CELJE, 10. SEPTEMBER 1981 - ŠTEVILKA 36 - LETO XXXV - CENA 8 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZAC'lJ SZDL CELJE, LAŠKO, MOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC fjAŠ NAPREDEK fll PRIŠEL SAM OD SEBE sedemintrideset let je minilo, odkarl so borci slavne ilandrove brigade 12. septembra 1944. leta uničili zad- :q in najmočnejšo okupatorsko postojanko - Mozirje, fako je bila osvobojena celotna Gornja Savinjska do- lina- ^a dan je proglašen za praznik občine Mozirje, praznujemo ga vsi občani in delovni ljudje in tudi vsi preživeli borci ter aktivisti NOB. In ko zdaj, po tolikih letih, znova ocenjujemo preho- jeno pot, smo ponosni na vse, kar smo naredili. Tudi v j^aši občini se je veliko spremenilo. Zgradili smo nove 0varne, nova stanovanjska naselja, obnovili in dogra- 0 šole, vrtce, zdravstvene postaje, kulturne in za- ■(iružne domove, elektrificirali celotno občino, zgradili pove vodovode, ceste, telesnokulturne objekte ter as- faltirali številne lokalne in regionalne ceste. V zak- ljučku so dela na razširitvi telefonskega omrežja. Po- nosni smo na doseženi razvoj preusmerjenega kmetij- stva, kateremu bomo morali dati še večjo prednost, jiasti zaradi vse večjih družbenih potreb po hrani. Industrija je doživela svoj preporod tako v pogledu tehnologije, kakor tudi s svojimi sodobnimi poslov- nimi prostori. Trgovina vztrajno teži k posodabljanju svojih lokalov in prav za letošnji občinski praznik bo občina bogatejša za dva nova objekta, za blagovnico v Mozirju in samopostrežno trgovino v Solčavi. S stalnim in načrtnim štipendiranjem smo znatno izboljšali kadrovski sestav zaposlenih delavcev, kar je prvi pogoj za razumnejše in boljše gospodarjenje. Naš napredek ni prišel sam od sebe, zanj je bilo potrebnih veliko naporov, odrekanja, samoprispevkov in neizčrpna volja naših občanov in delovnih ljudi za boljši jutri. Živimo v času, v katerem se ves svet srečuje s števil- nimi gospodarskimi težavami. Težave prizadevajo tudi nas. Naši napori gredo v smeri izboljšanja in stabiliza- cije gospodarskih in družbenih odnosov, pri čemer moramo dobro gospodariti, tako da bomo ustvarjeni dohodek najbolj smotrno porabili. Vse vrste porabe moramo podrediti .možnostim, ki jih združeno delo zmore ob stalni skrbi, da si samo zagotavlja svoj napre- dek. Zavestno in samoupravno se moramo vključiti v ustalitvena prizadevanja. To pa pomeni: več in ceneje proizvajati, več izvažati itd. Nove naložbe bomo morali uskladiti z možnostmi, uveljaviti močnejšo selekcijo in se nekaterim tudi za- vestno odreči. Zavedati se moramo, da prekomerna vlaganja ogrožajo narušen življenjski standard delav- cev in občanov. Čakajo nas velike, težke in odgovorne naloge, ki jim bomo kos le, če bomo enotni, tako kot v času NOB in revolucije, če bomo še naprej zaupali v lastne moči pri nadaljnji izgradnji naše samoupravne socialistične družbe. Ob tej priložnosti se zahvaljujem vsem občanom in delovnim ljudem za vsa prizadevanja pri razvoju naše občine, obenem pa izrekam iskrene čestitke ob letoš- njem občinskem prazniku. i HINKO ČOP, predsednik SOb Mozirje 20 LET PTT PODJETJA CELJE PRIDOBITEV NOV CENTER Otvoritev bo jutri ob 11. uri na Golovcu v letošnjem letu slavi 20-Ietnico obstoja PTT po- djetje Celje, ki je ob tej pri- ložnosti pripravilo več pri- reditev ter z njimi obeležilo pomemben jubilej. Od raz- stave in srečanja telegrafi- stov ter telefonistov in do športnih tekmovanj se je odvijala dejavnost, s katero so želeli delavci PTT po- djetja opozoriti na svojo dvajsetletnico ter pot, ki so jo v teh letih prehodili. Ob tej priložnosti so tudi izdali posebno številko glasila POŠTAR, kjer v uvodu pi- šejo: »Za nami je dvajset skup- nih let obstoja Podjetja za PTT promet Celje, to je ob- dobje nenehne rasti in pono- sa, pa tudi premagovanja najrazličnejših težav in pro- blemov. Kdo jih ni imel? Tor da reševali smo jih z zavest- jo, da hočemo naprej. Nepre- stano smo rastli, se krepili, razvijali in osvajali nove te- hnologije, večali obseg dela in krepili naše notranje med- sebojne odnose. Obletnica je naša zmaga. Obletnica pa je tudi naša ob- veznost, da bomo po zastav- ljeni poti hodili naprej. Po poti, ki shio si jo sami začrta- li in jo vsi skupaj tudi spre- jeli.« V dvajsetletnem delu v ok- viru podjetja so šli PTT de- lavci skozi štiri etape razvo- ja. Prva etapa je trajala od leta 1961 do 1965, druga od leta 1965 do 1973 (to je ob- dobje uveljavljanja prakse združevanja sredstev za skupne naložbe v okviru Združenega PTT podjetja, ki je bilo formirano na prosto- voljni odločitvi PTT delav- cev in je predvsem zaradi te- ga omogočilo zgledno iz- gradnjo PTT kapacitet skup- nega pomena), tretja etapa se je začela z uveljavitvijo ustavnih dopolnil in s tem z organiziranjem temeljnih or- ganizacij v letu 1973. To je obdobje notranje decentrali- zacije samoupravnega odlo- čanja od organov podjetja na samoupravne organe TOZD in na osebno izjavljanje de- lavcev. Četrta etapa v razvoju se je začela - formalno z ustanovi- tvijo samoupravnih intere- snih skupnosti za PTT pro- met v letu 1976 - dejansko pa že veliko let prej z uveljavlja- njem svobodne menjave de- la z uporabniki PTT storitev. PTT podjetje Celje posluje na območju osmih občin celjskega območja s skupno površino 2289 m^ in 239 tisoč prebivalci. TOZD za PTT promet Celje sestavlja 44 izvršnih PTT enot in sedem pomožnih PTT enot, kjer je zaposlenih 424 delavcev. Ce- lotni prihodek v lanskem le- tu je znašal 178.072.000 din. TOZD za PTT promet Vele- nje sestavlja 12 izvršilnih PTT enot, kjer je zaposlenih 117 delavcev, celotni priho- dek v lanskem letu pa je zna- šal 50.884.000 din. TOZD PTT Tehnična služba deluje na območju celotnega po- djetja, zaposlenih je 135 de- lavcev, lanski prihodek pa je bil 92.311.000 din. V delovni skupnosti skupnih služb je zaposlenih 64 delavcev. V jubilejnem letu so pri PTT podjetju Celje upraviče- no najbolj ponosni na nov te- lekomunikacijski center, ki so ga zgradili na Golovcu in katerega bodo slavnostno izročili svojemu namenu ju- tri, torej v petek, obli. uri. Z novim centrom, ki po tehnič- ni strani predstavlja določe- no tovrstno novost v Jugo- slaviji, se bo močno razbre- menila sedanja preobreme- njena tovrstna mreža. Novi priključki pa bodo najbolj dobrodošli tistim, ki že dalj časa brezuspešno čakajo na telefon. Osrednja proslava pa bo v nedeljo, 13. septem- bra, na Gričku s kulturnim programom in podelitvijo odlikovanj in priznanj. TONE VRABL CELJE; PRED VRATI SEJEM OBRTI Komaj so zaprli vrata sej- ma »Vse za otroka«, že so stekle zadnje priprave za šti- rinajsti mednarodni sejem obrti in opreme za obrt v hali Golovec od 18. do 27. sep- tembra. Ze po podatkih, ki so bili na razpolago minule dni, gre tokrat v resnici za doslej naj- večjo sejemsko prireditev, za največjo predstavitev drob- nega gospodarstva, še zlasti zasebne obrti, čeprav seveda tudi družbene ne bo manjka- lo. 2e doslej je svojo udelež- bo potrdilo petdeset občin- skih združenj samostojnih obilnikov, trideset obrtnih zadrug v Sloveniji, okoli se- demdeset organizacij zdru- ženega dela, ki so tudi člani- ce Splošnega združenja drobnega gospodarstva Slo- venije itd. Po vsem tem bo na razstavnem delu sodelo- valo okoli 4000 obrtnikov, kolikor jih doslej še ni bilo! Kovinotehna in ljubljan- ska Metalka bosta imeli in- formativni center za drobno gospodarstvo. Celjski obrtni sejem, kot ga na kratko imenujemo, bo tudi tokrat poudaril kako- vost dela ter inovacije. Za najbolje ocenjene razstavlje- ne predmete so pripravljena tudi posebna priznanja, tako celjske občine kot Gospo- darske zbornice Slovenije in Zveze obrtnih združenj. Kot vselej bo mikavnost sejma tudi v prodaji blaga. Veliko bo proizvajalcev, ki bodo prodajali svoje izdelke. Glede na to, da ne bo veljal občinski prometni davek in da bodo tudi proizvajalci ter prodajalci uveljavili lastne popuste, je na dlani, da bo prodaja blaga kar cvetela. Vse bo poskrbljeno za go- stinske usluge, ob razstavi pa bo še več drugih, tako imenovanih spremljajočih prireditev, med njimi tudi običajna športna tekmova- nja obrtnikov. Skratka vse nared za štiri- najsti sejem obrti v Celju. M. BOŽIC NIKELJ V SKLADIŠČE J Savinjski dolini gre obiranje hmelja h koncu, med tem pa so že pričeli z dovažanjem v ff^o skladišče Hmezada v Žalcu. Kljub ne najbolj optimističnim napovedim kaže, da ]e "^a hmelja zelo dobra, vsekakor nadpovprečna. T.TAVCAR ŠMIHEL: PLOŠČA ODBORU OF Partizanska vasica- pod Mozirsko planino, Smihel, je v nedeljo dopoldne prazno- vala v vsem sijaju. Na Golič- nikovi hiši, po domače Je- sevnik, je namreč predse- dnik vaškega odbora SZDL, Anton Acman, odkril spo- minsko ploščo, na kateri je zapisano, da je bil tu 20. ok- tobra 1941. leta ustanovljen odbor OF za Smihel. Ljudje v Šmihelu nad Mo- zirjem so se med prvimi vključili v organizirano osvobodilno gibanje. Zato ni naključje, če je bil v hiši ta- kratnega gospodarja Lovra Goličnika ustanovni sesta- nek za odbor OF, ki so se ga udeležili tudi prenekateri pr- voborci. Tako se je začelo. Gibanje se je hitro krepilo in zajelo skoraj vse ljudi. Mno- ge, žal, na nedeljski slove- snosti ni bilo več. Padli so ali pozneje umrli. Zato je tudi spominska plošča skromna oddolžitev za njihovo delo. Na svečanosti je o začetkih narodnoosvobodilnega giba- nja, boja za svobodo pa tudi o pomenu Osvobodilne fron- te in Socialistične zveze go- voril predsednik občinske konference SZDL Mozirje, Jože Kumer, ki je prav tako poudaril velik delež Smihe- lanov v boju za svobodo. Slavje, ki so se ga med šte- vilnimi gosti udeležili tudi Andrej Marine, prvoborca Vili Reberšak, Ivan Mogu, predstavniki občinske skup- ščine in mozirskih občinskih družbenopolitičnih organi- zacij, so dopolnili domači pevci in mladi recitatorji iz osnovne šole. V imenu mladih zadružni- kov je ploščo sprejel v var- stvo predsednik aktiva, Pa- vel Goličnik. M.B02IC 2. