolovrati, greda-še, motovila in drugi pripomočki so danes že prava etnološka redkost. Preja torej ni nikakršna potoška značilnost, je pa za mlajše danes prvovorstna atrakcija. Prav zaradi teh mlajših rodov je bil vzrok in pobuda, da smo se srečali s še nekaj preostalimi predicami iz vasi Retje v Loškem Potoku. Zbrali smo se pri Tadolinskih prav v tisti sobi, kjer so se dan za dnem, večer za večerom v dolgih zimskih mesecih vrteli nešteti kolovrati, kjer so moški izdelovali razna orodja, kjer se je ličkalo, trebilo bob, fižol in razna žita, v sobi, kjer se je spalo in kjer se je ob veliki kmečki mizi zbirala družina pri skupni skledi in kjer so na veliki krušni peči našli topel kotiček ostareli in otročaji. Tem velikim prostorom so rekli “hiša”, danes so te bodisi preurejene ali pa služijo za prijetne dnevne sobe ali spalnice. Na pomlad, predvsem za veliko noč in ko se je začelo delo zunaj, so te prostore poribali, prebelili in takšni so počakali jesenski čas, ko se je zgodba ponovila. Tako smo se po novoletnih praznikih zbrali v tisti “hiši” in skušali pričarati delček preteklega časa. Sodelovale so: gospodinja Anica Knavs, Štefa Turk, Stana Starc, Angela Cimprič, najmlajša med predicami, pa Ela Košmrlj in Ivana Lavrič. Prinesle so kolovrate in vse tisto, kar rabi pri izdelavi preje iz ovčje volne. Nekaj otročajev se je spravilo na sicer mrzlo peč, saj so radiatorji prijetno greli. To je bil nekak scenarij za fotografsko oko, medtem ko v sobi ni več tistih orodij, na katerih so nastajala kosišča, koši, košare, škafi in še marsikaj drugega. Potem smo se spustili v prijetno kramljanje, zlasti o tem, kako je nastajala preja, izdelki in kako so bili ti izdelki pomembni za doma in za prodajo. To so bila v glavnem ženska opravila. Predice in pletilje iz Retij so slovele daleč naokrog. Reja ovac V vasi Retje je bilo svoje čase najmanj po 200 ovac, ki so se pasle od sv. Jurija do sv. Mihaela. Vaški župan je najel pastirja, vsak lastnik ovc pa je moral seveda, nekaj plačati, dajati pogonjiča in hrano, ko je prišel na vrsto. Ovce so strigli dakrat letno. Sodeč po pripovedovanju, je bilo z ovcami, če ne štejemo priprave krme, veliko manj dela kot s pridelavo preje in tkanjem lanu. Volna je bila nepogrešljiva surovina za niz izdelkov. Zenske so pletle jopice, nogavice, rokavice, šale, kape, volnene so bile šolske torbe in celo veza- Bori tolarji Poslušam tudi EPP sporočila. Nemalokrat sem že zasledil porogljivo govorjenje o naši državni valuti. Kot na primer: “Letovanje vas bo veljalo borih 150 tisoč tolarjev." Madonca, ti pa imajo cvenka, si mislim. Preračunano v marke, je to 1500 mark, kar je celo za mnogo bolje plačane Nemce veliko, kaj šele za nas, Slovence, če vemo, da prinese tekstilna delavka na plačilni dan v hišo 50 tisoč tolarjev. Petsto mark, torej. Za reklamirano letovanje bi morala “crnčiti" tri mesece. To pa niso mačje solze. TUristična agencija, za katero je 150 tisoč tolarjev revščina, seveda ne računa na naval tekstilnih delavk, ampak na dobro plačane državljane, ki jim omenjena vsota morda res predstavlja le del njihove plače. Tekstilne delavke naj bodo doma in ne na letovanjih, kjer bi jim rojilo po glavi vse kaj drugega kot to, kako bodo skupaj z družino preživele mesec, ki ima enako število dni za vse v državi... TONI GAŠPERIČ Anina zgodba - klic in opomin Ob deseti obletnici konvencije o otrokovih pravicah je UNICEF izbral in objavil zgodbo učenke Ane Korbar z naslovom “In šla je mimo” Malo je tako občutenih in dovzetnih otrok za duševne stiske mladih; malo je raziskovalcev in zaznamovalcev neobičajnih stanj, ki izstopajo iz sivega vsakdana; malo je tistih, ki se znajo ustaviti, zaznati krivico, jo oblikovati in preliti na papir. In prav zato je malo knjižic, kot je tale, ki jo imam pred seboj in ki sem jo ravnokar prebral. Zgodba učenke Ane Korbar iz osnovne šole Davorina Jenka v Cerkljah je preprosta, vendar pretresljiva. Je klic in opomin nam odraslim. Vendar se bojim, da klju-b preprostosti spisa, zgodbe ne bomo razumeli. To potrjuje tudi znana misel iz Malega princa, ki pravi: So stvari, ki so preveč preproste, da bi jih odrasli razumeli. Razumejo jih lahko samo otroci. Usodo male deklice iz opisane zgodbe povezujem z usodo svojega dvanajstletnega sina. Zavojo nesoglasja med staršema je družina razpadla, otrok pa je bil brez dovolj tehtnega preudarka dodeljen materi. Rad bi se videval tudi z očetom, se družil z njim, pokazal, da ima rad tudi očija, pa tega ne more in ne sme. TUdi on izgubljeno tava iz dneva v dan in čaka, da mu bo kdo pomagal. Tbda ob- • •• lke. Veliko teh izdelkov so rabili hrvatarji, torej skoraj vsi za delo sposobni vaščani, ki so zime preživeli v hrvaških in drugih gozdovih. Volna, preja in ti izdelki so bili še posebno pomembni v kriznih in vojnih časih. Nekaj izdelkov so prodali, še več pa zamenjali za hrano, ki je je v kraju vedno primanjkovalo. Danes se skoraj več ne prede ali pa se zgolj za lastne potrebe. Preja lanu je že davna zgodovina. Tisti, pa, ki še rede nekaj ovac, volno zažigajo. Včasih bi temu rekli smrtni greh. Laneni izdelki so bili nepogrešljivi Omenili smo že, da mlajši lanu ne poznajo več. Dobro pa se tega spominjajo naše sogovornice. Mnogo tega nam je povedala Stana Starc, ki se iz mladosti spominja, kako so tkali pri njih in pri sosedi, Pildovi Franci. Lan se je sejal maja in pulil septembra. Ko so lan pripeljali domov, so ga najprej oriflali na riflu, napravi, podobni velikemu glavniku. Tako so na njem najprej odstranili semenske glavice, te pa so potem sušili, da so razpokale in se je iz njih usulo seme. Nekaj tega semena so shranili za prihodnjo setev, nekaj so ga skuhali kravam, če so bile zaprte, kravam pa so ga dajali tudi pred telitvi-jo. Preostanek semena so običajno prodali in je služilo za izdelavo firneža. Tako očiščene rastline so razgrnili po bližnjih košenicah. Lan je tam ležal vsaj 6 tednov z namenom, da sta sonce in dež povzročila, da je delno odstopila zunanja ovojnica rastline, v kateri so bila uporabna vlakna. Temu je sledilo trtje lanu. Vsaka vas je * . Prikaz preje volne, gredašenje, navijanje in pletenje. imela tarivno jamo. V njej so zakurili bukova drva, in ko se je zid segrel in je bilo dovolj žerjavice, so na vrhnjo mrežo razprostrli lan. Dovolj suhega in še vročega so po šopih dobivale terice in ga trle na posebnih, doma izdelanih napravah, daje razpokala in vsaj večji del odpadla zunanja ovojnica. Temu odpadku so vsaj v Retjah rekli pezdir. Najbolj izkušena terica pa je vse te šope še otrla, kolikor je bilo mogoče iz njih spraviti pezdir. To, sedaj že lahko govorimo o predivu, so potem sušili še doma na pečeh. Ponovno osušeno predivo so mikali na podobni napravi, kot smo jo že opisali v začetku. Vencljeva Ivana pravi, da imajo to reč še vedfio v skednju. Tako so nastale kodelje. Tisto najboljše predivo, kar je dejansko ostalo v roki, temu so rekli oplenc, je rabilo za prejo sukanca, in prejo, iz katere so tkali najboljše rjuhe, prte, brisače in celo zavese, ki sojih kupovali premožnejši ljudje. No, predno pa je prišlo do teh izdelkov, je bilo potrebno še marsikaj postoriti. Štefa Turk in Angela Cimprič pravita, da so prejo, navito v štrene, žehtali, in sicer v kotlih, ki so jih prekrili s platnom in nanj nasuli bukovega pepela. Thko zlužene štrene so v škafih na glavah odnesle k studencu v Šegovo vas. Tam so bili veliki kamni, po katerih so tolkle, da je odpadel še zadnji drobni pezdir in druga umazanija. Štrene so potem spet sušili, potem so niti navijali v klobke in tako je bila preja pripravljena za tkanje. Preja kot del družabnega življenja Omenili smo, da so se predice zbirale v večjih hišah. Malo zato, da so prihranili pri kurjavi in razsvetljavi, še največ pa zaradi družbe. Pripovedovali so si razne resnične in izmišljene zgodbe, ki so jih otroci poslušali z odprtimi usti. Premlevali so vaške dogodke, družinske pripetljaje in ugibali, kdo je goden za ženitev in katera bo prva, ki bo na pomlad zajadrala v zakonski jarem. Veliko se je pelo in tako so nehote ohranjali stare ljudske pripovedke in stare pesmi, ki so šle danes že v pozabo. Medtem se je začelo delo tkalcev. Uidi tam so se zbirale podobne družbe. Med zadnjo vojno so bili znani tkalci: Zajčji, Marhčevi in Smrekarjevi. Ti so tkali platna že v več barvah. Iz takih platen so nastajale tudi obleke, halje in še posebej znane otroške hlače na eno oprto in mnogo drugega. Že v začetku smo zapisali, da je večji del teh opravil slonel na ženskih ramah. Bila so obdobja, ko so ženske podpirale ne samo tri hišne vogale, pač pa vse štiri. S pripovedjo smo se osredotočili predvsem na vas Retje, naj nam oprostijo druge Poto-čanke, ki so se tudi ukvarjale s tem garanjem, le da je bilo menda največ preje prav v Retjah. Za konec so nam naše sogovornice zapele Slomškovo pesem, ki je bila nekoč nepogrešljiva večer za večerom! Le predi dekle, predi, prav tanko nit naredi, da se ne bo krotičila in ne tkalcu trgala. Dr dr dr, dr dr dr... Prav lepa je predica in stara ta resnica, da tisto dekle kaj velja, ki suknjo vso domačo ima. Drdrdr, drdrdr.... ALBIN KOŠMERL DELO Z MOTENIMI V DUŠEVNEM IN TELESNEM RAZVOJU Matjaž živi za enake v drugačnosti last je rekla: otrok spada k materi! Pilatsko si je umila roke in zanjo je zadeva končana. Prav to oblast že tri leta prosim, naj vzame v roke Malega princa in naj končno spozna, da je potrebno gledati stvari tudi (in predvsem!) s srcem. Tej oblasti bom tudi predlagal, naj se seznani