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika \ št. 36 - 10. september LUKA- MOZmSKI ČASTNI OBČAN Delegati zborov občinske skupščine Mozirje so na po- nedeljkovi seji v celoti potr- dili predlog posebne komisi- je o podelitvi letošnjih ob- činskih družbenih priznanj. Kot je znano, jih bodo posa- meznikom in kolektivom izročili na slavnostni seji ob- činske skupščine za praznik občine, v soboto, dvanajste- ga septembra. Tako bodo članu sveta fe- deracije Francu Leskošku- Luki izročili listino o imeno- vanju za častnega občcuna in mu tudi tako izrekli prizna- nje in zahvalo za njegovo dolgoletno družbenopolitič- no delo. Mozirje tokrat sprejema domicil nad odborom VOS za Savinjsko, Šaleško, Mi- slinjsko in Kozjansko ob- močje. Plaketo občine Mozirje bo- do prejeli: Edi Herman za dolgoletno družbenopolitič- no delo ter Turistično druš- tvo Ljubno ob Savinji in Gorska reševalna služba-po- staja Celje za petdesetletno uspešno delo. Nagrade občine pa dobijo: Vlado Matko, ustanovitelj Elkroja, Milan Božič, novi- nar naše redakcije in Gasil- sko društvo Gorica ob Dreti. TOMŠIČEVCIV GORNJEM GRADU Ni naključje, če so si borci prve slovenske proletarske udarne brigade Toneta Tomšiča iz mozirske ogčine izbrali prctznični čas v občini in Gornji grad za svoje prvo srečanje. Tudi v tem predelu, pod in na Menini, so pisali z borbami svojo zgodovino. Po doslej zbranih podatkih se je v Tomši- čevi brigadi borilo okoli 5390 borcev, za okoli 500, v glavnem padlih med vojno in umrlih po njej, pa podatkov še ni. Iz mozir- ske občine je bilo v brigadi 125 borcev in bork, od katerih jih je 70 še živih. Večina teh ter svojcev padlih in po vojni umrlih se je v soboto popoldne zbrala v Gornjem gradu, kjer je zlasti predsednik pododbora Tomši- čeve brigade za mozirsko občino. Tone Za- gožen, govoril o delu in nalogah borcev v družbenopolitični aktivnosti pa tudi o delu odbora. Na srečanju, ki sta se ga od članov odbora te slavne brigade udeležila tudi Jože Snoj- Piki ter Franc Golob-Januš, so posebno po- zornost izkazali avtorju knjige o Tomšičevi brigadi Francu Strletu. Sicer pa so udele- ženci tega zbora dobili tudi prvo knjigo o brigadi. ^ Lep dogodek so izpopolnili taborniki gor- njegrajske osnovne šole pod vodstvom mentorice Jožice Pumat ter ženski pevski zbor iz Bočne, ki ga je vodil Jože Venišnik. M. BOŽIC KOMENTAR ČIGAVA JE IZGUBA MOJEGA TOZDA? Ali je izguba temeljne organizacije združenega d^, ki veliko večino svojih dobrih izdelkov izvaža, i>,^ celo na konvertabilno devizno področje zahtev^^ evropskih tržišč, samo izguba tega tozda? ^ To vprašanje so zastavili delavci ob nedavnem sku delegacije republiškega CK ZKS, sindikatov^ izvršnega sveta na celjskem območju. \ Dejansko gre za vprašanje, kako izvažati našo n stočo inflacijo na tuje, oziroma kako spodbudna j^^ sedanjem aktualnem gospodarskem in političnem tt^ nutku uradna izvozna spodbuda. Odgovor se ponni sam od sebe, če istočasno povemo še to, da temeljr^^ organizacija združenega dela - izvoznica povrhu vsegj proizvaja še izgubo: torej je izvozna spodbuda prem^ hna, kajti vedeti moramo, da je izrazit finalni proizv^j^ lec ob plesu cen proizvajalcev lastnih sestavin izdelkr še bolj nemočen in pogosteje izsiljevan z deviznimii^ dinarskimi sovlaganji, pa četudi razpolaga z evropsJt, produktivnostjo, lastno tehnološko pametjo in doiro organizacijo dela. Vprašanje je odmevalo tudi tako: kaj pa potem, i, bodo izkoriščene že vse notranje rezerve v temelji^ organizaciji združenega dela? Res v praksi ni velika takšnih primerov, pa vendar se jim v nekaterih temelj, nih organizacijah združenega dela že lahko približajn, Še kako se zato postavlja vprašanje ustreznejših ozj. roma večjih materialnih izvoznih spodbud za vse tiste, ki v težkih časih za ekonomijo države in republike vse svoje sile in proizvodnjo ravnajo v izvoz, kajti vsi smo lačni deviz in nas vseh je dolžnost, da tej družbi ij državi z vsemi silami pomagamo zmanjševati zunank trgovinski devizni primanjkljaj. Zanj pa smo že davno in večkrat rekli, da je življen} skega pomena za vse nas! MITJA UMNU ROSEBMA NAGRADA ZA PRIHOD NA DELO Sklep o posebnem na- grajevanju delavcev za re- dno prihajanje na delo v vi- šini 900 din, ki so ga lani sprejeli samoupravni orga- ni tovarne emajliranih proizvodov Boris Kidrič iz Struge, sproža razprave med zaposlenimi v tem ko- lektivu. Nekateri menijo, da je to dober ukrep, da bi zmanjšali veliko število izo- stankov z dela, drugi pa, da jim ta sklep ni všeč, pa se sklicujejo na zakon o zdru- ženem delu, ki take nagrade ne predvideva, saj je reden prihod na delo delavčeva dolžnost. Tisti pa, ki na delo ni prišel, naj povrne kolek- tivu škodo, ki mu jo je s tem povzročil. Vendar, medtem, ko ti ne- sporazumi še trajajo, se je pokazalo, da je taka odloči- tev, pa čeprav le začasna, prinesla rezultate. Pred nje- nim sprejetjem je izostajalo z dela poprečno 11% delav- cev dnevno, sedaj pa le 8%. (BORBA) Pripis: Sicer pa se gremo stabilizacijo ter govorimo o odgovornosti in delovnem redu... MOZIRJE: ZA PRAZNIK OBČINE Prireditve in proslave v pačastitev dvanajstega sep- tembra, praznika mozirske ob^e, se bližajo koncu in vrhuncu. Danes, v četrtek, 10. septembra bodo ob trinajsti uri na Rečici ob Savinji odprli Kmetijsko-strojni center Zgornjesavinjske kmetijske zadruge, ob štirih popol- dne pa bo slavnost še pri otvoritvi novega otroškega vrtca v Mozirju. V petek, jutri, 11. t. m., bosta dve prireditvi, obe ob petnajsti uri. To velja za otvoritev novega telefonskega omrežja v Lužah ter za košarkarski turnir v Mozirju. Sobotni program se bo pričel ob osmih zjutraj z otvoritvijo blagovnice trgovske delovne organizacije Savinja v Mozirju. Uro za tem., ob devetih, pa se bo v dvorani kulturnega doma pričela slavnostna seja zbo- rov občinske skupščine, takoj za tem, ob pol enajstih pa bo v Savinjskem gaju še slavnostno zborovanje, posvečeno letošnjemu jubilejnemu letu. Na njem bo govoril Milan Venišnik. V zaključnem delu prireditev bo od 10. do vključno sobote, 12. septembra četrti pohod po poteh partizan- ske sanitete na Solčavskem. Udeleženci bodo odšli na pot danes, v četrtek, 10. t. m., ob sedmih zjutraj in ga zaključili v soboto ob desetih dopoldne v Savinjskem gaju. V ŠMARSKI OBČINI BODO PRAZNOVALI V spomin na 9. september leta 1944, ko je bilo osvoboje Kozje, proslavljajo v občini Šmarje pri Jelšah svoj občini praznik. Letos bo osrednja prireditev v nedeljo, 13. sept bra na Vinskem vrhu, v krajevni skupnosti, ki je predva zadnjih letih dosegla velik gospodarski in družbeni m dek. Spodbudo njenemu razvoju je dal predvsem obra ga je na Vinskem vrhu postavila Tekstilna tovarna Preli Praznovanje na Vinskem vrhu se bo pričelo v nedeljo i uri zjutraj s slavnostno sejo občinske skupščine in vod družbenopolitičnih organizacij, na kateri bodo podelil tošnja priznanja in nagrade •>9. september« najzaslužnej posameznikom, organizacijam in društvom. Nadaljevali se bo z množičnim zborovahjem občanov pri osnovni š6. Vinskem vrhu. V počastitev letošnjega praznika tečejo v šmarski ol že ves teden številne športne in rekreacijske prireditve,! bodo danes popoldne nadaljevale s turnirjem v košari nogometu, jutri bodo v Rogaški Slatini delavske špo igre, v soboto pa bodo košarkarska tekmovanja. Na praznovanja pa se bodo na Vinskem vrhu zbrali planini prikazali občanom način svojega dela. EDI HERMAN Ce bi zapisali, da priha- ja letošnja plaketa mozir- ske občine, visoko občin- sko družbeno priznanje za opravljeno delo, v roke tudi Edi ju Hermanu, bi bili v besedah preveč skromni. V tej ugotovitvi ni tistega, kar poudarja izredno delavnost, pošte- nost in skromnost tokrat- nega nagrajenca. .Morali bi zapisati še to, da priha- ja v prave roke. In ne sa- mo to. V obrazložitvi posebne komisije za podelitev pla- kete, ki sojo delegati zbo- rov občinske skupščine Mozirje na ponedeljkovi skupni seji v celoti spre- jeli, m^ drugim piše, da je Edi Herman, sicer vo- dja' splošnega sektorja v Gozdnem gospodarstvu Nazarje, aktiven družbe- nopolitični delavec v ob- čini in organizacijah združenega dela ves čas , po vojni. Je človek, ki je \ .še zdaj v prvih vrstah bor- cev za hitrejši razvoj sa- moupravnih socialistič- ' nih odnosov in delovanja i drušbenopolitičnih orga- nizacij. Svojo pot političnega delavca je začel v prvih letih po vojni. V tej aktiv- nosti ni ostal samo v me- jah kraja, delovne organi- zacije in občine. Dolga le- ta je bil tudi član okrajne- ga komiteja Zveze komu- nistov ip drugih forumov okrajnih družbenopolitič- nih organizacij. Poleg te- ga je bil štiri leta sekretar občinskega komiteja Zveze _ komunistov Mo- zirje. O sebi ne govori rad. Pravzaprav takšne bese- de zavrača v celoti. O njem govori delo. Ves čas temeljito, pošteno, pa naj opravlja to ali drugo na- logo. V mandatni dobi, ki se počasi izteka, je tudi predsednik družbenopo- litičnega zbora mozirske občinske skupščine. »Zbor se še ni povsem uveljavil, zlasti pa delega- ti v njem niso izkoristili prednosti dela v bazi, kot temu pravimo Bolj kot doslej bi morali spoznati prednosti svojega dela in obravnavanja problemov tudi v osnovnih družbe- nopolitičnih organizaci- jah. Tako bi razširili dele- gatsko osnovo in delegat- sko odločanje," je pouda- ril M. BOŽIČ OBRAZI SOLČA V A: OBJEKT SOLIDARNOSTI Šestletna prizadevanja, da bi Solčava dobila večnamenski objekt, so se končala v soboto, 4. septembra dopoldne, ko je republiški se- kretar za ljudsko obrambo Martin Košir odprl objekt, ki je prinesel Solčavanorn več kot samo trgovino Zgornjesavinjske kmetij- ske zadruge, pošto in ambulanto (ki še nista odprti), nadaJje prostore za delo krajevne skupnosti in krajevnih družbnopolitičnih organizacij ter deset stanovanjskih enot, marveč tudi spoznanje, da v reševanju svo- jih problemov niso osamljeni. In prav ta objekt je spomenik solidarnosti, saj je pri gradnji z združevanjem sredstev ali J^' drugače sodelovalo vsega skupaj blizu set delovnih in drugih organizacij. Na slavnosti se je predsednik sveta sl^ ščine KS Solčava Damjan Haudej naJF zahvalil vsem, ki so sodelovali v tej ^'^ pobudi. O pomenu objekta, njegovi S^^^ in drugem pa je govoril direktor Zgornji vinjske kmetijske zadruge dipl. inž. ^ Plaznik. Prijetno razpoloženje so ust^^ tudi domači pevci, citraš in drugi. M. BOŽ c ^ 10. september 1981 36^^^-- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 3 \^qVENSKE KONJICE jlKOLI RAVNO PRAV ^visoki in prenizki osebni dohodki .jjo znova, kadar ' vnavajo v konjiški ob- <* jbanje osebnih dohod- jiiji'"' zadovoljni. običaju so osebni do- li branžnimi pov- fij, zadnje čase pa so se jlne delovne organiza- ' jaradi težnje, da bi zao- Lje v preteklih letih Snadile, znašle med kr- aljicami dogovora o ure- Jvanju družbene usme- ',J razporejanja dohodka, polletju je bilo takšnih ' devetnajstih delovnih .jnizacij sedem, povprečni osebni doho- j.[,a delavca v konjiškem ;podarstvu je bil ob pol- jy 9927 dinarjev in se je večal v primerjavi z ena- 3 obdobjem preteklega le- ;a34 odstotkov. V delovni janizs^^-i^ Unior Zreče, so lijni dohodki sicer zaosta- ja povprečjem občine za brih šest odstotkov kljub ^cim delovnim pogojem, a [ned kršiteljicami. Čeprav prekoračitev dovoljene ;ti sredstev za osebne do- dke zmanjšali od dvajset v iihtreh mesecih na 12 od- itkov ob polletju, pa bodo \iko do konca leta uskla- llirast teh sredstev z rastjo ihodka, saj so težave pri [odaji precejšnje. Drugače Konusu, kjer se jerazko- med možnim in dejan- im povečanjem osebnih hodkov povečal s štirih na ajst odstotkov, vendar [dvsem zaradi preusmeri- in uvajanja nove proi- J)dnje v nekaterih temelj- organizacijah. V drugem ^etju predvidevajo bistve- povečanje dohodka in s 1 tudi uskladitev z dogo- lom. V delovni organizaci- Comet, kjer so dohodek večali kar za 72 odstotkov, !bne dohodke pa za 43,6, do že v septembru uskla- i razkorak tudi s spre- Jmbami in dopolnitvami govora. V ostalih delovnih ganizacijah so prekorači- minimalne. Zaskrbljujoče je, da so se v katerih skupnih službah osebni dohodki povečali za več kot v njihovih temeljnih organizacijah. Poja*snila, ka- ko je do tega prišlo in ki so jih posredovali izvršnemu svetu, so vse prej kot uteme- ljena. Unior na primer poja- snuje, da so v skupnih služ- bah zaposlili tehnologe, ki so prej združevali delo v temelj- nih organizacijah, svoje pa prispevajo tudi vzdrževalci, vendar brez številčnih po- datkov, ki bi njihov delež pri skupnih sredstvih za osebne dohodke pojasnili. V konu- sovi delovni skupnosti Ko- merciala pa je do tega menda prišlo zaradi zaposlitve no- vih delavcev. Izvršni svet se s tem pojasnilom seveda ni mogel strinjati, saj smo se vendar dogovorili, da bomo v skupnih službah število delavcev zmanjševali, ne pa celo povečevali. Negospodarstvo pa je po- večalo osebne dohodke v primerjavi z lanskim pollet- jem za 22 odstotkov, tako da sedaj zaostajajo kar 35 od- stotkov za rastjo sredstev za osebne dohodke v gospodar- stvu. Povprečni osebni do- hodek je bil 9827 dinarjev, če pa vključimo še voljene in imenovane funkcionarje 10.682 dinarjev. Res, tako so povsem v skladu z dogovo- rom, vendar se jim lahko to ob majhni rasti dohodka v gospodarstvu kmalu mašču- je, saj zaostajanja potem ne bo več mogoče kar tako na- doknaditi. MILENA B. POKLIC VSE ZA BOLJŠI ZRAK! Ob fotografiji celjskih naprav za merjenje onesnaženosJ,i ozračja se spomnimo, da smo že v septembru, mesecu, ki označuje jesenski čas. Sicer na splošno izredno lep letni čas, vendar za Celjane tudi čas, ko začnejo vihati nosove, pokašljevati in včasih tudi poslušati posebne objave v Radiu Celje... Upajmo, da bodo te naprave le malokrat izmerile kritično stopnjo onesnaženosti celj- skega ozračja, pa da bomo to jesen in zimo dihali boljši zrak. Vsaj za kanček... MITJA UMNIK, FOTO: F. GABER IZVOZ NA OBMOČJU NI ZADOVOLJIV POGLEDATI V NEDRI PODATKOV Komunisti se ne smejo zadovoljiti le s številkami Navkljub živahni politični aktivnosti, ki je značilna za zdajšnje obdobje, ko se je razvnela bitka za uresničitev strateških ciljev gospodar- ske stabilizacije in kljub ja- snim, dogovorjenim in začr- tanim usmeritvam, so pollet- ni gospodarski rezultati v občinah celjskega območja nezadovoljivi. Res je sicer, da so nekateri podatki o po- slovanju dobri in kažejo na zavzetost posameznih delov- nih sredin pri uresničevanju najpomembnejših gospodar- skih nalog. A še preveč je tudi neodgovornega obnaša- nja in brezbrižnosti do spre- jetih obveznosti, kar se pose- bej kaže pri nedoseganju izvoznega plana v organiza- cijah združenega dela. Tako so med drugim pou- darili člani sekretariata Med- občinskega sveta ZKS Celje pred dnevi, ko so podajali oceno družbenoekonomskih in političnih razmer v posa- meznih občinah celjskega območja. Na seji, ki sta se je udeležila tudi člana predsed- stva CK ZKS Lojze Briški in Štefan Korošec, so sicer osvetlili razloge, ki ovirajo pota k večjemu izvozu v po- sameznih občinah. Vendar pa so opozorili tudi na pre- majhno zavzetost strokovnih in vodstvenih delavcev v or- ganizacijah združenega dela za doseganje večjih izvoznih rezultatov. V vseh občinah in v vseh temeljnih in delov- nih organizacijah bi se mora- li zavedati, da je izvoz pogoj za hitrejši gospodarski na- predek celotne družbe, je de- jal Štefan Korošec. Kajti brez boljših izvoznih rezulta- tov bodo nastajale velike motnje v preskrbi, ki bodo imele tudi druge nezaželene učinke. Danes še marsikdo gleda na izvoz kot na nujno zlo, kot na politično prisilo, je nadaljeval Štefan Koro- šec. To so kratkovidna ra- zmišljanja, ki se jim moramo zoperstaviti. Tudi tako, da izrazimo nezaupnico nekate- rim kadrom. Po drugi strani pa bi morali tudi v tistih or- ganizacijah združenega dela, ki izvažajo velik del svoje proizvodnje, pretehtati, ali bi bilo mogoče ta delež izvoza še povečati. Skratka, vsa skupna prizadevanja morajo biti sedaj usmerjena v pove- čevanje izvoza, je dejal Šte- fan Korošec, da bi tako do konca letošnjega leta omilili zunanjetrgovinski primank- Ijaj naše države s tujino. O poletnih rezultatih go- spodarjenja bodo v nasled- njih dneh tekle v občinah številne razprave, ocenili pa jih bodo tudi na zasedanjih Občinskih konferenc ZKS. Brez haska bi bilo, če bi se razprave omejile zgolj na pregled statističnih podat- kov o gospodarskih giba- njih, saj ti podatki ne razkri- vajo širine dejanskega go- spodarskega stanja v posa- meznih občinah. Predvsem komunisti bi zato morali v osnovnih organizacijah in na zasedanju občinske konfe- rence globje pogledati v ne- dri podatkov in z idejno poli- tičnim pristopom oceniti nji- hov dejanski pomen. In ne samo to. Komunisti bi se morali predvsem dogovoriti, kako naj organizirajo akcijo za konkretno izvajanje do- menjenih nalog. Kajti, kot je dejal Lojze Briški, stališč in sklepov o tem, kateri so bi- stveni cilji gospodarske sta- bilizacije, imamo dovolj. Gre predvsem za to, kako jih bo- mo uresničili. DAMJANA STAMEJCiC PODATKI ŠE KAR, VENDAR.., Po podatkih službe družbenega knjigo- vodstva za širše celjsko območje je »regijski izvoz« v drugem tromesečju sicer prehitel republiško poprečje, tako da se je presežek izvoza nad uvozom povečal od prejšnjega borega 1,2 odstotka na skoraj 12 odstotkov. Ugodno se je povečal izvoz v žalski občini, celo za 88 odstotkov, v šmarski za 67 odstot- kov in v laški občini za 50 odstotkov. Pri izvozu pa občutno zaostaja občina Celje, kjer se je izvoz v primerjavi z enakim obdobjem lani celo zmanjšal za deset odstotkov. Na območju je sicer razmerje med izvo- zom in uvozom ugodno, saj je izvoz večji od uvoza v šestih občinah, nižji od uvoza pa je v občinah Celje in Laško. Točneje povedano se je celjska občina pokrila z izvozom z do- brimi 82 odstotki, laška pa komaj z 61 od- stotki. To pa sta številki, ki nas morata resno zaskrbeti. Čeprav kaže vedno upoštevati še rastočo inflacijo - le-ta naj bi se po mnenju nekate- rih ekonomskih strokovnjakov vendarle za- čela umirjati - še nekaj primerjav izvoza in uvoza v zneskih. Letos smo do polovice leta uvozili za 4 milijarde 33 milijonov 863.000 dinarjev, v drugem tromesečju pa izvozili za- 4 milijarde 508 milijonov 431.000 dinarjev, kar je prineslo pokritost uvoza z izvozom v odstotku 11,8. Zaključek bi bil lahko takle: z izvozom bi bili lahko še kar zadovoljni, če bi imeli seve- da opraviti s prejšnjimi časi. Tako pa ne smemo biti, saj so naše sedanje zunanjetrgo- vinske in še kakšne težave čisto drugačne, kot pa smo jih znali ali hoteli videti še v prejšnjih časih in letih sedmih debelih, sicer »zapufanih« krav! MITJA UMNIK m LETOŠNJIM VLAKOM mTSTVA IN ENOTNOSTI« ^^"tri (petek, 11. septem- bo v Hotelu Golding Ru- ^' Žalcu zadnji sestanek *^obeinskega republiško- 'odbora za organizacijo le- [^■^iega vlaka »Bratstva in '^^nosti-, ki bo odpeljal v jlične kraje SR Srbije v ne- milo zvečer, 11. oktobra. Le- ''■^ii vlak bo še posebej po- '^''^ben, saj bo odpeljal Manje izgnance k svojim ^Vojnim in kasnejšim pri- dem v letu, ko mineva 40 . ?d prvega vlaka v vojnih j^J" in 20 let od prvega vla- svobodi. Sem sodijo še letošnje pomembne ^^^i^ice m pa dejstvo, da se i J* Vsi udeleženci ob pri- - v Beograd poklonili ob tovariša Tita, največ- . no^-^Sovornika bratstva in r^J^.