z usodo male deklice, opisane v knjižici “In šla je mimo”. Naj se zaposlenim v ustanovah, kjer odločajo o usodah otrok, končno odprejo oči in naj zvedo, da je pri nas mnogo otrok prikrajšanih za starše. Usoda Anine deklice je hkrati usoda vseh tistih otrok, ki jim je na svoj način ukradena mladost. Otroci pa imajo vso pravico biti srečni v mladosti. Mar ne?! Učenki Ani Korbar čestitam za čudovito in ganljivo izpoved in seveda tudi za izbor Gorenjke meseca decembra 1999. Posebna zahvala gre vsem učiteljem na osnovni šoli Davorina Jenka v Cerkljah z ravnateljem g. Jernejem Žajcem na čelu, še posebej pa mentorici Barbari Planinšek in vodji projekta Danieli Močnik in Lilijani Skubic. IVE A. STANIČ za Forum za pravico otrok do obeh staršev Matjaž Barič iz Črnomlja se je že v svojih rosnih letih veliko ukvarjal Z ljudmi, ki imajo motnje v duševnem in telesnem razvoju. Ker mama Nada skoraj tri desetletja kot specialna pedagoginja dela s takšnimi osebami, seji je večkrat pridružil, ko jih je spremljala na letovanja, v kolonije, na športna tekmovanja. Ko je Matjaž ob koncu gimnazije tuhtal o nadaljnjem študiju, se je odločil za defektologijo na pedagoški fakulteti. Marsikdo, ki ga dobro pozna, se ni čudil tej odločitvi. Tako kot že prej se je tudi med študijem veliko ukvarjal s treniranjem duševno in telesno prizadetih v Črnomlju v različnih športih. Na praksi, ki jo je opravljal na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, pa se je skupaj z učenci boril z njihovimi učnimi težavami. In prav to, čemur seje temeljiteje posvečal med študijem, je postalo njegovo osnovno delo, ko se je pred dobrimi tremi leti zaposlil kot profesor za osebe z motnjami v duševnem in 'telesnem razvoju. Imel pa je še to srečo, da so ravno v tistem času začeli z mobilno specialno pedagoško službo za učence z učnimi težavami. Tako danes Matjaž, čeprav je zaposlen na črnomaljski osnovni šoli pod posebnimi pogoji Milke Šobar-Na-taše in osnovni šoli Dragatuš, pomaga še otrokom z učnimi težavami na osnovnih šolah v Vinici, Semiču, na Štrekljevcu in v črnomaljski osnovni šoli Mirana Jarca. “Gre za učence, ki so inteligenčno normalno razviti, imajo pa težave predvsem pri slovenščini in matematiki. Delam z vsakim posebej in vsakemu tudi prilagodim metode dela. Opažam, daje v naših šolah preveč učenja na pamet, jaz pa se trudim, da bi otrokom predstavil snov s primerjavami iz vsakdanjega življenja in bi jo tako lažje dojeli,” pojasnjuje Barič. Potoži pa, da je največja težava v tem, ker sedanja zakonodaja ne omogoča zadostnega števila ur za delo z učenci z učnimi težavami. Pravi, da bi se moral z vsakim ukvarjati vsaj po štiri ure na teden, sedaj pa ima na voljo le po eno uro. Seveda so rezultati najboljši, če sodelujejo tudi starši in učitelji. Ob tem še posebej pohvali prav slednje, saj dobro razumejo otroke, ki imajo težave, in jim pomagajo, kolikor je v njihovi moči. “Moti pa me, da je nekaterim staršem premalo mar za probleme njihovih otrok. A nič lažje ni sodelovati s tistimi, ki se s temi težavami preveč obremenjujejo,” pove iz izkušenj Matjaž, ki v glavnem pomaga učencem nižjih razredov. “Pri nas pa je še ta težava, da so otroci navadno od poldneva do tretje ali četrte ure popoldne sami. To je mrtev čas, ko se z otroki nihče ne ukvarja, ampak propadajo ob gledanju televizije. Žal je pri nas v veljavi takšen delovni čas, kar seveda ni krivda staršev. V zahodnem svetu pa otroci zaključijo šolo takrat, kot starši službo,” potarna Barič, ki opaža tudi, da se družinski člani med seboj premalo pogovarjajo. Matjaževo življenje se tako močno prepleta z življenjem ljudi s posebnimi potrebami, da si je celo za konjička izbral treniranje odraslih z zmernimi motnjami v razvoju v okviru specialne olimpi-ade Slovenije. Poleti se urijo v atletiki in nogometu, pozimi pa v alpskem in nordijskem smučanju. Doslej je delal le z varovanci črnomaljskega Varstveno-delov-nega centra in učenci osnovne šole Milke Šobar-Nataše, rad pa bi, da bi se jim pridružili tudi tisti Belokranjci z motnjami, ki niso vključeni v ti dve ustanovi. Barič se sicer nerad pohvali, vendar je res, da je v zadnjih petih letih s svojimi varovanci dosegel tako v Sloveniji kot v svetu kar nekaj uspehov, predvsem v smučanju in malem nogometu. Sodelujejo na specialni olimpiadi v Sloveniji, ki je pod okriljem svetovne specialne olimpiade, vodi pa jo Eunice Shriver Kennedy. Moto tega gibanja je, da preko športa vključuje osebe z motnjami v duševnem razvoju v svet ostalih ljudi, promovira pa ga predvsem igralec Arnold Schwarzenegger. TUdi to pove, kakšen pomen dajejo tovrstnemu športnemu udejstvovanju v svetu. Sicer pa je bil Janez Majerle, ki ga je naučil smučati prav Matjaž, pred tremi leti na svetovni special-ni olimpiadi v Kanadi tretji v smuku v svoji skupini. Letos pa bo pred pravim evropskim nogometnim prvenstvom na Nizozemskem še evropsko prvenstvo v specialni olimpiadi. V slovenski ekipi v malem nogometu, ki jo poleg trenerja iz Kopra trenira Barič, bosta tudi Črnomaljca Janez Majerle in Mitja Kuzma. Matjaž ni bil za tre-netja izbran zgolj po naključju, saj v okviru specialne olimpiade vodi tudi slovensko ligo v malem nogometu. Matjaž je prepričan, da je specialna olimpiada zelo pomembna za ljudi z motnjami v duševnem razvoju, saj se pomerijo v enakopravnem športnem boju s sebi enakimi. V svoji diplomski nalogi, ki jo je prav tako posvetil tem ljudem, je med drugim zapisal, da je “temeljna ideja specialne olimpiade vključevanje oseb z motnjami v duševnem in telesnem razvoju v življenje in zavest vseh ljudi. Specialna olimpiada je dejavnost, ki preko treningov, tekmovanj, socializacije in kulture budi zavest, da drugačnost ni merilo za vrednotenje človeka.” Tb pa je tudi moto njegovega življenja. MIRJAM BEZEK-JAKŠE Matjaž Barič TURK IN KASTELEC V POLFINALU MARIBOR - Teniški klub Branik iz Maribora je pripravil državno prvenstvo za mladince v kategoriji do 18 let. Potem ko so vsi trije člani ŠD Krka TC Otočec, in sicer Blaž TUrk, 'Ibmaž Kastelec in Maj Jožef, bili na startu uspešni, seje preboj naprej posrečil samo prvima dvema, ki sta se po lepih zmagah uvrstila v polfinale, kjer sta žal izgubila z Ošabnikom (Triglav) oziroma Lena-rom (TKBled). Našima tenisa-čema je kazalo kar dobro, vendar sta v ključnih trenutkih odpovedala, tako da sta se za prvo mesto udarila Gorenjca. TUrk in Kastelec sta zaigrala na glavnem turnirju tudi v dvojicah, kjer pa ju je premagal par Jovanovič - Lenar, in sicer z re-zultaom 6:1,7:5. Aleš in Tomaž bosta konec tega meseca nastopila na državnem članskem prvenstvu v Ljubljani, kjer jima želimo veliko športne sreče. Potem bosta marca odšla še na Istrsko riviero, na turnir ITP serije Futuress. J. MEDLE MATJAŽ SMODIŠ SPET BLESTEL POD TIVOLSKIMI KOŠI - Čeprav ni ponovil lanskega uspeha, ko je bil razglašen za najboljšega igralca Ali Starš. V tolažbo mu je, da je bil najboljši strelec zmagovite selekcije. Na sliki: Matjaž v boju pod košem. (Foto: Marko Klinc) Ena zmaga in dva poraza Rokometaši Trebnjega zmagali • Dobova in Inles Riko pa sta izgubila - V soboto Ribničani gostijo Pivarno Laško TREBNJE - Po zmagovalnem pohodu slovenskega moškega rokometa v Evropo in na olimpijske igre v Sydneyju so spet oživela domača igrišča. Prvovrstno senzacijo so pripravili rokometaši slovenjgraškega Preventa, ki so v Celju presenetljivo premagali Pivovarno Laško, ki bo v soboto gost v Ribnici. “Ranjeni levi” se utegnejo znesti nad gostitelji, kar je olajševalna okoliščina za ribniške rokometaše. Rokometaši Trebnjega so slavili zanesljivo zmago nad Termom iz Škofje Loke, in sicer z rezultaom 26:22 (13:9). V prvem polčasu so bili gostitelji boljši za štiri gole, v dru- Žužemberčani niso uspeli Obe naši ekipi v državni odbojkarski ligi sta doživeli poraz - Poraz Žužemberčanov je bil pričakovan, manj pa Novomešank v Framu ŽUŽEMBERK - Odbojkarji Žužemberka so v 16. kolu imeli v gosteh ekipo Bleda, ki sodi v sam vrh slovenske odbojke. Gostitelji so v prvem nizu zaigrali zelo odločno, nekaj časa so vodili, potem pa so pobudo prepustili gostom, ki so prvi niz v podajšani igri odločili v svojo korist. Po vodstvu gostov z 2:0 v nizih so Žužemberčani zaigrali kot prerojeni in dobili tretji niz, vendar so jim potem pošle moči. Tekmo so dobili gostje s 3:1 (27, 15, -22, 18). Prihodnjo soboto bodo varovanci trenerja Bojana Brulca spet igrali doma, ko jim pride v goste Salonit Anhovo, ki je vodilna ekipa v ligi in bo spet “trd oreh”. Poraz odbojkaric TPV Novo mesto v Framu je ne- pričakovan. Kot je povedal trener novomeških odbojkaric Bojan Ver-nig, njegovim varovankam nič ni šlo od rok, imele so pač slab dan. Slabo so igrale v polju in ob mreži, gostiteljice pa izredno zagreto in učinkovito, tako da je njihova zmaga povsem zaslužena. S tem porazom so se Novomeščanke malce oddaljile od četrtega mesta, ki ga zdaj imajo sobotne zmagovalke, odbojkarice Formis Bella, vendar je boj za Evropo še odprt. Odbojkarice TPV lahko popravijo slab vtis, če bodo v soboto v športni dvorani Leona Štuklja ugnale ekipo Ljutomera, ki je Novomeščankam vedno dala veliko dela. Gostiteljice so tekmo dobile s 3:0 (20, 18, 23). gem delu pa je bila igra bolj izenačena, kar priča tudi neodločen rezultat (13:13). Strelci za TVebnje: Šavrič 5, Stojakovič 4, likavec 7, Denac 3 in Žvižej 7. Ribničani so gostovali v Ljubljani, kjer so se srečali z drugouvrščeno ekipo državnega prvenstva Prulami 67 in izgubili z rezultatom 29:20 (13:10). Po prvem polčasu, kjer