^^sti ter človeka, ki je še li J ? .'eti bil pokrovitelj vla- ii oj^' Po svoji ideji in huma- ' nima primere na svetu! ! i^^^stitelji v Srbiji poskuša- ■ ,f Joriti vse, da bi letošnje minilo v znamenju k^^^^^^t^ga utrjevanja brat- ' * in enotnosti med jugo- slovanskimi narodi in naro- dnostmi. 12. oktobra dopol- dne bodo tako vsi udeleženci izstopili na Topčideru iz vla- ka in se odpeljali do Hiše cvetja. V tamkajšnjem amfi- teatru 25. maj bo velik mi- ting prijateljstva, ki ga bo prenašala tudi televizija, sle- dil pa bo mimohod ob grobu tovariša Tita, delegacija pa bo položila venec. Za letošnje srečanje vlada izjemno zanimanje, saj se je prijavilo kar 1400 potnikov. Ker vse ena vlakovna kom- pozicija ne bi mogla prepe- ljati, so se srbski gostitelji potrudili in zagotovili dve lo- komotivi modrega vlaka, ta- ko da bo možno potovanje z dvema kompozicijar-a. Pre- dnost pa je v tem, da lahko obe kompoziciji peljeta po istem tiru druga za drugo, ker sta med seboj sinhronizi- rani. Letošnji vlak -Bratstva in enotnosti« bo največja to- vrstna manifestacija pri nas. TONE VRABL POGLED V SVET S kovinotehno POLJSKA: ZAPLETENO ISKANJE Poljsko iskanje družbene in gospodar- ske reforme, iskanje, ki so si ga sporaau- mi med delavci in vlado pred letom dni zamišljali kot proces, ki naj poteka v organiairanih oblikah dialoga med sila- mi na poljskem družbenem priMorišču, Je v Mačetku septembra - prav ob oblet- nici podpisa sporaaumov v Gdansku, Scaecsinu in Jastnembju - vnovič dobi- lo po tete nevarne konfUktnosti. Do novega zaostrovanja Je aačelo pri- hajati še v začetku poletja, pri čemer pa povodi za posamične konflikte pravilo- ma niso neposredno odkrivali pravega cilja spopada. Prve poletne demonstra- cije so bile namreč vsaj po geslih, s kate- rimi naj bi mobilizirale ljudi, protest zoper stanje na trgu osnovnih potrošnih dobrin. MobiliMaciJa seje v dneh, ko Je v Varšavi zasedal deveti iaredni kongres Poljske združene delavske partije, pole- gla - očitno na pritisk osrednjega vod- stva Solidarnosti - da bi se v obliki po- hodov lakote in lokalno razsejsmih stavk vnovič raziivela v začetku avgu- sta, ko Je tudi prišlo do prve in tokrat tudi politično zelo Jasne konfrontacije na sestanku med predstavniki vlade in predstavniki sindikatov. Sestanek naj bi sprejel ustrezne sklepe glede nekate- rih nujnih ukrepov za preseganje kata- strofalnega stanja v gospodarstvu, ven- dar pa predsta vniki Solidarnosti ob zak- ljučku niso hoteli podpisati skupnega sporočila, kar Je na strani vlade tn parti- je sprošilo plaz napadov na Solidarnost Povod za ravnanje predstavnikov SSS Solidarnost Je bil tokrat še povsem ja- sno povezan z vprašanjem samouprav- ljanja: predstavniki sindikata niso hote- li podpreti protikriznih ukrepov vlade, ker so se postavili na stališče, da je tre- ba reformo obravnavati v celoti - se pra- vi skupaj s samoupravljanjem -ne pa iz nje jemati samo tiste posamične ukrepe, ki vlado najbolj tišče. Odgovor Solidar- Piše: MARJAN SEDMAK nostl se je torej glasil: stahillzacija da, vendar pa tako, da se bomo v njej poga- jali v okviru pogajanj o celoti gospodar- ske in drušbene reforme. Medtem ko je vprašanje stabilizacije moč postavljati tudi kot vprašanje te- hnično-administrativnih ukrepov za izboljšanje razmer v gospodarstvu, je vprašanje samoupravljanja tisto vpra- šanje, ki naj bi za dolgo dobo opredelilo okvire družbenih odnosov v poljskem gospodarskem in - ker je gospodarstvo bistvena manifestacija družbenega Hv- IJenJa - družbenem življenju. Pri čemer pa imajo procesi, ki se odvijajo okoli opredeljevanja poljskega samoupra v- Ijanja, vrsto plati, ki zadevo zelo zaple- tajo. Zadevo zapleta dejstvo, da imajo vla- da in partija na eni strani ter Solidar- nost na drugi različne poglede na vsebi- no bodočega poljskega samoupravlja- nja, Miroma njegovega najbolj vidnega dela - volitev vodstvenega osebja v po- djetjih. Medtem ko vlada in partija vztrajata pri stališču, da se ne moreta odreči svoji vodilni vlogi pri izbiranju vodilnih kadrov v gospodarstvu (kar po- meni, da hočeta v samoupravni sistem vgraditi kontrolne mehanizme, ki bodo zagotavljali njun vpliv), pa je Solidar- nost mnenja, da naj bo samoupravljanje izraz delavske suverenosti v podjetjih, volitve vodstev pa iakljuina pravica za- poslenih delavcev. Do dodatnih zaple- tov prihaja zaradi različnih taktičnih pristopov. Vlada je pripra vila svoj osnu- tek zakona o samoupravljanju ter zago- varja stališče, da Je sepn (parlament) tisti, ki naj ga obravnava in o nJem odlo- ča. Pravsejm pa je tudi tista institucija, ki ga procesi zadnjega leta še niso zajeli (ker nI bilo volitev) in Je ostalo v nJem še največ tistega dogmatsko razpoloženega kadra, ki se Je politično uveljavil v prejšnjem, Gierekovem obdobju. V tem tudi tičijo razlogi za najnovejše predlo- ge Solidarnosti, naj bi o samoupravlja- nju odločali na referendumu. 4. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september. MOZIRJE PRAZNIK TUDI SPODBUDA Potrebe In zahteve zadovoljevati z delom Leto dni je kratko obdob- je, vendar dovolj dolgo, da lahko ocenimo, koliko smo napredovali v družbenem ra- zvoju. Samokritično mora- mo spoznati, kje smo bili uspešni in tudi kje in zakaj ponekod ne dosegamo pred- videnega razvoja. Slednje je pomembno predvsem za ju- trišnje dni, da bi si lahko skupno postavili nove nalo- ge, ki jih bomo s poletom in lastnim prepričanjem tudi uresničevali. Tudi gospodarstvo naše občine pestijo težave, ki so značilne pri nas. Prav tako so se zaostrile gospodarske razmere v svetu. Nizka go- spodarska rast, počasno ak- tiviranje naložb, nedosega- nje zunanjetrgovinske me- njave in zahtevki po novih cenah so tudi naše značilno- sti. Zaradi določenih neskla- dij in nekaterih drugih po- manjkljivosti se nam celo manjša odkup mleka, gove- di, lesa itd. S temeljito anali- zo teh razmer in konkretni- mi pospeševalnimi ukrepi moramo zopet doseči pove- čanje teh pridelkov. Zaradi mnogokrat slabe priprave osvajanj novih proizvodenj, tudi nove naložbe (GLIN, El- kroj, Kovinarstvo) ne dajejo takoj pričakovanih rezulta- tov. Zato moramo izboljša- nju tega stanja posvetiti več skrbi. Prepričani smo tudi, da bi z večjo študijo proizvo- dnih procesov, z izboljšano organizacijo dela in postop- kov, z zaposlovanjem krea- tivnejših ljudi dosegli boljšo produktivnost. Zato smatra- mo, da mora biti večja selek- cija pri novih vlaganjih pre- dnostna naloga tudi za na- prej. Na tak način bomo lažje presegali doslej značilen ek- stenziven razvoj, za katerega pri nas ni več nikakršnih ekonomskih pogojev. S tem si bomo povečali tudi našo zunanjetrgovinsko konku- renčnost, ki pa nam mora v prihodnje omogočati, da bo- mo lahko namesto surovin ali zgolj živega dela izvažali več industrijskih izdelkov. Lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo imajo nedvo- mno zaradi manjše naveza- nosti na uvoz prednosten po- ložaj pred drugimi panoga- mi. Na nas je le, da jih bomo znali izkoristiti. Stabilizacija, ki jo na neki način označujeta nizka go- spodarska rast in uravnove- šenje porabe z dohodkovni- mi zmožnostmi gospodar- stva, nima za posledico zgolj manjšanje naložb, pač pa tu- di ponekod našega družbe- nega in osebnega standarda. V tem pa je zahteva, da se bomo morali v prihodnje bolj preudarno odločati, ko- liko bomo namenili za druž- bene dejavnosti in kako bo- mo najbolj smotrno organizi- rali njihovo delovanje. Vse bolj moramo krepiti spoznanje, da je naš napre- dek v največji meri odvisen od nas samih. Svoje nujno- sti, potrebe in želje bomo lahko zadovoljevali le z de- lom. V pomoč pa nam mora biti znanje in osveščanje, da smo »svoje sreče kovači sa- mi«. Vse to mora med seboj povezovati sistem našega so- cialističnega samoupravlja- nja. Zatorej naj ne bo praz- novanje občinskega prazni- ka le čestitka za dosežene uspehe, temveč tudi spodbu- da za še bolje delo naprej. ANTON VRHOVNIK, predsednik izvršnega sveta SOb Mozirje CELJSKIN JABOLK NE BO Kakor pravijo v Kmetij- ski zadrugi Celje, letos ja- bolk praktično ne bo, saj so imeli skoraj 80-odstot- no pozebo. Se huje je bilo pri Mirosanu, kjer je po- zeba opravila svoje kar na 90 odstotkih sadovnja- kov. Tisti sadjarji, ki so sadni pridelek imeli zava- rovan, bodo nekaj denar- ja iztržili vsaj od Zavaro- valne skupnosti Triglav. V celjski občini nam je glede sort povedala Moj- sa Sodin iz KZ Celje, da na primer sorti james- greeve in discover sploh nista rodili, zelo slabo je tudi s sortama jonatan in zlati delišes, ki ju vsaj iz območja celjske občine ne bomo mogli jesti to je- sen in zimo. Edino z ne- kaj zgodnjimi avgustov- skimi sortami se lahko potolažimo. Sicer pa na splošno ve- lja, da z letošnjo ozimnico ni težav. Če ne bo ravno domačih jabolk, bodo pa kakšna druga. Prodaja ozimnice pa v Merxovi tr- govski organizaciji tako še traja vse do 10. okto- bra. MITJA UMNIK NALOŽBE NA CELJSKEM OBMOČJU SLABA SESTAV^ vedno več v negospodarstvu Sestava naložb v prvem le- tošnjem polletju na širšem celjskem območju kaže še vedno negativne težnje, ki se odražajo v hitrejši rasti vla- ganj v družbene dejavnosti - za 42 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, kot v gospodarstvo, kjer jih je bilo glede na primerjano obdobje za 34 odstotkov več. Na splošno so se vsa inve- sticijska vlaganja povečala nominalno za 37 odstotkov in dosegla vrednost 4 milijar- de 191 milijonov 689.000 di- narjev. »Območno« gledano so se naložbe gibale v skladu z resolucijo, saj so bile ob upoštevanju rasti cen realno pod ravnijo enakega obdob- ja lani. Vendar pa so se po občinah gibale zelo različno. Občutno so se povečale v občinah Laško (za 93 odstot- kov) in Šmarje (za 212 od- stotkov), približno na realni ravni lanskega polletja so se gibale v občini Žalec, zaosta- jajo pa naložbe oziroma nji- hova rast v občinah Sloven- ske Konjice, Mozirje in Vele- nje. Na hitrejšo rast naložb v družbene dejavnosti sta zla- sti vplivali občini Celje. V žalski občini J več kot podvojile v dj^; nih dejavnostih, pretežj,' predračunske vrednost,' ložb v teku pa se nana«. gradnjo otroškega vrte-", bor, prizidka pri osnovn,; Polzela in večnamensid kulturnega doma Gormi' V občini Celje pa odp prek polovico predračof^ vrednosti na modernizj! bolnišnice in na kopalij, kegljiščem ter spremljaš mi objekti. Vsekakor bo naloži drugo polovico letošnjeg; ta bolj trda predla, o e?' smo že pisali v prejšnji vilki NT. Kaj več o delu gionalne komisije za oc^ investicij pri Medobčir gospodarski zbornici c pa bomo že lahko por& prihodnjič. MITJA UM)- TAKŠNI SMO! Delovni pogovor o le- tošnji setvi pšenice, ki naj bi v Sloveniji dobila še posebno težo akcije ZA KRUH IN SLADKOR. Uradni statistični podatki povedo, da je bilo lani za- sejanih na širšem celj- skem območju 5.208 hek- tarjev s pšenico, čeprav je bilo dejansko po podat- kih pospeševalcev s plani setve pšenice prijavljenih 3.979 hektarjev. Razlike je za več kot 1.000 hektar- jev! In so skoraj vsi razprav- ljale! vzklikali v en glas: no, ja, saj statistični po- datki so pač samo stati- stični podatki! Tako človek resnično dobi občutek, da je naša uradna statistika v glav- nem za slepomišenje, ali pa za prikrojevanje posa- meznih občinskih ali medobčinskih »resnic« in polresnic, za koketiranje z nekaterimi organi in or- ganizmi v republiki ali za- radi splošno uveljavljene prakse, da vse pač čim lepše izpade... In tako »statistično« re- snični se vrtimo iz dneva v dan, iz leta v leto, iz ak- cije v akcijo, od resolucije do resolucije, od plana do plana, od letnega do sred- njeročnega. Rezultat je ja- sen: zbir hišnih številk in številk čevljev statistič- nih evidentičarjev! Pa, da ne bi bili užaljeni statisti- ki, katerih veda je neopo- rečna; le mi, ljudje v tej vedi in za njene potrebe, ga lomimo. In kolo očitkov in izgo- vorov ter različnih podat- kov se vrti naprej v zača- ranem krogu: prizadeti tovariši iz republike se iz- govarjajo na podatke, ki so jih dobili iz občin - to jim kaže verjeti; ljudje iz občin pa se spet izgovar- jajo na statistične podat- ke iz republike - kar jim spet moramo verjeti... In kdo se v tem začara- nem krogu oziroma cir- kusu številk sploh še lah- ko znajde? MITJA UMNIK CELJE - SEJEM » VSE ZA OTROKA« NAGRADE NAJBOLJŠIM Zlato plaketo tudi vrtcu Iz Celja Letos je izvršni svet obči- ne Celje, na pobudo strokov- ne žirije, podelil šest plaket mesta Celje najboljšim raz- stavljalcem na sejmu VSE ZA OTROKA, ki je bil prejš- nji teden v hali Golovec v Celju. Zlato plaketo je prejela to- varna športnega orodja Elan Begunje, za igrala sistema A. To je oprema za igrišča, nare- jena iz smrekovega lesa, izvirnih oblik. Zlato plaketo je prejel tudi vzgojno var- stveni zavod Anice Cerneje- ve iz Celja za razstavo izdelr kov, ki so jih med delom in igro izdelali otroci in vzgoji- teljice. Srebrno plaketo je prejel zavod za delovno usposab- ljanje v Črni na Koroškem za metodične pripomočke pri realizaciji programa delov- nega usposabljanja zmerno in težje prizadetih otrok in mladostnikov. Prav tako sre- brno plaketo so podelili Mla- dinski knjigi iz Ljubljane za celotni razstavni prostor Pe- denj Ped. Bronasto plaketo je dobil KORS iz Rogaške Slatine za razstavljena oblačila, zlasti za dekliško žam.etno bundo s krzneno podlogo. Prav tako bronasto medaljo je dobila Regionalna komisija za zdravstveno vzgojo pri zdravstvenem centru Celje, TOZD Socialna medicina m higiena za opremo stanova- nja s poudarkom na higieni, ki je pogoj za zdrav otrokov razvoj. V imenu izvršnega odbora sejma in v imenu izvršnega sveta skupščine občine Celje je Venceslav Zalezina, pred- sednik izvršnega sveta, izre- kel posebno priznanje Agro- prometu, razstavljalcu iz po- bratene občine Cuprija, 'za vsakoletno sodelovanje na sejmu. VVE LAŠKO POŠTA V PREOBLEKI Obnova je bila Izvršena v roku Pošta, kakršna je bila še do nedavna, sploh ni bila v po- nos mestu, kakršno je La- ško. Prej bi lahko dejali, da mu je bila v sramoto, obča- nom pa za jezo in negodova- nje, kajti prostori, v kakršnih je poslovala, niso bili, milo rečeno, primerni za vsakda- njo rabo. Zamisel o obnovitvi laške enote PTT se je vlekla iz leta v leto, dokler ni bilo letos spomladi vse pripravljeno za pričetek obnovitvenih del. Zaradi utesnjenosti se je bilo najprej treba lotiti razšii^itve. Z usposobitvijo nekdanjih kletnih prostorov je Pošte pridobila približno 40 kva- dratnih metrov delovne po- vršine oziroma še tri prepo- trebne prostore, medtem ko je prej poslovala v skromnih dveh prostorih. Časa za obnovo ni bilo ve- liko. Zaradi nemotenega po- slovanja se je laška Pošta v času obnovitvenih del v za- četku julija preselila v avlo osnovne šole Primoža Tru- barja, že 15. avgusta pa se je bilo treba od tam izseliti, kaj- ti 20. avgusta se je pričelo delo na šoli. In res so dobili prostori enote PTT Laško povsem novo podobo. Danes občani radi vstopajo vanje, ker so svetli, prijetni in sodobno opremljeni. Tudi nasmeh poštnih uslužbenk je sedaj pristnejši. M. AGREŽ KAKO BOMO KURILI LETOŠNJO ZIMO Gospodinjstva in ustanove v naši državi imajo pc predvidevanjih preko 1200 tisoč oljnih peči ali štedilni- kov, za katere potrebujejo tekoča goriva. Letošnjo zimo bo po ocenah na razpolago 1345 tisoč ton goril- nega olja. Seveda je bila ta količina v preteklih leti}, znatno večja, celo preko 1,7 milijona ton, ker pa mo- ramo z naftnimi derivati varčevati, je bilo potrebne zmanjšati tudi predvideno količino kurilnega olja Vendar je vprašljivo tudi ta količina, saj bo treh zmanjšati uvoz surove nafte še za 875.000 ton. Razloj za to je plačilna sposobnost države in varčevanje: devizami. Če se bo to res zgodilo, se bo proporcionalne zmanjšala tudi razpoložljiva količina kurilnega olja Čeprav samoupravni sporazum v okviru naftnega go spodarstva določa enakomerno oskrbo tržišča s teka čimi gorivi, iz kateregega izhaja, da nobeno področje v državi ne bo pri preskrbi imelo prednosti, gospo dinjstvom priporočajo, da si zagotovijo tudi druge vrste goriva - premog in drva. Gotovo je, da bo potrošnja vseh vrst goriv odvisna od trajanja zime. Če bo zima krajša in kolikor toliko topla, kar si vsekakor želimo, potem tudi problem: oskrbe z gorivom ne bodo tako veliki. Če pa bo takšna kot sta bili zadnji dve, je povsem jasno da je treba novembra že krepko kuriti. Kleti je potrebno napolnit z gorivom, ker ni realnih možnosti, da bi se pri- manjkljaj nadoknadil z elektriko. Predstavniki združe- nega elektrogospodarstva že sedaj opozarjajo, da bc oskrba z elektriko problematična, še posebno v suš- nem obdobju, ko bo hidrocentralam primanjkovale vode. Preostane nam torej, da vsako gospodinjstvo porabo energije kar najbolj racionalizira. Na primerj tem, da znižajo temperaturo v stanovanjih in da hkraj ne ogrevajo vseh prostorov. Gotovo je, da je to lažj' priporočati, kot izvajati v praksi, saj v gospodinstvi!'' niso navajeni na takšno stanje in kombinirano ogreva- nje, čeprav bi po kleteh še našli vse vrste peči. Najmanj priporočljivo je, da bi se gospodinjstvi usmerila v kombinacijo ogrevanja na plin in olje. tošnje razpoložljive količine plina znašajo 463.000 tor- toda ta količina je rezervirana za vse potrošnike. Tor«. tudi za industrijo, ki porabi kar dve tretjini razpoložlji- vega plina. Tako je v nekaterih vejah industrije, kotn^ primer v industriji stekla in nekovin naspoh, plin neza; menljiva energija. Od tod tudi velik riziko, osredotočita se samo na ogrevanje s plinom. Povsem jasno je, vseh 463.000 ton ne moremo zgotoviti iz domače pr^'' zvodnje. Zato bo potrebno 110 tisoč ton plina uvozil ostale količine pa bodo zagotovile naše rafinerije. Uvo' plina je bil v prvem polletju večji kot smo planiral'' zato pa se bo zmanjšal tempo uvoza do konca letoš- njega leta. Tudi ponudba plina na evropskem tržiš^^ sredi zime ni vedno zadovoljiva, prav tako pa tudi cena. Na kratko, potrošniki kurilnega olja in plina te zin^^ ne morejo pričakati z zadovoljstvom. Zato si bo P"' trebno za vsak slučaj zagotoviti tudi rezerve trdih ž"' riV. Ne glede na to, pa bo potrebno dosti iznajdljivostmi da bomo preživeli še eno jesen in zimo. In teh letn' časov ne smemo podcenjevati. . TANJU^ 10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 5 /AKTUALNO POŽARNA SITUACIJA NA CELJSKEM OBMOČJU POŽAROV MANJ, ŠKODA PA VEČJA ffe »zaspati«, če /e število požarov letos zmanjšano! požari na celjskem ob- 0OČJU "'SO v porastu, jgniveč v prvi polovici letošnjega leta v rahlem upadanju! To je povedal pačelnik republiškega jtaba za operativo pri Gasilski zvezi Slovenije Jone sentoCnik! jied požari, ki so bili, pa L večina takšnih, ki ni zahtevala večje material- ne škode, to pa zaradi do- bre pripravljenosti enot tako v delovnih organi- zacijah, kot tudi pri po- mičnih in prostovoljnih enotah. Omenjeni podatki pa bi bili še boljši, če bi bili lju- dje pri odkrivanju nastan- ka požarov hitrejši, oz. če bi delali tako, da do poža- rov sploh ne bi prišlo! Ve- liko manj je gozdnih poža- rov (v primerjavi s prejš- njimi leti), kar je zasluga preventivnega dela goz- dnih delavcev in drugih občanov. Težave pa nastopajo drugje! Tone Sentočnik: »Večje preglavice kot požari nam povzročajo druge nesreče, ki zahtevajo tehnično re- ševanje z opremo, ki pa je žal nimamo dovolj! Gre za nesreče v prometu ali or- ganizacijah združenega dela. To reševanje je težje prav zaradi tega! Proble- mi so tudi z zbiranjem po- datkov o nevarnih sno- veh, ki se nahajajo v Ce- lju, teh podatkov pa ni! V Sloveniji so štirje cen- tri tako imenovanega pr- vega razreda gasilskih de- javnosti, to je v Ljubljani, Mariboru, Celju in Kopru- ,ter v zadnjem času dopol- nilno zaradi jedrske elek- trarne tudi v Krškem. Vsi omenjeni centri morajo imeti vso potrebno opre- mo, ki jo trenutno imata san-.o Celje in Maribor. Cebanom manjka samo še del opreme za reševanje jedkih snovi.