so Ribničani bili skorajda enakovredni favoriziranim gostiteljem, so v drugem polčasu precej popustili, zato so izgubili z devetimi goli razlike. Strelci za Inles Riko: Lesar 5, Ilc 3, M. Hojč 1, Zbačnik 2, Pajnič 4, Ivanec 2, Ne. Hojč 1 in Dokič 2. Rokometaši Dobove so gostovali na vročem terenu v Radečah in izgubili z rezultaom 29:25 (11:16). Gostom je v prvem polčasu kazalo zelo dobro, vodili so s petimi goli razlike. V drugem delu srečanja so naredili preveč napak, da bi lahko premagali borbene gostitelje. Strelci za Dobovo: Dapo 5, M. Urbanč 1, Martinčič 3, Bogovič 4, D. Urbanč 3, Kukavica 6 in Kušič 3. S. D. ALEŠ TOMIČ DRUGI NA DUNAJU DUNAJ - Na mednarodnem atletskem mitingu na Dunaju so nastopili tudi trije atleti iz Dolenjske in Posavja. Vsi trije so tekli na 1500 m. Aleš Tomič (AT Portovald) je bil drugi (3:46.55, Borut Veber (AK Sevnica) je bil s časom 4:06.81 tretji in Marko Bevc (AK Krka Telekom) pa je s časom 4:28.09 osvojil četrto mesto. S. V. MEDNARODNO OTROŠKO SMUČARSKO TEKMOVANJE NA ČEŠKEM NOVO MESTO - Na mednarodnem smučarskem otroškem tekmovanju na Češkem v slalomu in veleslalomu sta v slovenski reprezentanci nastopili tudi smučarki SD Krka Rog Lana Grandovec in Mojca Mesojedce. Lana je bila v slalomu tretja, v veleslalomu pa šesta, Mojca se je uvrstila samo v veleslalomu, kjer je bila dvanajsta. D. B. LJUBLJANA - Deveti Dan slovenske košarke v ljubljanskem Tivoliju je ponovno potrdil, da imamo v Sloveniji veliko obetavnih mladih košarkarjev, ki se bodo čez leta uveljavili tudi v evropskem prostoru. Zaradi nespametne politike trenerja slovenske izbrane vrste Zmaga Sagadina je doma pri televizorjih spremljalo dvoboj najboljših slovenskih košarkarjev in igralcev iz tujine, ki igrajo v slovenskih klubih, veliko dobrih košarkarjev, namesto da bi se gledalcem predstavili na tivolskem parketu. Zmago Sagadin je izkoristil priložnost in s svojo ekipo opravil lažji trening, s tem pa je oškodoval vrsto nadarjenih mladih košarkarjev iz klubov, ki ne sodijo v sam slovenski vrh. Zvezda večera je poleg Marka Miliča, ki ga je posebna komisija razglasila za najboljšega igralca NASLOVA STA ŠLA V NOVO MESTO BREŽICE IN ČRNOMELJ - Minuli teden je bilo v Brežicah in Črnomlju področno prvenstvo za dijake in dijakinje v košarki. V obeh kategorijah so slavili srednješolci iz Novega mesta. Pri dekletih so zmagale dijakinje novomeške kmetijske šole, ki so v finalu premagale vrstnice z brežiške gimnazfje. Vrstni red: 1. SKŠ N.m., 2. Gimnazija Brežice, 3. Gimnazija Novo mesto in 4. Srednju šola Črnomelj. Najboljše strelke šo bile: Aleksandra Pavlin (SKŠ), Mojca Be-rus (SŠ Črnomelj) in Jerneja Škrbina (Gimnazija Brežice). Pri fantih so ravno.tako slavili dijaki Ekonomske srednje šole Novo mesto, ki so v finalu porazili košarkarje Šolskega centra Novo mesto. V ekipi poražencev je nastopil tudi Sašo Stakič, ki igra v košarkarski ekipi Krka Telekom, vendar to tudi njegovim vrstnikom ni pomagalo do zmage. Sašo je bil najboljši strelec turnirja, saj je dosegel kar 41 košev, sledijo pa Tadej Lupšina (Gimnazija Brežice) in Igor Ivaško-vič (SŠ Ivančna Gorica). Vrstni red ekip: 1. ESŠ Novo mesto, 2. ŠC Novo mesto, 3. EŠ Brežice, 4. Gimnazija Kočevje, 5. SŠ Ivančna Gorica in 6. SŠ Krško. B. J. PLANINCI VABLJENI NA RESEVNO (650 m) NOVO MESTO - PD Intel servis Novo mesto vabi ljubitelje planinstva na enodnevni izlet na Resevno (650 m), ki bo v soboto, 26. februarja. Odhod z avtobusom ob 6. uri zjutraj s parkirišča nasproti avtobusne postaje. Izlet bo vodil vodnik PZS Branko Dolinar. Prijavite se lahko do srede, 23. februarja, in sicer na telefon 041 779205 (Marko Rems) in 041 - 769 - 182 (Tone Progar). Cena izleta je 2000 tolarjev (za odrasle) oz. 1500 tolarjev (za otroke). Urška Silvester tretja Štirinajstletna Urška Silvester osvojila bronasto odličje IJUBIJANA - Na 43. državnem članskem prvenstvu v badmintonu v Ljubljani so igralci mirnskega BK Tom osvojili tri odličja. Novomešča-nu Alešu Murnu se je med posamezniki uspelo prebiti v polfinale, kjer je za las v tretjem odločilnem nizu izgubil proti izkušenemu igralcu ljubljanske Olimpije Simonu Hawlini. Aleš je bil odličen tudi v dvojicah z Žigo Strmolctom, saj je najboljša mirnska dvojica klonila šele v finalu proti večkratnim državnim prvakom Andreju Poharju in Simonu Havvlini. Komaj štirinajstletna Urška Silvester je med posameznicami osvojila bronasto odličje, kar je tudi prva kolajna tc obetavne Mirnčanke na državnih članskih prvenstvih. V konkurenci skoraj što najboljših slovenskih igralcev in igralk so bili z uvrstitvami v četrtfinale med posamezniki uspešni tudi Dušan Skerbiš, Kristijan Hanjšek in Špela Silvester. Aleš Murn si je z odličnimi igrami zagotovil tudi mesto v državni reprezentanci, ki bo prihodnji teden igrala na svetovnem ekipnem prvenstvu v Bolgariji. M. ČUK večera, tudi Novomeščan Matjaž Smodiš, ki je zabil dvajset košev in je bil poleg prej omenjenega tudi najboljši strelec prestižne tekme. Trener selekcije tujcev, novomeški trener Ivan Sunara, verjetno ni imel sreče z izbiro igralcev, ki so dvoboj s slovenskimi zvezdniki po ameriškem načinu igranja izgubili z rezultatom 109:90. Trener Krke Telekoma je lako zadovoljen samo z nastopom svojega centra Zorana VABITA SV JAKOB IN SV KATARINA NOVO MESTO - Planinski odsek PD Novo mesto vabi mlade planince in tudi druge na enodnevni izlet na Sv. Jakob in Sv. Katarino nad Ljubljano, ki bo v soboto, 19. februarja. Cena izleta je za odrasle 1500 in 2000 tolarjev, za mlade pa 1000 in 1200 tolarjev. Prijavite se lahko do četrtka 17. februarja pri Igorju Sladiču. Telefon: 324 530 in 041 734 239. ŠKOCJAN - Rokometašice Škocjana, ki igrajo poleg Novega mesta, VIAS Šentjernej in Sevnice v l.B-ligi so jeseni osvojile tretje mesto in za vodilno ekipo kranjske Save po prvem delu tekmovanja zaostajajo samo za dve točki, kar jim ob dobri NATAŠA VESELIČ sodi med najbolj izkušene igralke mlade ekipe Škocjana. Nataša, ki je včasih igrala za Novo mesto v prvi državni ligi, želi še enkrat v ligi najboljših preizkusiti svojo športno srečo. igri v dugem delu obeta nastop med četverico najboljših, ki se bo potegovala za prvo državno ligo. Kakšen je trenutni rokometni utrip v tem malem dolenjskem kra- Viskoviča, ki je dosegel 11 košev, zgrešil pa je kar pet prostih metov od šestih poizkusov. Med mladinci je uspešno nastopil tudi Ervin Taraniš, kije dosegel sedem košev, vendar to ni veliko pomagalo njegovi ekipi, ki je dvoboj z vrstniki izgubila. KOLESARJI POTUJEJO V ARGENTINO NOVO MESTO - Kolesarji Krke Telekoma bodo prvi slovenski tekmovalci, ki bodo nastopili na kolesarski dirki v Argentini za pokal UCI. Na tej dirki pete kategorije, ki bo od 21. februarja do 5. marca, bodo nastopili Milan Eržen, Sandi Papež, Boris Premužič, Uroš Murn, Vladimir Miholjevič in Giuseppe Bracci. Rezervna kolesarja bosta Martin Derganc in Paolo Cicciani. ju, pa smo želeli zvedeti od trenerja prve ekipe Jožeta Mitaga, ki je povedal: “Imamo zelo mlado ekipo samih sedemnajstletnic, izjemi sta Nataša Veselič in Damjana Drmaž, ki pa smo jih “uvozili”. Dekleta so zelo zagnana, saj poleg rednega obiska šole nobena nikoli neupravičeno ne manjka na treningu. Vadbeni pogoji so zelo težki, imamo vsega en sam vadbeni termin v športni dvorani Leona Štuklja v Šmihelu, pa še tega smo dobili takoj po končanem šolskem pouku, ko so dekleta skoraj vso svojo telesno energijo porabila v šolskih klopeh. Še kako bi potrebovali športno dvorano v Škocjanu, ki pa je lahko samo sanjamo. Če bi se nam uspelo uvrstiti v prvo državno ligo, potem bi se verjetno tudi na tem področju kaj premaknilo. Tako pa bomo gostovali v drugih telovadnicah in športnih dvorah, česar smo se že navadili. Kar se tiče samega tekmovanja v spomladanskem delu prvenstva, računamo vsaj na četrto mesto, ki nas pelje v l.i. play off, kjer bo zmagala najbolj srečna ekipa. Dekleta imajo dosti volje pa tudi naša uprava, ki jo vodi Bojan Saje - med drugimi mu pomagajo tudi Stane Čelesnik, Jože Zupančič, Sandi Andrejčič in še kdo - se zelo trudi, da imajo rokometašice takšne igralne pogoje, kot sc za takšen športni kolektiv spodobi. V treh selekcijah je vključenih več kot štirideset rokometašic, kar je veliko za naš mali kraj.” S. D. ROKOMETAŠICE ŠKOCJANA - V jesenskem delu tekmovanja v L B-ligi osvojile tretje mesto, ki ga nameravajo tudi zadržati. (Foto: S. Dokl) ČLANI LOKOSTRELSKEGA KLUBA NOVO MESTO so uspešno nastopili v Mariboru. (Foto: Uroš Glavan) Po ranem jutru se dan pozna V Škocjanu so pred štirimi leti začeli igrati ženski rokomet in z mlado ekipo že sodijo med boljše v Sloveniji Smodiš spet zablestel v Tivoliju Matjaž Smodiš na košarkarskem spektaklu v Tivoliju ni bil razglašen za najboljšega igralca, vendar je zato bil z Markom Miličem prvi strelec KRKA JE PREMAGALA PTUJSKO PETOVIO NOVO MESTO - Namiznoteniški igralci novomeške Krke so v 13. kolu prve državne lige nadigrali najslabšo ekipo v ligi, ptujsko Pe-tovio, s 6:1, kar je bilo tudi pričakovati. Pričakovana zmaga ni veliko pomagala k boljši uvrstitvi na prvenstveni lestvici, saj je Krka še vedno na predzadnjem mestu, z enakim številom točk kot Učila Križe. To je komaj tretja zmaga Krke na državnem prvenstvu, ki bo do konca dramatično. Od tričlanske ekipe Krke ni moč pričakovati čudežev, saj je to ena redkih ekip v ligi, ki nima tujega dobro plačanega igralca, ki je navadno tudi glavni nosilec igre. V tem kolu so zmagali: Kralj in Hribar po dvakrat, Retelj enkrat in dvojica Kralj - Retelj. MAM GUŠTIN - Kadar ima Maja Guštin svoj dan, potem odbojkarice TPV Novo mesto lahko zmagujejo. V Framu ni bilo tako, pa je bil poraz neizbežen (Foto: I. Vidmar) MLADI SMUČARJI ZA POKAL RADENSKE NOVO MESTO - Mladi smučarji Krke Roga so v kategoriji cicibanov nastopili na 1. državni tekmi za pokal Radenske. Najboljšo uvrstitev je dosegla Vanja Brodnik, ki je osvojila 3. mesto, Tjaša Stankovič je bila šestindvajseta, Lara Humek pa osemindvajseta. Pri cicibanih se je najbolje odrezal Grega Kostanjšek, ki je osvojil peto mesto, Martin Lazar pa je bil šestnajsti. D. B. c— ( ? KRKkZDRAVI LIŠČK Jk ' HOTELI OTOČEC ?