« So pa zanimivi podatki, ki so jih zbrali pri Samou- pravni interesni skupno- sti za varstvo pred poža- fom v občirii Celje, da šte- vilo požarov zlasti v zad- njih dveh letih upada, na- rašča pa škoda. Tako je bi- lo leta 1976, 82 požarov, leto dni kasneje 80, leta 1978 prav toliko, leta 1979 74 in lani 651 Med vzroki za nastale požare so na prvih mestih nepazljivost in malomarnost, napake v elektro instalacijah ter po- žigi. Največ požarov je bi- lo (lani) v gozdovih in na travnikih, stanovanjskih in industrijskih objektih. Zanimiva je ugotovitev iz zgoraj omenjenega gradi- va, ko govori o požarni preventivi: »Stanje požarne preven- tive v občini Celje se lah- ko načelno ocenjuje po- prečno. Kljub temu, da v bistvu ne gre za-povečanje števila požarov in v zvezi s tem požarnih škod, ne moremo mimo dejstva, da stanje ni zadovoljivo do ti- ste mere, ki ga zahteva dandanašnji razvoj gra- denj, uporaba nevarnih snovi in tehnologija v de- lovnih organizacijah.«' LANSKI POŽARI V JUGOSLAVIJI Iz revije Gasilske zveze Jugoslavije »Protivpožar- na zaštita« povzemamo podatke o požarih v lan- skem letu v vsej Jugosla- vijii V vsej Jugoslaviji je bilo v lanskem letu 10.688 požarov, od tega največ v Hrvatski (2684) in Srbiji (2475), na tretjem mestu pa je že Slovenija s 1391 požari. Najmanj požarov je bilo v Črni gori 334. Ma- terialna škoda, ki je nasta- la pri teh požarih, je daleč najvišja v Hrvatski! Zani- miva pa je primerjava med Srbijo in Slovenijo. V Sloveniji je bilo kar 1184 požarov manj kot v Srbiji, materialna škoda pa je v naši republiki ob- čutno višja. V lanskih po- žarih sirom po Jugoslaviji je izgubilo življenje 111 ljudi, od tega trije gasilci (eden v Sloveniji in dva v Kljub vsem sodobnim gasilskih sredstvom je v končni fazi pri gašenju požara le še vedno v ospredju glavni faktor - človek! Srbiji). Zanimivo je, da se število jugoslovanskih po- žarov veča. V primerjavi z letom 1978 za 19,6 odstot- ka. Sicer pa je od leta 1975 do 1980 bilo v vsej Jugo- slaviji kar 62.788 požarov s materialno škodo 7,474.941,822!!! POŽARNOVARNOSTNI OGLEDI NA CELJSKEM V prvi polovici letošnje- ga leta so delavci UNZ Ce- lje formirali posebne ko- misije, ki so izvedle akcijo pregledov požarnovar- nostnih ukrepov po neka- terih delovnih organizaci- jah na Celjskem. Pregle- dali so 59 delovnih organi- zacij. Z akcijo bodo nada- ljevali v jesenskih mese- cih in to predvsem v celj- ski in laški občini, kjer še niso bili opravljeni vsi pregledi zaradi prezasede- nosti inšpektorjev za po- žarno varnost. Glavne po- mankljivosti, ki so jih od- krili v akciji: neustrezna hidrantna omrežja, ki jih ponekod ni ali pa so priti- ski v ceveh preslabi. Zalo- ženost gasilnih naprav, pomanjkanje le-teh ali pa je aparatom pretekel rok uporabnosti. Neurejen notranji transport in s tem tudi onemogočena hitra inter\'encija pri gašenju požarov. Zanemarjenje či- ščenja odpadkov, predv- sem v obratih lesne in tek- stilne industrije, neizdela- na strelovodna zaščita in podobno. Neustrezna skladišča vnetljivih teko- čin, plinov in jedkih teko- čin (Konus, Vegrad, LIK Savinja, Usnjarna Šo- štanj, Unior Zreče). Kljub omenjenim po- datkom, ki so jih zbrali na podlagi temeljite akcije, je ! mnenje UNZ Celje, da je | stanje požarne varnosti na i našem območju zadovolji- i vo, zadeve, ki so proble- I matične in vezane z veliki- i mi stroški pa so predvsem ; skladišča vnetljivih teko- ; čin in plinov. Tudi po besedah Tone- < ta Sentočnika so glavni : vzroki za požare in škodo prav v malomarnosti in neupoštevanju varnost- nih predpisov. Delovne organizacije bi morale posvečati večjo pozor- nost usposobljenosti de- lavcev ter varovanju opreme, ki je zelo draga. Akcije v zadnjih letih na tem področju so rodile prve rezultate, ki pa še zdaleč niso takšni, kot si jih želimo. Še boljši bo- do, če bomo vsi bolje usposobljeni, osveščeni in pripravljeni žrtvovati vse, dane bi po nepotreb- nem izgubljali težko pri- dobljenega imetja. TONE VRABL f 10 VENSKE KONJICE MANJ MLEKA, MANJ ŽIVINE... pafitesfo več oddajo kmetje manj l^adec proizvodnje mesa, zlasti pa I ka, oziroma njun zmanjšan odkup, [f^f ni posebnost konjiškega kmetij- Vendar so v občini ob zaskrblju- , polletnih številkah skušali pro- reševati skupno, tako da je giba- .^/^fnetijske proizvodnje obravnaval J' izvršni svet. Ij/!^etijska zadruga s temeljno za- ^^no organizacijo Zadružništvo je ,^1^ za pridelavo mleka sklenila po- L °e s 550 kmetovalci, ki združujejo J.Pf^o 1500 glav molznic. V prvem ni'j^Ju pa so oddali le 991.870 litrov kar je le 36 odstotkov v primer- ^ ^ planom in za 17 odstotkov manj i^j,^enakem obdobju lani. Najbolj je en v "P^^'^ področju Loč in Slo- Konjic, močno pa se je pove- erti področju Vitanja. Ravno na 'a 1 ^S'^ročju, kjer poteka mlečna pro- ti Vitanja preko Pohorja na Zreče ^'"anice, bo treba v zimskih mese- [^^^^'■ganizirati izdelavo mlečnih izdel- domu in poskrbeti za njihov lu saj je ta mlečna proga v pogo- ^fno v letnem času. Kmetje so oddali 580 ton pitancev, za 13 odstotkov manj kot lani. Pogod- be je sklenilo 650 kmetovalcev, letos pa bi naj oddali za 1150 ton pitancev. Plana po vseh verjetnosti ne bodo do- segli, saj je pomanjkanje močnih krmil krepko zavrlo rejo, pa čeprav pozabi- mo na kar neverjeten porast cen tako za krmila kot za gnojila, pri katerih oskrba tudi ni bila pravočasna, svoje pa je dodala še letošnja suša, zaradi katere zemljišča niso bila pravočasno gnojena. Podražitev in pomanjkanje repro- dukcijskih materialov je bil glavni vzrok, da so jih kmetje kupovali manj in tako tudi slabše km.etovali. Lani so na primer porabili 1024 ton gnojil, le- tos le 680. Posledice manjšega gnoje- nja ne bodo opazne le v drugem pollet- ju, ampak pri mleku še prihodnje leto. Sicer pa se v prvem polletju poznajo tudi posledice velike poplave lani ok- tobra, ki je naredila precejšnjo škodo, za katero pa kmetje niso dobili nado- mestila za izpad dohodka. Manj kot v številnih drugih občinah pa je v-plivala na odkup goveje živine višja odkupna cena v sosednji republiki. Po oceni so kmetje iz občine odpeljali le za 10 od- stotkov živine, kar kaže na precej trdno povezanost z domačo Kmetijsko zadrugo. V tem času iščejo v občini ukrepe, s katerimi bi pomagali pri dopitovanju obstoječih pitancev, začrtali pa so tudi setveni program za gospodarsko leto 1981/82. V jeseni bi naj posejali 500 hektarov kmetijskih zemljišč, za kate- ra bi potrebovali 128 ton umetnih gno- jil, spomladi pa 1521 hektarjev, na ka- terih bi porabili 589 ton umetnih gno- jil. Ce pa gnojil ne bo dovolj in ne pravočasno, tudi regres, ki ga dajejo kmetovalcem v občini zanje ne bo po- magal, tako kot ne premije za privez telet, regres za nafto in gradbeni mate- rial, za semensko koruzo... Samo v eni občini problemov, kakršni se po- javljajo v kmetijstvu, ni mogoče rešiti, lahko se le omilijo. MILENA B. POKLIC Dolgoletno sodelovanje občin Hrastnik, Trbovlje, Zagorje in Žalec, ki sega že v predvojna in vojna leta, so pred nedavnim utrdili še s podpisom družbenega dogo- vora o skupnem uresničeva- nju skupnih interesov. Dogovor, ki so ga podpisa- li predstavniki omenjenih občin, opredeljuje področja in način medsebojnega sode- lovanja. Odslej bodo bolj na- črtno sodelovali na področju industrije in obrti, kmetij- stva, živilske predelave in oskrbe z živili, gozdarstva in gradnje gozdnih cest, izgrad- nje cestnih povezav med Za- savjem in žalsko občino, pro- storskega planiranja in varo- vanja okolja, kmečkega go- stinstva in planinskega turi- zma, ohranjanja zgodovin- skih tradicij in varovanja obeležij NOB, urejanja šol- stva na mejnih področjih med občinami, športnega in kulturnega udejstvovanja mladih, sodelovanja družbe- nopolitičnih organizacij, kra- jevnih in interesnih skupno- sti, splošne ljudske obrambe in drugih. Posebno široke možnosti sodelovanja vidijo v kmetij- stvu in predelovalni indu- striji. Z boljšo delitvijo dela bi lahko tako v žalski občini kot zasavskih revirjih zago- tovili dobro preskrbo z vse- mi vrstami živil. S sodelova- njem na drugih področjih pa naj bi zagotovili tudi boljšo preskrbo potrošnikov žalske občine s premogom, kar je vsekakor velikega pomena. Poleg gospodarskih kori- sti naj bi sporazum pripomo- gel tudi k tesnejšemu sode- lovanju na kulturnem po- dročju ter dal svoj pečat tudi množičnim manifestacijam ob zgodovinskih objektih in obletnicah pomembnih do- godkov. T. TAVČAR ČRETVEŽ! S SKUPNIM DELOM DO VODE Krajani Cretveža, zaselka v krajevni skupnosti Stranice, taborniki odreda 100 tal- cev«, pionirji osnovne šole Veljko Vlahovič s Stranic in pripadniki Jugoslovanske ljudske armade so s skupno akcijo skrajšali čas, ki bo še potreben, da bo v naselju pritekla voda iz vodovodnih pip. V krajevni skupnosti Stra- nice so krajani zgradili že dva vodovoda. V dobrih de- setih letih pa je potreba po vodi tako narasla, da je bilo treba misliti na še en vodo- vod. Zgrabili so za delo, zgra- dili vodovod in vendar s tem še ni bil rešeri problem v viš- je ležečih zaselkih, med kate- re sodi tudi Cretvež. Tam ži- vi na kmetiji šest družin, ki so doslej vodo črpale iz sta- rih, zanemarjenih vodnjakov alijpa jo vozile iz ribnika.. Na pomoč so jim priskočili pripadniki celjske garnizije. Najprej je prišlo sto vojakov, ki so skopali jarek, nato še šestdeset, da so ga zasuli. Po- magali so krajani, pomagali so pionirji in taborniki. Ne- popisno je bilo srečanje vseh, ki so sodelovali, ob og- nju, ki so ga zakurili taborni- ki. Pripadniki skoraj vseh ju- goslovanskih narodov so ob njem zaplesali kolo. Delo še ni končano, a ve- dno bolj se bliža čas, ko bo vodnjak pred hišo, pokrit s trhlimi deskami, in staro ve- dro na verigi le še spomin na čase, ko je morala kmečka žena najprej po vodo, šele potem je lahko napojila kra- ve ali pristavila lonec za ko- silo. NADA KOVAČ NOV, A ZEPOLN VRTEC V VELENJU Tokrat bi lahko pohvalili (kar je pa resnično izjemen dogodek) načrtovalce invcr stitorje in gradbince, ki hite ustvarjati novo naselje Šalekll. V Velenju, med Pa- ko in Šaleško cesto nastaja novo stanovanjsko naselje, kjer bo našlo dom nekaj ti- soč občanov, pričakovalcev stanovanj. Medtem ko so bili vseljeni trije veliki bloki (precej jih je še v izgradnji) pa so dogradili nov vrtec, ki je že kar prve dni po dopust- niškem obdobju, prejšnji te- den, ko je zazvonilo v šolah, rešil na desetine družinam problem varstva otrok. Predvsem tistim z najmlajši- mi. Znano je, da je v Velenju v glavnem dobro poskrblje- no za varstvo otrok, le da so zmogljivosti vedno v zao- stanku, posebej veliko pa je povpraševanje po varovanju najmlajših. No, in prav za te, dvo in triletne pa tudi mlaj- še, bo odrejenega največ pro- stora. Vzgojnovarstveni zavod Velenje, ki je postal bogatej- ši za moderen objekt, je na- menil štiri oddelke dojenč- kom, dva malčkom, štiri pa otrokom od treh let dalje. Objekt je veljal 45 milijo- nov dinarjev, svečano pa bo predan v uporabo v mesecu oktobru, ko bodo praznovali Velenjčani občinski praznik. JOŽE MIKLAVC , SA VINJSKA IN ZASA V JE Z ROKO V ROKI Podpisan družbeni dogovor 6. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september VRTEC v MOZIRJU PROSTORA DOVOU, OTROK MALO Naslednjih nekaj let ne bo prostorske stiske Nov vrtec v Mozirju bodo odprli 10. septembra. Že sedaj v njem domujeta dve skupini otrok. Prostora je veliko in računajo, da bodo kapacitete v polni meri zasedene čez nekaj let. Nov prostorni vrtec nad osnovno šo- lo v Mozirju ima osem igralnic. Od tega sta dve predvideni za jasli, ena za skupino otrok od dveh do treh let, ostale pa za otroke stare od tri do se- dem let. To jesen in najbrž še nekaj let, ne bodo zasedeni vsi prostori. Zaen- krat predvidevajo, da bo v jashh se- dem otrok, v oddelku od dveh do treh let bo enajst otrok. Sedemnajst otrok bo v oddelku od treh do petih let in v oddelku od pet do sedem let bo 18 otrok. V vrtcu pričakujejo, da se bo jeseni število povečalo, saj bo nekaj otrok iz vrtca v Nazarjih prišlo v Mo- zirje. Vendar bodo tudi ostale igralnice zasedene. Ena bo namenjena celoletni mali šoli, preostali dve igralnici pa bo- do »posodili« osnovni šoli. Tu bo prvi razred in oddelek posebne šole. Raču- najo, da bo tako dve leti, dokler na šoli ne bodo dogradili novih prostorov. To dela v vrtcu ne bo motilo, saj bosta šolska oddelka povsem ločena, s svo- jim vhodom, sanitarijami in umival- nico. Igralnice so že opremljene, medtem ko potekajo dela pri ureditvi spremlja- jočih prostorov. Vrtec bo imel dve ku- hinji, glavno in pa mlečno kuhinjo za dojenčke. Tudi dela v pralnici in dru- gih kletnih prostorih, kjer je tudi kuril- nica, še niso končana. Čeprav je pro- stora veliko, tako za sanitarije, umival- nice in pisarne, pa močno pogrešajo en večji večnamenski prostor, ki bi bil primeren za proslave, roditeljske se- stanke in podobne oblike dela, kjer se zbere večje število otrok in odraslih. Po nekaterih vrtcih imajo tak prostor zagotovljen s harmonika vrati, ki deli dve igralnici. Za nov vrtec v Mozirju pa projektanti tega niso predvidevali. Tudi igrišč še ne bo v jeseni. V načr- tu imajo igrišče za dojenčke in malčke in posebej za starejše otroke. V začet- ku si bodo pomagali s šolskim igri- ščem, sicer bodo sami uredili kak ustrezen prostor tudi za te namene. Čeprav bo vrtec uradno odprt 10. septembra, sta v njem že dve skupini otrok. Ti so bili lani v začasnih prosto- rih na šoli, letos poleti pa so se preselili v svoje igralnice. VVE PRED TEDNOM OTROKA VEČ AKCIJ ZA MOTENO MLADINO Posvet društva prijateljev mladine v Celju Bliža se teden otroka in mednarodni dan otroka. Le- tošnje leto je posvečeno in- validnim otrokom, saj pote- ka pod geslom - Pomoč otro- kom, motenim v duševnem in telesnem razvoju. Da bi na tem področju čimbolj enotno delovali ter največ storili za prizadete otroke, je Društva prijateljev mladine v Celju v preteklem tednu sklicalo posvet, kjer so udeleženci sprejeh akcij- ski program za leto otroka. Med drugim so sprejeli vrsto predlogov, ki bodo uresnič-, Ijivi dolgoročno, kljub temu pa jih je že potrebno uresni- čevati. V letu 1984 bo v Jugoslavi- ji mednarodni simpozij na temo otročkih igrišč. Dva dni bo Y tijubljani, en dan pa V.Celju, in sicer v okviru sej- rna Vse za otroka. Ker se po svetu gradijo igrišča tudi za motene otroke in imajo v zvezi s tem že precejšnje iz- kušnje, v Jugoslaviji pa še prav nobenih, je v Celju vzklila misel, da bi tako igri- šče skušali do leta 1984 zgra- diti tudi pri nas. Ob osnovni šoli Miha Pintarja-Toleda v Dobrni bodo skušali za mo- tene otroke urediti park z igriščem po vseh mednaro- dnih normativih. Hkrati pa bo to ena izmed akcij ob šti- ridesetletnici Zveze pionir- jev. Društvo prijateljev mladi- ne v Celju se bo tudi prizade- valo za organizacijo izleta, ki bi bil vsako leto, udeležili pa bi se ga prizadeti otroci in njihovi starši, prednost pa naj bi imeli tisti, ki živijo po domovih. Pri organizaciji izleta naj bi sodeloval tudi občinski Rdeči križ ter druš- tvo invalidov in v veliki meri tudi zdravstveno osebje. Tudi letovanje v Baski je za motene otroke zelo dobro- došlo. Lani so bili ti otroci prvič na morju, letos tudi, vendar vse kaže, da je samo ena izmena premalo. Letova- nje naj bi se podaljšalo še v mesec oktober, udeležili pa naj bi se ga predvsem tisti otroci in starši, ki žive doma in so že itak odrezani od vsa- kega družbenega dogajanja. Ker so to predvsem socialno šibke družine, naj bi se sred- stva zbrala od zainteresira- nih interesnih skupnostih. Potrebno bo tudi nadalje- vati z reorganizacijo osnov- nih šol za motene otroke, ki je na celj.skem območju že steklo. Strokovnjaki pa razmišlja- jo tudi o predavanjih za star- še motenih otrok, organizira- na pa naj bi bila v okviru dispanzerja za varstvo otrok in družine. ZDENKA STOPAR OKROGLA MIZA NA SEJMU VSE ZA OTROKA V okviru mednarodnega leta invalidov je pretekli teden športno rekreacijski center Golovec v Celju skupno z republiškim ko- mitejem za vzgojo in izobraževanje ter tele- sno kulturo in republiškim komitejem za zdravstveno in socialno varstvo organiziral RAZSTAVO OPREME IN OKROGLO MI- ZO NA TEMO .-OPREMA IN PRIPOMOČ- KI ZA OTROKE Z MONTJAMI V TELE- SNEM IN DUŠEVNEM RAZVOJU. Na razstavi so bili prikazani izdelki in po- stopki iz programa za delovno usposablja- nje invalidnih oseb, ki so toliko moteni v razvoju, da jim je potrebna stalna družbena pomoč. Na tem delu razstave so razstavljale vzgojnovarstvene ustanove in delovne var- stvene organizacije. V drugem delu razstave so posamezne or- ganizacije prikazale po lastni zamisli oziro- ma industrijsko izdelane pripomočke, ki jih uporabljajo v vsakdanjem življenju slušno prizadeti otroci, slepi in slabovidni otroci ter otorci z drugimi telesnimi motrijami. Okrogle mize na zgornjo temo pa se je udeležilo veliko specialnih pedagogov iz vse Slovenije. Njihov namen je bil, da bi animirali različne izdelovalce za izdelovanje pripomočkov za invalidno mladino. Pa ne samo to - strokovnjaki so spregovorili tudi splošno o invalidnosti in njenih pogubnih posledicah ter o vključevanju invalidov v našo družbo. Z. S. IVAN LEMPELJ-CIRIL Na pokopališču v Podkraju pri Velenju smo pred dnevi pokopali Ivana Lemplja^Cirila. Rojen je bil leta 1918 v Šaleku pri Zabukovnikovih. To je bila ugledna kmečka družina, on pa prava slovenska grča. Osem otrok je bilo, dva fanta in šest deklet. Ivan je najsta- rejši. Oče Zabukovnik je bil 16 let velenjski župan v stari Jugoslaviji. Lempelnov rod je bil ob prihodu okupatorja priprav- ljen na odpor, pa čeprav neorganiziran. Lempelnova rodovina spada med tiste zavedne slovenske stebre, ki so z bolečino v srcih doživeli okupacijo. Pomagali so beguncem in ščitili