|jŽp v TENIŠKI CENTER OTOČEC — J NOVOMEŠČANKE V NAPADU - Takšnih uspešnih napadov s strani novomeških napadalk Hvalove in Popadičeve je bilo veliko, zato so gostiteljice dosegle tako visoko zmago (Foto: S. Dokl) Dekleta igrajo dober rokomet V1. spomladanskem kolu 1. B-državne ženske rokmetne lige so se med seboj srečale vse štiri ekipe z našega območja NOVO MESTO IN ŠENTJERNEJ - Kakšno naključje, da smo lahko v soboto spremljali srečanja vseh štirih ekip z našega območja, ki igrajo v drugem kakovostnem razredu. V Šentjerneju sta se srečali vrsti Škocjana in Sevnice. Zmagale so favorizirane gostiteljice, ki so imele kar precej dela z ekipo trenerja Skuška. Zmaga gostiteljic je prepričljiva 24:17 (11:7). V zmagoviti ekipi so bile najboljše Irena Hočevar, Zinka Kosec in Nataša Veselič, ki so skupaj dosegle petnajst golov, pri gostjah pa je iztopala prodorna Maja Arenšek, kije bil s sedmimi goli najboljša strelka tekme. Drugi derby je bil v Novem mestu, kjer so prekrižale kopja rokometašice Novega mesta in VIAS Škocjan. Novomeščanke so imele neverjetno lahko delo z gostjami, CICIBANI SMUČARJI ZA POKAL ROKA PETROVIČA NOVO MESTO - Na 9. smučarskem memorialu za pokal Roka Petroviča so med 115 nastopajočimi v mednarodni konkurenci nastopili tudi mladi smučarji SD Krka Rog. V konkurenci cicibank je Vanja Brodnik osvojila 2. mesto, Tjaša Stankovič in Lara Humek pa 28. oziroma 38. mesto. Pri cicibanih je Grega Kostanjšek bil peti, Martin Lazar pa enajsti. D. B. ki nikakor niso mogle razviti svoje igre, pa še obe vratarki Novega mesta so jih spravljale v obup. Zmaga Novomeščank z rezultatom 36:22 (17:9) gre v glavnem na rovaš izkušenih Mojce Hvala in Tine Po-padič ter šc nekaterih rokometnih najstnic, ki so s svojo igro prijetno presenetile. Novomeščanke so igrale zelo poletno, tako nekako kot v časih, ko so “gostovale” v prvi državni ligi. Igraje zadovoljila gledalce, manj ljubitelje rokometa iz Šentjerneja, kjer se je zelo trudila Slavka Turk, vendar sama ni zmogla vsega bremena. S. D. PLANINCI GREDO PO TRDINOVI POTI NOVO MESTO - Planinsko društvo Intel servis Novo mesto vabi planince na enodnevni pohod Po Trdinovi poti (Podstenice, Rog in Baza 20), ki bo v soboto, 12. februarja. Odhod ob 7. uri zjutraj z avtobusom s parkirališča nasproti novomeške avtobusne postaje. Pohod bo vodil vodnik Planinske zveze Slovenije Tone Progar. Prijavite se lahko na telefon: Marko Rems (041 779 205 in Tone Progar (041 - 769 182). Cena izleta je 1000 tolarjev. ROMANA TOMŠIČ Zensko potepanje v gorah Nepala V deželi Šerpov Namche Bazar je družbeno in trgovsko središče Šerp. Leži na višini 3440 m sredi široke, v strmo pobočje vklesane kotanje, podobne ogromnemu satelitskemu krožniku. Na skalnem pobočju gnezdi več kot sto stavb, ki jih povezuje labirint ozkih uličic in stopnic. Ob spodnjem robu vasi smo našle prenočišče Budha Lodge. V vasi je množica majhnih trgovin, v katerih smo našle ogromno zanimivega blaga, pošta in policijska Postaja pa sta na vrhu vasi, kjer smo morale potrditi dovolilnice za obisk narodnega parka. Tam smo srečale tudi Tibetance v svojih nošah in z značilno pričesko. Dolge, črne lase imajo spletene v kite, te pa zvezane na vrhu glave z rdečim trakom. Večina Tibetancev tam prodaja svoj nakit in ode-Je. Za večino tujcev so Šerpe še Vedno uganka. Nepalje dežela, kjer živi dvajset tisoč Šerp. Šerpi so hribovski narod, predani budisti, ki so se v Nepal preselili iz Tibeta pred približno petimi stoletji. Njihove vasi so raztresene po vsem zahodnem delu nepalske Himalaje. A središče dežele Šerpov je majhna in valovita pokrajina Solu Kumbu, pravzaprav skupina dolin, kamor se izteka led Evercstovih ledenikov. Ker je kmetovanje v teh visokogorskih, mrzlih in s strmimi pobočji obdanih dolinah skoraj ne- mogoče, se je gospodarstvo Šerpov osredotočilo predvsem na gojenje jakov ter na ohranjanje trgovskih poti med Tibetom in Indijo. V preteklih dveh desetletjih sta kultura in gospodarstvo v Kumbu postala vse bolj in nepopravljivo odvisna od vsakoletnega priliva trekerjev in plezalcev. Približno petnajst tisoč jih vsako leto obišče pokrajino. Po vsem Kumbu, najbolj očitno pa prav v Namche Bazarju, rastejo nova lesena prenočišča in čajnice, ki jih obiskujejo turisti. V Namcheju smo ostale še en dan in opravile aklimatizacijo. Povzpele smo se višje nad vas, kjer leži malo letališče, in se nato odpravile proti Khumjungu (3790 m). Nad vasjo kraljuje čudovito oblikovana gora Arna Dablam (6856 m), ki s svojo senco zakrije celo višje gore. Dva tisoč metrov više je videti konica Everesta, ki edina štrli izza visokega Nuptse-ja. V dnevu, ki smo ga namenile aklimatizaciji, smo hodile kar sedem ur. Zelo dobro sem se počutila, ko sem se sprehajala pod gorami, ki sem jih do tedaj gledala le na fotografijah. Tudi vreme nam je dobro služilo. Sončno in jasno nebo je dovoljevalo užitke ob opazovanju zasneženih vrhov najvišjega gorstva sveta. Le ob popoldnevih so se začeli nabirati oblaki in razpredati meglice. S temo pa je vedno postalo tudi zelo hladno. Šerpe - nosači Brez višinskih nosačev bi za večino pohodnikov in alpinistov Himalaja ostala le sen in marsikateri vrh bi ostal neosvojen. Nosači in govedo so v gorah Nepala še vedno edino transportno sredstvo. Naša nosača, s katerima smo se dobile naslednje jutro, se je oprtal s približno dvajset kilogramov težkim tovorom. Ponavadi sta na pot odšla kakšno uro pred nami, čeprav smo se med potjo tudi dohitevali. Tovor imajo privezan s širokim trakom in vso težo nosijo le na glavi, ne na ramenih. Obuti so slabo, v natikače alt tanke tenis copate. Nosači imajo svoj tempo hoje, ponavadi med hojo nič ne pijejo in ne jedo. Le zvečer dobijo v koči poceni porcijo dal-batha, riža z lečo in pijačo. Nas mlajši nosač Pemba - kar pomeni sobota, ker se je rodil na ta dan - je bil zgovornejši, starejši pa ni znal niti besedice angleško, le nasmihali smo se drug drugemu. Iz Namcheja smo odšle po zajtrku. Privoščile smo si velik kos jabolčne pite in čaj z mlekom. Prašna vijugasta steza nas je vodila mimo majhnega letališča na planoto, po kateri smo nato hodile kar nekaj časa. Na vrhu planote stoji japonski hotel za petične japonske turiste, ki pa jih višje na gori nismo več srečevale. Z razglednega grebena smo nato zavile na široko pot, ki je bila izredno prašna. Največ prahu so dvigovale številne črede jakov. Vodič so se pred prahom zaščitili tako, da so si čez usta in nos zavezali rute. Prispele smo na Thyan-gloche, planoto z znanim samostanom in le enim lodgem. Večina ljudi si je postavila kar šotore. Celo pot smo lahko občudovale zasnežene vrhove Arna Dablama, Nuptseja, Lotseja, Everesta... V samostanu smo si ogledale obred, kije bil čudovito barvit. Predvsem me je prevzela mogočna glasba, spremljana z najrazličnejšimi glasbili. Zategli glasovi trobil in bobnov so nam še dolgo odzvanjali v ušesih. Chukung - 5845 m nad morjem Šesti dan trekinga smo osvojile prvi vrh. Vrh gore Chukung je nezanimiv, izredno prašen in naložen z granitnimi ploščami. Z višino nismo imele težav, razen rahlih glavobolov. Odločiti pa smo se morale za počasnejšo hojo. Čeprav nismo čutile žeje, smo zaradi višine morale piti. Na vrhu smo se vse štiri še fotografirale in se v vas vrnile že popoldne, tako da smo lahko proti večeru kljub utrujenosti odšle še na hribček nad vasjo in čakale na večerno svetlobo za kakšno lepo fotografijo. DOLEN JSKI LIST 1 DOLENJSKE TOPLICE - Minula sobota se bo z velikimi črkami vpisala v športno zgodovino Dolenj-skih Toplic, saj je nadarjeni atlet Boštjan Šimunič zmagal v troskoku na atletskem mitingu v Miinchnu. Dosegel je znamko 16.30 m in se tako uvrstil kot prvi atlet iz tega konca Dolenjske na evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo v Gentu. Boštjan je imel imenitno serijo dobrih skokov - 16.26, 16.28 in 16.30 m, kar potrjuje, daje v dobri formi. Zdaj, ko ima vozovnico za na evropsko prvenstvo v žepu, bo Boštjan precej sproščen nastopil na državnem atletskem prvenstvu, ki bo konec tedna v Ljubljani. Thm se bo pomerili z Gregorjem Cankarjem, ki ima državni rekord z rezultatom 16.39 m. MANJA PRAZNIK je v Ljubljani osvojila dva državna naslova in je blizu norme za svetovno mladinsko prvenstvo v Čilu. Njenih 12.54 m v troskoku je kar spodbudnih LOKOSTRELCI NA DRŽAVNEM PRVENSTVU MARIBOR - Člani lokostrelskega kluba Novo mesto so se udeležili državnega prvenstva v Mariboru, kjer so dosegli zelo dobre rezultate. Kar posebej velja za članice Katarino Sluga, Slavko Jerman in Darjo Sluga, ki so v kategorji sestavljeni lok osvojile prvo mesto. Članska ekipa (Uroš Glavan, Božo Pirc in Edvin Ambrož) pa je v enaki konkurenci zasedla 5. mesto. Enako mesto je osvojila tudi ekipa (Martin Fabjan, Božidar Štampek in Blaž Verbič), ki je v golem loku na-streljala peto mesto. V mladinski konkurenci je Katarina Sluga v kategoriji goli lok osvojila tretje mesto. M. FABJAN Izjemen uspeh so isti dan v Ljubljani na državnem prvenstvu za starejše mladinke in mladince dosegli mladi atleti iz Dolenjskih Toplic. Dvakratna državna prvakinja je postala Manja Praznik, dve drugi mesti je osvojila Snežana Miladinovič, dve tretji mesti pa Prudičeva. Aleš Konda je osvojil zlato odličje v troskoku, njegov klubski kolega Željko Jotanovič pa bron. Na tem prvenstvu so se dobro odrezali tudi atleti iz Novega mesta, Brežic in Šentjerneja. Državni prvaki so postali Rebernik (Krka Telekom), Trajkovski (FIT Brežice) in Maja Nose (AK Šentjernej). S. D. POČITNIŠKI SMUČARSKI TEČAJ SD KRKA ROG NOVO MESTO - Smučarsko društvo Krka Rog s svojo Rogovo šolo smučanja razpisuje počitniški smučarski tečaj. Ta bo letos v Kranjski gori od 28. februarja do 1.marca. Na smučanje se bodo tečajniki vsak dan vozili z avtobusom, ki bo odhajal s parkirnega prostora nasproti avtobusne postaje ob 6. uri zjutraj. Iz Kranjske gore pa se bo vračal ob 15.30. Skupni stroški tečaja znašajo 22.000 tolarjev. Prijave in predplačila bodo zbirali 16., 17. in 18. februarja od 17. do 19. ure v društveni pisarni na Loki. Možne so tudi telefonske informacije na telefon 21 487 oziroma na mobitel 041 694 603. Tečaj bodo organizirali, če bo vsaj štirideset prijav. Če bi slučajno v tem času zapadel sneg na Gačah, bo tečaj v dolenjskem smučišču, cena pa bo znašala samo 18.000 tolarjev. NADALJUJE SE TEKMOVANJE V OBČINSKI NOGOMETNI LIGI NOVO MESTO - Nadaljuje se tekmovanje v občinski ligi v malem nogometu, kjer so v treh skupina odigrali tretje oziroma četrto kolo. V skupini A vodijo nogometaši Regerče vasi, v skupini B Pizzeria Nelli in v skupini C Radio Krka. Najbolši strelec je Franci Drenik (NK Strasbergar), ki je dosegel šest golov, pet jih je zabil Zdenko Jane (Kaval Brusnice), po štiri pa Silvo Štaniša (Regerča vas), Iztok Drenik in Andrej Plantan (oba Strasbergar), Marko Košir (Breza), Dušan Novak (Pagras Rus), Franci Bregač ter Anton Radešček (oba Radio Krka) in Pavo Blaževič (Drska). BOŠTJAN ŠIMUNIČ je z dobrim nastopom na mednarodnem atletskem miting v Miinchnu dosegel normo za evropsko dvoransko prvenstvo. PRIZNANJA ZA NAJBOLJŠE NA DELAVSKIH ŠPORTNIH IGRAH -Pred kratkim so v Novem mestu razglasili zmagovalce lanskih delavskih športnih iger, kjer so se športniki pomerili v štirinajstih disciplinah. Največ uspeha so poželi športniki tovarne zdravil Krke, na drugem mestu pa so tekmovalci novomeškega Revoza. Na sliki: v.d. direktorja Agencije za šport Novo mesto, Miran Jerman (na levi) podeljuje priznanja najboljšim. (Foto: M. Klinc) CLIO STANETU ANDOLJŠKU - Okoli štiristo obiskovalcev, večinoma tistih, ki so od lanskega novembra do 2. februarja pridno metali izpolnjene kupone v avtomobil clio v Mercatorjevem centru na Cikavi, se je v soboto zbralo na žrebanju pred hipermarketom. Program je povezoval Mile Bitenc, za glasbo je skrbela skupina Akord iz Trebnjega, še ne šestletnemu Luki pa je izmed 150.000 kuponov v roki ostal kupon Staneta Andoljška iz Avšičeve ulice v Novem mestu, ki je tudi novi lastnik avtomobila clio. (Foto: Majda Luzar) Boštjan Šimunič gre v Gent Atlet Boštjan Šimunič je v Miinchnu dosegel normo za evropsko dvoransko prvenstvo, ki bo v Gentu ■ Uspešna tudi nadarjena Manja Praznik Odgovori, popravki in mnenja • Odgovori, popravki in mnenja] Sporočilo bralcem V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori, popravki in mnenja ”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen). Javna razsvetljava DL 3, 20. januarja Pod navedenim naslovom smo v Dolenjskem listu lahko prebrali, kje v občini Črnomelj načrtujejo gradnjo javne razstveljave. Občina bo denar zanjo namenila za osvetlitev vpadnic v mesto, kar je zelo lepo, dogaja pa se, da preurejajo razsvetljavo tudi v ulicah, v katerih je ta že zadoščala za osvetlitev. Na drugi strani pa imamo v mestu ulice brez razsvetljave, ki bi bila zaradi varnosti potrebna. Načrtovanja gradnje javne razsvetljave in ostale komunalne ureditve v posameznih ulicah bi se morali lotiti načrtno in upoštevati, koliko časa že kdo čaka. Tako ima novejše naselje na Butarajski cesti že delno razsvetljavo, predvideno pa je, da bo razsvetljava grajena iz sredstev po programu. Za osvetlitev ostalih t.i. nižje kategoriziranih ulic pa, kot je zapisano v članku, zaradi pomanjkanja denarja in zaposlenih na občinski upravi razsvetljave ne bo. Omenil bi Železničarsko, Metliško in Trdinovo ulico, ki so stare že 40 let in so še vedno brez javne razsvetljave. V teh ulicah je bila javna razsvetljava že večkrat v programu pri sprejemanju samoprispevka, vendar do danes ni bilo nič storjenega. Če bomo hoteli prebivalci omenjenih ulic imeti razsvetljavo, bomo morali denar zbrati sami. Drug problem, ki ga imamo v omenjenih ulicah, pa je električna napeljava, ki je še vedno napeljana s hiše na hišo in je po tolikih letih že dotrajana. Mnenja sem, da se je pri plačevanju električnih računov na račun amortizacije že nabralo toliko denarja, da bi lahko dotrajano in nevarno napeljavo obnovili. V programu za javno razsvetljavo je tudi Cankarjeva ulica, ki bi morala imeti prednost, saj po njej poteka promet do podjetij Danfoss in Livar, zato bi za večjo varnost delavcev morala prispevati tudi podjetja sama. Naj ob tem povem, da se po omenjeni ulici večkrat vozijo tovornjaki, ki presegajo dovoljeno težo, ob cesti pa je tudi vrtec. Na enem delu ceste so sicer že začeli graditi pločnik, ki pa ga nikoli niso dokončali. Dolgoletni naročnik iz Črnomlja (naslov v uredništvu) Zagorela delavnica in hiša DL 5, 3. februarja V prejšnji številki Dolenjskega lista smo zasledili članek “Zagore- la delavnica in hiša”, v katerem avtor L. M. navaja, da poslopje ni bilo zavarovano. Navedena trditev ne drži, saj je v požaru poškodovani objekt zavarovan pri Zavarovalnici Tilia, d.d., Novo mesto. Cenilca naše zavarovalnice sta si že naslednje jutro (28.1.) ogledala poškodovani objekt in se z zavarovancem g. Kumpom dogovorila o nadaljnjem poteku sanacije škode. Ker je sanacija tako velikih škod zahtevno delo, smo se z zavarovancem dogovorili, da bomo še pred dokončnim obračunom škode izplačali akontacijo zavarovalnine. V Zavarovalnici Tilia sc zavedamo, da so tovrstne škode za posameznika zelo boleče tako v duševnem kakor tudi v materialnem smislu, zato skušamo v celotnem postopku cenitve in likvidacije škode ravnati korektno in pošteno, skladno z zavarovalnimi pogoji in zakonodajo, ki ureja to področje. Izvršilni direktor sektorja premoženjskih zavarovanj: FRANCI BRATKOVIČ Samoprispevek bo, če bo sanacija DL 5, 3. februarja V informacijo g. Grabrijanu in vsem, ki vas je s svojim pisanjem spravil v dvome, dolgujemo sledeče pojasnilo: Stopnja, po kateri se bo obračunaval samoprispevek je 2% (za zavezance, ki plačujejo davek od kmetijske dejavnosti, pa 4% od katastrskega dohodka letno). Zavezancem, ki bodo plačevali samoprispevek od več osnov, pa se seštevajo le osnove, stopnja samoprispevka pa ostane nespremenjena -2%. Zmotno je mišljenje, da se bodo občanom povišali davki oz. dohodnina, saj samoprispevek ne vpliva na zviševanje osnove za obračun le-teh, še več: zavezancem za plačilo dohodnine se v skladu z Zakonom o dohodnini vplačani znesek samoprispevka odšteva od osnove za dohodnino. Zakon o samoprispevku bo po odločbi Ustavnega sodišča RS potrebno dopolniti tudi zaradi določb, da se samoprispevek razpiše na podlagi družbenega plana občine. Družbeno planiranje je sodilo v prejšnjo ureditev, od njega se po letu 1990 po Zakonu o planiranju v predhodnem obdobju uporabljajo le še določbe glede prostorskega planiranja. V prostorskih sestavinah planskih aktov in na njihovi osnovi sprejetih prostorskih ureditvenih pogojih so gradnje, ki se bodo financirale iz sredstev samoprispevka, že predvidene. Zlonamerno in ne v prid razvoju občine je tudi ugibanje o izbiri izvajalcev na javnih razpisih in izračunavanje na podlagi izmišljenih podatkov, ki s stvarnostjo nimajo nič skupnega. Dejstvo je, da Občina Črnomelj pri izbiri izvajalcev postopa natančno v skladu z določili Zakona o javnih naročilih, da bi izbrala najugodnejšega ponudnika. Skromen proračun in obseg ter število realiziranih investicij kažejo na to, da je bil ta cilj vedno dosežen. Dejstvo je, in to sem na minulih zborih krajanov tudi večkrat poudaril, da bodo realizirane investicije iz programa samoprispevka, tudi če samoprispevek ne bo uveden, pri tem pa je dejstvo tudi, da bodo dokončane v trikrat daljšem obdobju kot sicer ob uvedbi samoprispevka. Tako bi krajani na že sedaj demografsko ogroženih območjih čakali na prepotrebne vodovode predolgo, učenci bi še nekaj časa obiskovali pouk v neprimerno opremljenih učilnicah, šole ne bodo v roku pripravljene na pričetek devetletnega pouka, za vse otroke še vedno ne bo pravočasno zagotovljenega varstva v vrtcih in bodo naši otroci svojo energijo name- sto v športne usmerili v druge, prevečkrat tudi neprimerne dejavnosti. Pisanje o tem, da karkoli pri graditvi telovadnice pri OŠ Mirana Jarca in učilnic pri OŠ Loka ni izvedeno v skladu s predpisi, nas spominja na obsojanje osumljenega, preden je sodba sploh izrečena in dokončna. Čeprav se s prvo zadevo ukvarja Ustavno sodišče RS, do sedaj noben pristojni organ ni razsodil ali odločil, da so postopki vodeni nepravilno, v drugi zadevi pa sploh presoja ni uvedena. Pri izvedbi tako velikih investicij, ki jih sofinancirajo tudi ministrstva in pri tem zahtevajo striktno upoštevanje predpisov, smo še posebej natančni, saj bi sicer lahko ogrozili izvedbo investicije. Zato se nam še posebej ne zdi prav, da se o pravilnostih ali nepravilnostih pri poteku investicij presoja v časopisu namesto v pristojnih ustanovah. Neodvisen finančni nadzor nad porabo sredstev pri občinskih investicijah je zagotovljen na občinski ravni z Nadzornim odborom, imenovanim od Občinskega sveta, na republiški ravni pa preko Računskega sodišča. Kar se tiče nadzora nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, pa bo Občinski svet imenoval, v skladu z določbo 8. člena Sklepa o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka na območju občine Črnomelj še poseben odbor za nadzor. Na koncu moramo pojasniti, da so pooblastila in dolžnosti občine v zadevah varstva okolja povsem različna v primerih, ko gre za onesnaževanje in povzročitelja ni mogoče določiti ali, pa v primerih, ko je povzročitelj znan. Tako je občina na primer dolžna izvesti sanacijo oziroma izgradnjo čistilne naprave na javni kanalizaciji ali sanacijo odlagališča komunalnih odpadkov, ker vsem onesnaževalcem tega neposredno ni mogoče naložiti z odločbami inšpekcije. Ko pa je onesnaževalec znan kot v primeru livarne v Črnomlju, je po temeljnem načelu Zakona o varstvu okolja samo onesnaževalec dolžan poskrbeti za sanacijo. Od vodstva IMP Livarja smo v skladu s pooblastili iz statuta občine zahtevali sanacijo, ne moremo pa biti odgovorni za njeno (nc)izvedbo ali kasnejšo izvedbo, kot je bila predvidena. Župan ANDREJ FABJAN Proračun od zavračanja do navdušenja DL 5, 3. februarja Iz poročila novinarja Andreja Bartlja o zadnji seji sveta mestne občine Novo mesto je razvidno, katere politične skupine v mestni občini so sprejele proračun za leto 2000 in kdo je bil proti. Nikjer pa ni zapisano, kateri razlogi so narekovali posameznim svetniškim skupinam nepodporo proračunu, ki gaje pripravil župan. Švoja stališča smo sicer lahko posredovali na posameznih odborih, na sami seji pa zaradi proceduralnih ovir pozicije tega nismo mogli storiti. Zaradi korektnega obveščanja davkoplačevalcev je potrebno poročilo dopolniti z dejstvi, ki so vodili svetniško skupino SKD, da ni podprla predlaganega proračuna. 1. Prihodki proračuna za leto 2000 so ocenjeni nerealno visoko, kar sicer omogoča odpiranje novih projektov, nimajo pa stvarnega pokritja. Na ta način se povečuje finančno zadolževanje občine in obveznosti do dobaviteljev in izvajalcev. V proračunu je planirano dolgoročno zadolževanje za novih 350 mio. SIT ob tem, daje občina že zadolžena za 396 mio SlT. Tako visoka stopnja zadolženosti je tudi v nasprotju z zakonom (ZFO). Po podatkih, ki jih je občinska uprava posredovala svetu, znašajo obveznosti mestne občine skoraj 4 milijarde SIT. Velik del teh obveznosti je bil sprejet v nasprotju s statutom občine in brez sklepov mestnega sveta. 2. V proračunu ni planiranega realnega zmanjšanja stroškov občinske uprave, in to kljub temu da se je mestna občina zmanjšala za tretjino prebivalcev. 3. Glede porabe sredstev (če bi bili viri realni!) po posameznih programih imamo svetniki SKD vrsto pripomb. Pripombe pa imamo tudi na razporeditev sredstev med mestom in podeželjem. Javnost smo dolžni opozoriti, da sprejeti proračun mestne občine Novo mesto za leto 2000 predstavlja že znano zgodbo o življenju preko realnih možnosti z vsemi posledicami v prihodnjih letih, zato takšnega proračuna ne podpiramo. SVETNIŠKA SKUPINA SKD Svetniki ostali neomajni DL 5, 3. februarja Ne vem, kako je Mladinski kulturni klub iz Črnomlja zašel med kandidate za dobitnike občinske diplome za delo na kulturnem področju (za dolgoletno kontinuirano delo bi si gotovo zaslužil plaketo) sem pa si, ko sem izvedel, da je ne bo dopil, pošteno oddahnil. Člani MKK te diplome ne potrebujemo in sije, resnici na ljubo, niti ne želimo. Politika MKK, ki prisega na izvirnost, ustvarjalnost, radikalnost in prepričljivost umetniškega izraza, si s ceneno patetiko, kvazi lokalpatriotizmom in/ali skrajno izumetničenostjo vrtno-veseličar-skega kova ne želi kvariti ugleda. Naše delo sme in mora ocenjevati preko 500 članov društva in skoraj toliko skupin in posameznikov iz domala celega sveta, ki so nam imeli doslej priložnost predstaviti svojo ustvarjalnost. Večina občinskih svetnikov, ki v osmih letih ni prestopila praga, vsem dobronamernim obi skovalcem ne glede na starost, socialni status, nacionalno pripadnost, veroizpoved ali politično prepričanje vedno odprtih vrat, te pravice enostavno nima. Vsaj v moralnem smislu ne. Skratka! Glede na nivo kulture, ki ga svetniki občine Črnomelj razumejo, podpirajo in nagrajujejo, je nepodelitev diplome Mladinskemu kulturnemu klubu za nas največja nagrada za dosedanji trud, dokaz, da smo na pravi poti, in vzpodbuda za delo vnaprej. DUŠAN JESIH, koordinator programa MKK Črnomelj Nemška zastava v Občicah DL 5, 3. februarja Istočasno prebiram Mag (št. 52, februar) in Dolenjski list (št. 5, 3. februar). Preseneča me odziv svetnikov v Dolenjskih Toplicah, posebno še župana, ob gostoljubnem obešenju nemške zastave, ob sprejemu nemške delegacije v Občicah, v Domu Društva Kočevarjev. Hkrati pa poglejmo v Mag, stran 45-47, kjer je članek z naslovom “Na obzorju: mafijska vojna”. TU je tudi fotografija s pogreba “znanega Slovenca”. Vesa. Na njej je lepo vidna zastava -država ni vredna omembe - poleg slovenske. Na športnih prireditvah, na velesejmih, na vojaških vajah in še marsikje v današnjem mirodob-nem stanju srečujemo tuje zastave na slovenskem ozemlju. V katerem času pa še, po mnenju topliškega župana, živijo v Občicah. Evropa verjetno BAJ, BAJ. DUŠAN ERHOVNIC Cerklje ob Krki Svetniki ostali neomajni DL 5, 3. februarja Oglašam se v zvezi s člankom Mirjam Bezek-Jakše “Svetniki ostali neomajni”. Zahvaljujem se črnomaljskim svetnikom, ker sem se spet nekaj naučila. Zase torej vem, da kar naprej potrjujem znano reklo: človek se uči, dokler živi. Prav, sicer bi bil mrtev. Zato jim na osnovi teh spoznanj obljubljam, kajti aktivnost me še ni zapustila, da bom v bodoče dajala samo predloge za priznanja: raznim skupinicam za ličkanje koruze kot njihov doprinos k ohranjanju kulturne dediščine naših dedov; ljubiteljem živali za ustreljene medvede in drugo divjad za ohranjanje naravne dediščine; tekstopi-scern za pesmice, ki se bodo obvezno začenjale približno takole: En hribček bom kupil ali oj, mili dom, vračam se v tvoje naročje; ljubiteljem vina za širjenje vinske kulture, kar je nasploh kultura najširših dimenzij pri nas in je nikakor ne smem pozabiti; lepim dekletom, ker so lepe in tako rekoč multimedijsko širijo vizualne lepote Bele krajine po svetu; posestnikom krasnih hiš z umetnim kamnom, frčadami in girlandami rož za širjenje likovne, stavbne in bivalne kulture itd. Naštela sem le nekaj predlogov, kajti vsega pač ne morem izdati, zagotavljam pa, da ne bom prav nikogar iznenadila, čeprav bom inovativna, kar se le da. Zatorej komaj čakam, da pride 8. februar 2001. KSENIJA KHALIL Črnomelj Za kulisami prireditev dedka Mraza DL 5, 3. februarja Tipično za človeka prejšnjega tisočletja je, da v sogovorniku, ki opozori na njegovo napako, vidi svojega sovražnika. V resnici pa je to človek, ki pred grdim ni zaprl oči, ampak je temu nastavil ogledalo. V tem smislu je na moj članek reagiral tudi Janez Pavlin. Dolžna sem pojasniti nesrečno srečanje z gospodično Ireno - tajnico ZPM Mojca. Zato pa bom morala omeniti ključni nesporazum z gospodom Janezomm, ki je bil povod za neznosno delovno vzdušje, v katerem smo letos nastopali. Scenarij za novoletno prireditev sem mu prinesla v septembru. Ob njem so bile skice kostumov, scene, besedilo pesmice in predračun, ki pa je vključeval tudi honorar za slikanico “O deklici, ki je izgubila kanglico za mero”, ki jo je z ilustracijami opremil Jože Kumer, akademski slikar, in subvencionarila občina Novo mesto. Cena honorarja za oboje skupaj je bila 200.000 tolarjev. Gospodu Janezu zamerim, da mi do decembra ni povedal, ali bo tiskal mojo slikanico ali ne, zaradi česar sem izgubila tudi občinsko subvencijo, o scenariju pa ni povedal nobene kritične besede. Rekel je le, da lahko delam. Vsakemu je jasno, da je iskanje scenarija eno, njegova izvedba pa drugo, in da so tržne ponudbe v kompletu vedno cenejše kot posamezno. Ker sem pri ZPM Mojca navajena delati, že 15 let vem, da gospod Pavlin nikoli ni kaj preveč gostobeseden v strokovnih oz. poslovnih debatah. Zato sem se vdano lotila izvedbe scenarija v naivni veri, da bo moj trud poplačan vsaj s pohvalo. Z otroki smo naštudirali 4 koreografije v dolžini 20 minut. Dodatno delo pa je bilo iskanje glasbenika za uglasbitev pesmice, iskanje materiala za kostume v Novem mestu, Ljubljani in Metliki, učenje povezovalnega teksta kar 20 otrok, ki naj bi se menjavali ob nastopih med prazniki in prej, ter dogovarjanje s starši teh otrok, saj oni določajo, kdaj bo otrok nastopal in kdaj ne. Dodatno delo je bilo tudi iskanje dveh šivilj in seveda izdelovanje številnih dodatkov in rekvizitov za nastopajoče. Po vsem tem izčpava-jočem delu smo dva dni pred nastopom pripravili generalko, ki sicer v petnajstih letih nikoli ni bila v navadi pri ZPM Mojca, saj je Janez Pavlin običajno svoj scenarij improviziral kar pol ure pred prvim nastopom. Na prvi generalki je manjkalo nekaj kostumov, manjkala pa je tudi glavna plesalka Klara zaradi pouka na baletni šoli v Ljubljani. Naj poudarim, da je potrebno razlikovati med delom z otroki in delom z odraslimi, profesionalnimi plesalci. Pavlin je generalko zamudil. Ker so današnji otroci, še posebej najbolj nadarjeni, zelo zaposleni, smo začeli vajo brez njega. Ko je prišel, je takoj začel naštevati vsemogoče napake, DOLENJSKE TOPLICE - V zvezi z izobešenjem nemške zastave v Občicah, o čemer smo poročali v prejšnji številki Dolenjskega lista, je župan občine Dolenjske Toplice Franc Vovk napisal naslednje obvestilo za javnost. V ponedeljek, 31. januarja, je bila občinska uprava Dolenjske Toplice obveščena, da je na hiši v Občicah 9 izobešena zastava Zvezne Republike Nemčije. Na tem naslovu je sedež Društva Kočevarjev staroselcev. Ker nismo imeli odatka, da bi bila ta dan na tem raju prijavljena javna prireditev, smo ocenili, da gre za dogodek, ki je v nasprotju s 13. točko 11. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir. O dogodku smo obvestili policijski oddelek Dolenjske Toplice. Če je do prekrška res prišlo, bo potrdila preiskava oziroma bo to ovrgla. Kot župan občine Dolenjske Toplice pa neglcde na rezultate preiskave izjavljam naslednje: Društvo Kočevarjev staroselcev je na Občino Dolenjske Tbplice naslovilo vlogo za postavitev dodatne prometne signalizacije. Naslov društva je v tej vlogi izpisan v slovenskem in nemškem jeziku, čeprav je dvojezičnost po 11. členu Ustave Republike Slovenije dovoljena samo madžarski in italijan- medtem ko dobrih stvari in vloženega truda sploh ni opazil. Najbolj ga je motilo, da nisem organizirala povečanega ozvočenja z mikrofoni. Po njegovem bi bilo tudi to moja dolžnost, opravljeno delo pa je ostalo povsem brez pohvale, bilo pa jc zadosti dobro, da smo ga z nekaj povsem nepotrebnimi popravki Janeza Pavlina izvajali kot program dedka Mraza. V nasprotju z mojim 15-letnim tihim prenašanjem verbalnih grobosti sem se tokrat Pavlinu ostro postavila po robu in ga z osornimi besedami, s kakršnimi je nastopil tudi sam, zavrnila, rekoč, da ne dovolim brezčutno primerjati otroških plesalk začetnic s plesalkami v oddaji Zoom, moj scenarij, na katerem sem delala vso jesen brez kakršnekoli pomoči, v idejnem ali fizičnem smislu, pa nesmiselno uničevati. Če so bile spremembe scenarija potrebne, bi bilo to potrebno povedati, ob spoštovanju mojega človeškega dostojanstva, v mesecu septembru, ne pa 3 dni pred nastopom. Generalko smo na Pavlinov predlog ponovili v nedeljo, ko se je njegovo brezčutno obnašanje nadaljevalo. V takem vzdušju smo nastopali ves teden. Sama sem redno prihajala vsak dan na zborno mesto, da sem preverila prisotnost nastopajočih otrok in njihove kostume. Gospodična Irena pa se je v to delo vmešala z namenom, da odloči, kdo od otrok bo nastopal in kdo ne. Naj opozorim, da smatram to za poseg v moje pedagoške odločitve. Ker sem bila utrujena od prepirov, sem goospodično Ireno preprosto sunila s kolenom v zadnjico in ji prepovedala odločati namesto mene. Za to sem se ji naslednji dan opravičila in ona je opravičilo sprejela. Priznam, da ne bi smela suniti gospodične Irene, vendar lahko razu-memem gospoda Janeza Pavlina, ki dostikrat koga “rukne” z besedo. Sama pa sem plesalka in so me moje kretne, tokrat edinkrat zaradi utrujenosti, prehitele. In za zaključek še komentar o denarju. Če bi ZPM Mojci postavila ceno samo za scenarij, bi bilo to 200.000 SIT, v kombinaciji s knjigo sem honorar pretirano znižala. Tbda do knjige ni prišlo. Obrazložitev cene pa je tudi na drug način povsem razumljiva: 100.000 SIT scenarij, 50.000 SIT njegova izvedba in 50.000 SIT nagrada za 15-letno vdano sodelovanje z ZPM Mojca. Sama se že dolgo ne kitim z lažno skromnostjo, zato brez sramu trdim, da si nagrado in plačilo storjenih uslug zaslužim. Na podlagi svoje dolgoletne prakse iz poglabljanja v človeške odnose zaključujem, da je bil namen neprijaznosti gospoda Janeza Pavlina naslednji: z osornostjo in povečevanjem mojih napak v meni vzbuditi močan občutek krivde in samoponiževanja, zaradi česar naj bi sama odstopila od zahtevanega honorarja. Čisti računi - dobri prijatelji pravi pregovor, jaz pa zaključujem: če bo g. Pavlin plačal moje delo, bom še najprej delala z njim - glede na njegovo željo. Saj sem kulturen človek, ki sc po vsaki bitki rokuje z nasprotnikom. SONJA ROSTAN ski narodnostni manjšini. Oba dogodka, ki časovno sovpadata, sicer nista neposredno povezana, kljub temu pa bi lahko taka in podobna dejanja negativno vplivala na čustva občanov in jih zato ne odobravam. V okviru pristojnosti, ki jih imam kot župan, sem pripravljen podpreti vse aktivnosti Društva Kočevarjev staroselcev, ki bodo potekale v skladu z veljavno zakonodajo. Župan Občine Dolenjske Toplice FRANC VOVK VEČER LJUBEZENSKE POEZIJE ČRNOMELJ - V okviru slovenskega kulturnega praznika bo v soboto, 12. februarja, ob 17,30 v avli tukajšnjega kulturnega doma prodajna fotografska razstava z naslovom “Bela krajina in svet” avtorja Petra Ambrožiča. Izkupiček od prodaje bo avtor podaril gledališki skupini Zik Črnomelj. Ob 19. uri pa bo sledil še večer ljubezenske poezije ob glasbi in svečah s pevko Stanko Macur. Pesmi bodo brali Gordana Popovič, Vesna Smukavič in Vojko Zidar, program pa bo povezovala Jasna Šeruga Muren. W|> KAKO POUU sosre ši 3 Po \ I/oLtrev! pvoic Riozm vbciuski VOLILU) SISTEM FROFORClOUAL NI VOLILNI SISTCM_______ Izjava topliškega župana o izobešenju nemške zastave STOPIČE - Učenci OŠ Stopiče so minuli petek ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili projektno delo pod naslovom “O Vrba, srečna draga vas domača”. Projekt je nastajal pod vodstvom učiteljice Rozalije Čampelj, gonilne sile projektnega dela na tamkajšnji soli, ki se je tega izziva lotila v zadnjem letu svojega poučevanja, pripravili pa so ga v spomin na dva jubileja pesnika Franceta Prešerna - 200-letnico rojstva in 150-Ietnico smrti. Učenci so s pesmijo, glasbo, risbami, diapozitivi in recitacijami Prešernovih poezij popeljali so- šolce skozi življenje slovenskega pesniškega velikana, nastopili so tudi s svojimi razmišljanji in poezijo, v okviru projekta pa so na šoli izvedli tudi vprašalnik o kulturi Slovencev. “Učenci so v projekt vstopali povsem svobodno, tako daje nastopala cela šola. Sami so naredili vse, učitelji pa smo jim pri tem le pomagali in jih usmerjali.” je ob uspešni izvedbi dejala Čam- pljeva i bi bilo I i in dodala, da vsega tega ne si bilo brez podpore vodstva šole, učiteljev in predvsem njenih sodelavk Marije Orel, Alenke Smolič in Veronike Božič. M. K. BORUT PAHOR V AVTOGALANTU - Na povabilo Območne organizacije ZLDS seje predsednik ZLDS Slovenije in poslanec državnega zbora Borut Pahor v četrtek med svojim obiskom v Novem mestu ustavil tudi v Avtogalantu, ki je eden največjih proizvajalcev izpušnih sistemov. V sproščenem pogovoru sta se Borut Pahor in Jože Novak lotila problematike podjetništva in obrtništva, predvsem perečega problema homologacij, ki pesti tudi ostale branže, ne le kovinskopredelovalno. (Foto: Majda Luzar) SVEČANA PRISEGA - V vojašnici v Novem mestu so minuli petek po slabih treh tednih, odkar so nadeli vojaško suknjo, svečano prisegli vojaki l. in 2. bataljona 22. brigade. Enaindvajseto generacijo vojakov iz novomeške vojašnice in triindvajseto generacijo iz vojašnice Cerklje ter množico njihovih staršev in prijateljev sta na slovesnosti, katere so se udeležili tudi župani okoliških občin, pozdravila poveljnik 22. brigade podpolkovnik Anton Klobčaver in slavnostni govornik polkovnik Alan Geder, v kulturnem programu pa so nastopile Irena Vrčkovnik in mažoretke iz Trebnjega. (Foto: M. Kotnik) Koncert Dializa 2000 Koncert, ki ga za 8. marec 2000 pripravlja Društvo kroničnih ledvičnih bolnikov Dolenjske v športni dvorani Leona Štuklja v Novem mestu, bo gotovo največji kulturno-za-bavni dogodek v tem delu Slovenije v prvi polovici leta 2000. Na dveh odrih bodo nastopile naslednje skupine in posamezniki: Metliška folklorna skupina Ivan Navratil, oktet Vitis iz Metlike, Slavko in Tonček Plut, televizijska in filmska igralka Violeta Tomič, duet Ira Roma, Melita Osojnik, plesna para Škufca-Venturini in Twe-ens, ansambli Vodomec, Orlek, Hiša, Mladi Dolenjci, Toni Verderber, Zasavci, Lojze Slak, Babilon, Vasovalci, Vic-tory, Ko n trabant, Mlade fraj-le, Vesele Štajerke, Poljub, bratje Poljanšek, Toni Hervol, Šukar, N ude, pevci Zlatko Dobrič, Šendi, Čili Patrol, Romana Kranjčan, Maja ter duet Biser iz Vojnika pri Celju. Povezovalcev programa bo kar šest, in sicer: Janez Dolinar, Renata Mikec, Slavko Podboj, Jani Muhič, Sašo Dukič in Toni Gašperič. Častna gostja prireditve bo gospa Štefka Kučan. Vstopnice po tisoč tolarjev bodo naprodaj po veh večjih krajih Dolenjske, Posavja in Bele krajine, izkupiček od koncerta pa bo šel za ureditev novih prostorov dializnega centra pri Splošni bolnici Novo mesto. Na voljo bo tudi dvajset pokroviteljskih vstopnic po petdeset tisoč tolarjev. Kogar zanimajo, bo dobil natančnejša pojasnila pri sestri Marici ali Jožici v dializnem oddelku novomeške Splošne bolnice. Pripravljalec velefešte izrecno poudarja, da so se vsi nastopajoči odpovedali honorarjem, povrnjene bodo dobili le potne stroške. Velekoncert Dializa 2000 bo ob 19.30. TONI GAŠPERIČ ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE V sklad za drage instrumente seje namensko za Ginekološki oddelek zbralo 662.000 tolarjev, ostali darovalci pa so darovali za različne namene. Od 100 tisoč do milijon tolarjev so darovali: Doorson, d.o.o.; Gimpcx, d.o.o., NM; RK Gotna vas; Hermes analitika; J. Novak; Nada Šlaus. Od 10 do 100 tisoč so darovali: Kaplar suk, d.o.o.; vaščani Malenške vasi (namesto cvetja za pok. Kovač); J. Dolhar; Stane Ginosse, Jurka vas; Sindikat Novoles (namesto cvetja za pok. Tomše); vaščani Jablana (namesto cvetja za pok. Udovč); ZŠAM (namesto cvetja za pok. Mišjak); Osnovna šola Stopiče; Umbreht NM (namesto cvetja); Jernej Vintar; Krajani Laz (namesto cvetja za pok. Florjančič); Marjan Kuhar; Marta Medic (namesto cvetja za pok. Kremesec); Vidmar; do 10.000 tolarjev so darovali: Tomaž Lavrič, Pod Srobot 13, Straža; Most, d.o.o.; Jože Počrvina; M. Dular; Janez Medle, Straža; Ivica Darovec, Na žago 9; J. Zupančič. PRISPEVKI ZA DIALIZNI SKLAD V času od 31. januarja do 6. februarja sc je za projekt “Dializa 2000” nabralo 117.000 SIT. Skupaj je do sedaj zbranih 15.422.888 tolarjev. Od 11 do 60 tisoč so darovali: Janez Kos, Šmarješka c. 26; Športi, d.o.o., PBS 1/2; od 5 do 10. tisoč: Stanislav Bajuk; Mitja Černič; Alojz Ilc, Goriška vas 63, Ribnica (pok. J. Kramar); Mežme, d.o.o., Metlika; Janez lic, Na gmajni 22 (namesto cvetja); Jože in Marinka Bizjak, Novo mesto; Peter Guštin; družina Udovč; Alojz Zarabec; Martin Zupančič; do 3.000 tolarjev: PBS 28/ 1; Jelka Dular; Vladimir Hočevar; Mojca Piletič in Marjan Zupančič. Za prejeta sredstva se darovalcem najlepše zahvaljujejo. DOLGOLETNI NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA Na Dolenjski list sem se naročil leta 1951, takoj po izidu prve številke. Naročil sem se pri g. Tonetu Gošniku, ko je bil s sodelavci na obisku pri Florjanu Janši na Planini pod Mirno Goro. “Dolenjca” sem vseskozi shranjeval, vendar se je sčasoma vsega nabralo preveč in sem ga dal zbiralcem starega papirja. Prvi izvod sem spravil za spomin. Dolenjski list mi je bil vseskozi zelo všeč in še danes ga ob četrtkih z zanimanjem prelistavam in veliko berem o krajih, kjer sem nekoč prebival, in o ljudeh, s katerimi sem živel ali jih poznal. Upam, da ima Dolenjski list še veliko naročnikov iz tistih prvih dni in da se bomo še dolgo srečevali vsaj v prispevkih v naslednjih številkah. Lep pozdrav vsem bralcem! IVAN LUBEJ Cerklje na Gorenjskem “OTROŠKI NASMEH V NOVEM TISOČLETJU” Za projekt “Otroški nasmeh v novem tisočletju”, ki je potekal pod okriljem radia Max, je bilo darovano skupaj 1.203.700 SIT V sklopu tega projekta trenutno poteka še akcija zbiranja umetniških del, ki bodo prodana na avkciji v mesecu aprilu. Nad 100 tisoč tolarjev so darovali: Nemocom, d.o.o., NM; Radio Max; Sindikat KNG Krka; Kompas, d.o.o., NM; od 10 do 100 tisoč: OS Grm: Košarkarji KK Krka - Telekom; OS Center; RK Gotna vas; OZ Uniteh-na, z.o.o., Trebnje; Škerlj, NM; Zvonko Gerbec, s.p., Pletisa Metlika; ZD Metlika; KZ Krka, z.o.o.; do 10.000 tolarjev so darovali: Anton Šuklje; Ivanka Bučar, s.p., NM; Junc, s.p., avtoključavničarstvo. BREZPLAČEN OGLED ZBIRK VINICA, SEMIČ - V počastitev slovenskega kulturnega praznika Belokranjski muzej iz Metlike vabi od 7. do 13. februarja na brezplačen ogled Spominske zbirke Otona Zupančiča v Vinici in Krajevne muzejske zbirke v Semiču. Ob tej priložnosti so v muzeju izdali lična propagandna letaka, s katerima želijo v Vinico in Semič privabiti čim več gostov. PO CVIČKOVI GAZI OTOČEC - Turistično društvo Otočec je zadnjo soboto v januarju pripravilo šesti pohod po Cvičkovi gazi. Okoli 300 pohodnikov je na 22 kilometrov dolgo pot krenilo iz Otočca do Starega gradu pa najprej do Pahe, skozi Grčevje do Nove Gore, nato so se spustili do gradu Hmcljnik, Kamenske gore in Goluš-nika do Tike gore ter se nato vrnili na Otočec. Med pohodniki je bilo letos več znanih gostov, med njimi škocjanski župan Janez Povšič, podžupan MO Novo mesto Marjan Somrak, novomeški sekretar za gospodarstvo Jože Florjančič in predsednik dolenjske Turistične zveze Alojz Serini. Seveda so bili pohodniki ob poti deležni tudi odličnega grčevskega in trškogor-skega cvička, v Pavlinovem hramu v Grčevju pa sojih postregli z golažem in čajem. Vsak je v spomin dobil tudi kozarec cvička z napisom Cvičkova pot, ker pa je pred vrati sv. Valentin, so Povšič, Florjančič in Serini simbolično obrezali tudi prve vinske trte. H. M. SREČANJE Z 8. FEBRUARJEM NOVO MESTO - V domu Staneta in Andreje Pavlin na Jurčičevi so v počastitev kulturnega praznika pripravili Srečanje z 8. februarjem, ki ga je vodil prof. Jože Škufca. V kulturnem programu so po uvodnih voditeljevih besedah gostje po svojem okusu in presoji brali krajša besedila iz slovenske književnosti, osrednja gostja je bila pesnica Marjanca Kočevar, za glasbeno popestritev pa sta skrbela instrumentalni trio in ženski kvartet. Uspešno zaključili večmesečni projekt V Prešernov spomin POL STOLETJA SKUPNEGA ŽIVLJENJA - 28. januarja je minilo 50 let, odkar sta sklenila zakonsko zvezo danes 69-letna Francka in Tone Kočevar s Črešnjevca pri Semiču. Tone je z brati in sestrami še zelo mlad ostal brez staršev, veliko pa sta jim pomagala sosedova strica Matija in Janez Škrinjar. Ne čudi torej, da sije Tone kar hitro pripeljal domov ženo in torej gospodinjo, našel pa jo je pri sosedih Kambičevih. Kočevarjeva sta se preživljala le s kmetovanjem, predvsem z vinogradništvom, ter tako do kruha spravila štiri sinove, danes pa imata še sedem vnukov. Kot kmečka upokojenca še vedno po malem kmetujeta, Tone pa si krajša čas tudi s svojo veliko ljubeznijo: igranjem na frajtonarico. (Foto: M. B.-J.) PEPCINIH 80 LET - Cerkveni pevci župnije Bela Cerkev so se zadnji petek v januarju zbrali v gostilni Pri Prešernu v Kronovem in počastili dva jubileja Pepce Kopina iz Vinjega Vrha: 80-letnico rojstva in 65-letnico cerkvenega petja. V zahvalo za neutrudno obiskovanje vaj, priprav na praznike in žeg-nanja ter maš soji pevci podarili zavetnico petja sv. Cecilijo, ki naj bi ji dajala še mnogo poguma, jo ohranjala pri močeh in dobrem glasu. Ob tem sta pedesetletnico praznovali cerkveni pevki Dragica Ajdnik in Martina Hribar. Zbrani pevci so se s slavljenkami poveselili, zapeli in tudi zaplesali, za razpoloženje pa je poskrbel muzikant Jože Gotlib. (Foto: H. M.) 80 LET IČE KRAŠEVEC - Januarja je praznovala 80. rojstni dan Marija Kraševec-Iča iz Metlike. Že kot 12-letna deklica je pela kot solistka na koru metliške cerkve. V zboru je prepevala več kot pol stoletja. Še danes mnoge razveseljuje s petjem, saj zna zapeti več kot 300 cerkvenih in narodnih pesmi. Iče (na fotografiji levo) pa ljudje ne poznajo le po petju, ampak tudi po odprtem srcu in življenjski vedrini. Za njeno nesebično pomoč in dobroto, ki jo je razdajala, se ji v imenu faranov zahvaljuje tudi župnijski svet. (Foto: M. S.) FRANČIŠKA KNAFEUC DEVETDESETLETNICA - Novomeška občina se lahko pohvali s precejšnjim številom starostnikov, ki dočakajo več kot devetdeset let. Tudi Frančiška Knafeljc iz Adamičeve ulice je pred kratkim praznovala visoki jubilej. Obiskali so jo podžupanja Mestne občine Novo mesto Martina Vrhovnik ter predstavniki krajevne skupnosti in Rdečega križa. (Majda Luzar) LITERARNI VEČER - Srečanje upokojencev, ki se ljubiteljsko ukvarjajo s pisanjem pesmi in proze, je ob slovenskem kulturnem prazniku Območna zveze društev upokojencev Novo mesto pripravila v šentjernejski osnovni šoli. Svoja dela je predstavilo 21 literatov iz devetih upokojenskih društev, od teh sedem iz Šentjerneja, pet iz Dolenjskih Toplic, trije iz Žužemberka, dva iz Straže ter po eden iz Škocjana, Šmarjete, Gabrja in Malega Slatnika. Pokrovitelj tokratnega druženja je bila občina Šentjernej, s svojim nastopom pa so ga popestrili učenci tamkajšnje glasbene šole. Srečanje je vodila članica kulturne sekcije območne zveze Joža Luzar, vse udeležence pa je pozdravil predsednik OZDU Mio Kurpes ter jim zaželel še veliko volje in ustvarjalnosti. (Foto: J. Može) BOGASTVO SUHOKRANJSKIH DOBROT - Na tridnevni razstavi suhokranjskih dobrot v Žužemberku so sodelovale kmečke žene in gospodinje od Hinj do Brezove Rebri. Poleg izdelkov iz krušne peči, jabolk, kisov, medu, ročnih del so na ogled razstavile tudi vina. Ob otvoritvi je številne zbrane pozdravila Cvetka Lavrič iz Kmetijske svetovalne službe pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, žužemberški župan Franc Škufca ter predsednika TD Suha krajina in društva vinogradnikov Suha krajina Vlado Kostevc in Peter Lavrič pa so z navdušenjem pozdravili ustvarjalnost suhokranjskih žena. V prijetnem kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Žužemberk pod vodstvom Mire Kovač in Slavke Nahtigal ter pevski skupini društva kmečkih zena Žitni klas in TD Suha krajina. Razstava je bila v vseh dneh dobro obiskana in je požela vrsto pohval. (Foto: S. Mirtič) A C CEN I DOBIL LASTNICO - Novomeščanka Jerneja Murn je srečna dobitnica glavne nagrade novoletne nagradne igre novomeškega nakupovalnega centra BI C - osebnega avtomobila Hyundai Accent, ki ga je podarilo novomeške podjetje Eminent. Na javnem žrebanju minuli četrtek so iz vozila, v katerem seje v dobrih dveh mesecih zbralo okoli 100 000 lističev, izžrebali se 50 tolažilnih nagrad, in sicer 10 vrednostnih bonov v višini 10.000 tolarjev in 40 bonov po 5000 tolarjev. Nagrajenci bodo bone lahko vnovčili v trgovinah blagovno trgovskega centra do 15. marca letos. Na sliki: direktor podjetja Eminent Matjaž Žgavec in Sabina Sijarič, ki je izžrebala glavno nagrajenko. (Foto: M. Kotnik) NASTOP - S svojima pesmima sta se predstavili učenki četrtega in petega razreda, na skrajni desni pa ena izmed vodij projekta Andreja Bohte. (Foto: M. Kotnik) GP@[p®[?GaQŠ@ • g®[TDB[reraBw®®£0 • ®OBOs® • oQ®(pB®B • □'■©^©[fGai® • 2®[roB[rai]Bw®©ftB • ®OBfe@ •