preganjane. Med vojno sta fanta odšla v partizane, dekleta pa so doma z vso vnemo pomagala partizanom. Posebno tesno so sodelovale z VDV in ti so Zabukovnikovo domačijo po njih poimenovali »Pri rož'cah«. Ivan je bil pred vojno zaposlen v rudniku Velenje, se pridružil revolucionarjem in bil zaradi naprednih idej odpuščen. Po okupaciji se je zaposlil pri železnici in se povezal z organizatorji vstaje v Šaleški dolini: Tonetom Ulri- hom-Kristlnom, Francem Povhom-Izakom in drugimi. Ob prihodu XIV. divizije se je maja 1944 vključil v Tomšičevo brigado. V jeseni 1944 je bil predsednik gospodarske komisije za šaleško področje. Novembra 1944 pa je bil dodeljen 3. bataljonu 3. brigade VDV. kot že prekaljen, predan in izkušen borec. Postal je ko- mandir voda. Julija 1945 je bil kot pripadnik KNOJ demobiliziran. Ustvaril si je dom in bil vseskozi aktiven družbenopo- litični delavec in komunist. Za prispevek revoluciji je bil odlikovan z medaljo za hrabrost, z dvema medaljama zasluge za narod, v Vele- nju pa je prejel tudi priznanje OF. FRAN JO MAROŠEK KRAJEVNI PRAZNIK KS BLAGOVNA Prejšnjo nedeljo so krajani krajevne skupnosti Blagov- na praznovali krajevni praz- nik. Gostitelj letošnjega praznovanja je bila vaška skupnost Primož, kjer so v teh dneh dokončali asfaltira- nje ceste iz Primoža do Brez- ja. Ob tej priliki so krajani odkrili spominsko ploščo na rojstni hiši Antona Stojana, padlemu namestniku ko- mandanta dolenjskega odre- da. Podelili so tudi priznanja najbolj aktivnim krajanom. Priznanja so dobili: Avgust Mavran, Jože Kompolšek, Rudi Rečnik, Vinko Jagodic, Rudi Mastnak in vaška skupnost Primož To je bila tudi priložnost, da še enkrat opozorijo na na- loge, ki jih čakajo v tem sred- njeročnem obdobju in za ka- tere menijo, da jih bodo s skupnimi močmi, kljub ne- katerim pr9blemom in teža- vam, uresničili. Kajti le z iz- polnitvijo zadanih obvezno- sti se bodo v prihodnjih letih približali stopnji razvitosti ostalim krajevnim skupno- stim v šentjurski občini. Se vedno imajo veliko po- treb: od vodovoda do uredi- tve cest in preskrbe, kanali- zacije in drugih komunalnih storitev. Sredstev pa je malo. Zato upafo, da bodo s svojim lastnim delom in ob pomoči širše družbene skupnosti do- hiteli napredek tudi na ob- močju teh, manj razvitih kra- jevnih skupnostih v šentjur- ski občini. VVE ŠPORTNO SREČANJE UPOKOJENCEV V LAŠKEM v soboto se bodo v Laškem in v Rečici pomerili slovenski upokojenci. Zdravilišče Laško bo ob 9. uri prizorišče tekmo- vanja v šahu, strelski dom Dušana Poženela v Rečici pa v streljanju. V obeh športnih disciplinah bo sodelovalo po deset ekip iz različnih krajev Slovenije, zmagovalcev na področnih srečanjih. Šesto športno srečanje slovenskih upokojencev se bo nadaljevalo prihodnjo soboto v Postoini, ko se bodo ekipe pomerile v kegljanju in balinanju, m. A. V BESEDI IN SLIKI POT JE OZNAČENA, DOM JE ODPRT! S približno temi besedami je predsednik celjskega ninskega društva, Dušan Gradišnik, v soboto, 29. avgu naznanil, da je svečanost ob otvoritvi novega planinsi; doma v Logarski dolini končana. Toda, pred tem, rezali vrvice ali kako drugače odpirali vrata nove p^, Janke, marveč so trije mladi planinci narisali markacij znak in tako opravili še zadnjo nalogo. NOVE KOMUNALNE PRIDOBITVE Ob letošnjem krajevnem prazniku v Grižah so prosi Ijali tudi več delovnih zmag, ki pomenijo za k^raj« skupnost velike pridobitve. V petletnem načrtu je bilal prednostna naloga postavljena razširitev in posodobi ceste Tratar-Minerva in Sigma v Zabukovici. To delt letos opravili, vendar so morali pred tem regulirati potoka Artišnice in šele nato so lahko položili tudi faltno plast. Z asfaltiranjem tega odseka je zakljuiS triletna akcija za razširitev in modernizacijo ceste Žalca do Zabukovice. Sredstva za izgradnjo so prispe SKIS, SIGMA Žalec, MINERVA Žalec in del kraje skupnost Griže. Poleg že omenjenih del so uredili tudi avtobusno stajo v Zabukovici. Na slovesni otvoritvi je zbranim ol govoril predsednik sveta KS Griže Heri Krušnik, cesti je predal namenu delavec Minerve Zdravko Turnšek sliki). T. TAVC BOČNA: PREUREJEN DOM GASILCEV Te dni so prizadevni gasilci iz Bočne v Zadrečki do prekrili s streho za eno nadstropje povišan gasilski dot tem so pridobili še večnamensko dvorano, ki bo slu lahko tudi krajevni skupnosti in interesnim dejavno« krajanov Bočne. Poleg izdatne pomoči občinske skup sti za varstvo pred požari je treba pohvaliti vse tiste, kii svojim delom pripomogli k večjemu gasilskemu domu vse tiste, ki so prispevali v lesu in z udarniškim del' Prav tako je dobro opravil svoje delo gradbeni odboi Zunanji videz bodo verjetno polepšali prihodnjo mlad tako, da bo dokončno obnovljen in povečan blc* sredi vasi že za prihodnji praznik mozirske občine. ^ OBNAVLJAJO STARO ŠOLO V krajevni skupnosti Braslovče so pričeli z obna^ njem stare osnovne šole, ki bo poslej služila drugim i^^' nom. V spodnjem delu bosta dve igralnici za vaf^ predšolskih otrok, eno pa bodo imeli v rezervi, takod^ bo problemov, če bi se število otrok povečalo. V zgor'^' delu bo imela svoj prostor krajevna skupnost, svoje ( store pa bodo dobile tudi druge družbenopolitične or^' zacije, medtem ko bo smučarski klub deloval v sed3' prostorih krajevne skupnosti. Obnovljeno osnovno šolo bodo odprli predvidorf Dan republike, takrat pa bodo odprli tudi mesnico, gradijo Hmezad Žalec, TOZD Mesnine Celje in kra]^ skupnost. « T. TAv'' ^ 'iR- 10. september 1981 jt^^-- 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 7 pplAVSTVENI DOM IN BOLNIŠNICA CELJE lELA DOBRO NAPREDUJEJO bpgovor s predsednikom KPO Alojzom Žunterjem adaptacija zdravstvene- L doma v Celju, ki jo prav Pjjo kot modernizacijo bol- ^šnice nestrpno pričakuje- ' tako zdravstveni delavci w)t uporabniki zdravstve- Jjj, storitev, se je pričela. O ffi, kako potekajo dela, rtio se pogovarjtli s i^dsednikom kolektivne- 'j poslovodnega organa [dravstvf^nega cei *.ra Celje ^lojzem >antarjek.t. pred pričetkotr adaptaci- La in B trakta v dravstve- domu v Celju je bilo (fgba marsikaj ur-diti, za- jiii česiir se je tud: priče- sk del zakasnil. Tovariš žuntar, katere so bile glav- je težave? f »Predvidevali smo, da bi z adaptacijo pričeli s prvim ju- lijem, zaradi nejasnosti pri jagotovitvi potrebnih sred- stev, zlasti pa zaradi omeji- tvenih ukrepov, se je priče- tek del zakasnil za mesec in pol. Kljub temu menimo, da bodo zaključena konec ja- nuarja ali sredi februarja leta 1982. Pred pričetkom adaptacije smo morali prostore, ki so bili delno že zasedeni, izpraz- niti, za dejavnosti, ki so se tu odvijale, pa najti prostor dmgje. Ko bosta A in B trakt obnovljena, bodo delovni pogoji večine temeljnih or- ganizacij v zdravstvenem do- mu boljši, zlasti pa še sploš- ne medicine in zobozdrav- stva, ki sta še vedno najbolj ozki grli v osnovni zdrav- stveni službi v Celju. Za adaptacijo teh dveh traktov bo potrebnih 25 milijonov dinarjev, za trafo postajo pa še tri milijone. Sredstva za- gotavljata občinska zdrav- stvena skupnost Celje in pa samoprispevek občanov v enakem deležu.- Kako pa je z ostalimi pro- stori v celjskem zdravstve- nem domu? »Vsekakor bo potrebno z obnovitvenimi deli nadalje- vati tudi drugje, vendar zaenkrat sredstva še niso za- gotovljena. Predviden je večji prizidek, kjer bi naj bile sanitarije in dvigala, ki bi omogočila tudi težje obole- lim pristop do ordinacij. V tem času pa že potekajo dela pri obnovi dispanzerja za pljučna obolenja. Vhod vanj je bilo treba porušiti, saj je bil močno poškodovan. Gradnjo novega prizidka na- daljujejo, sredstva so zago- Kar tri selitve bo v tem letu doživela in upajmo, preživela, obratna ambulanta Aero. Tako ali le malo boljše se godi tudi drugim, ki so že imeli prostore v traktih, lii jih bodo sedaj celovito uredili. No, čisto celovito spet ne, ker se bo treba izogibati Pokrajinskemu štabu, ki se še ni izselil. Ravno to pridobivanje prostorov »na obroke« otežkoča smotrno in celovito ureditev Zdravstvenega doma, pove- čuje pa tudi stroške. tovljena. Prav tako zagotav- lja sredstva za podaljšanje prizidka v prvo nadstropje medicina dela, za drugo nad- stropje jih pa še ni. Gotovo pa bi bilo najbolj smotrno, da bi prizidek, ki ga že gradi- jo, zgradili do vrha stavbe.« Gotovo je adaptacija zdravstvenega doma po- membna, še vedno pa je naj- pomembnejša modernizaci- ja bolnišnice v Celju. Kako pa pri njej potekajo dela? »Dela potekajo po predvi- denem terminskem planu, prav tako redno pritekajo tu- di sredstva. Ko je Izvršilni odbor za modernizacijo bol- nišnice obravnaval vpraša- nje nadaljevanja moderniza- cij, je zaključil, da je prvo fazo na vsak način treba do- vršiti, saj bi sicer nastala ve- lika družbena, predvsem pa materialna škoda. Tako je se- daj predvideno, da bi do poz- nih jesenskih mesecev zgra- dili osre'dfiji objekt podstre- he, preko zime bi dela zau- staviU, spomladi pa objekt pokrili. Hkrati poteka grad^ nja dveh trafo postaj z agre- gati, ki sta nujni že za delo v obstoječih objektih. V okviru modernizacije bolnišnice nadaljujemo z de- li tudi drugje. Do konca leta bi naj zaključili ureditev pro- storov za intenzivno terapijo pri temeljni organizaciji Operativni oddelki z aneste- zijo, prav tako pa tudi pro- store za potrebe dermatolo- gije, ki se bo preselila iz No- vega Celja.« MILENA B. POKLIC USPEŠNI KONJIŠKI BRIGADIRJI Mladinci iz občine Slovenske Konjice so letos že petič potrdili z doseženimi uspehi in priznanji odloč- nost, da s svojim prostovoljnim delom neposredno prispevajo k skladnejšemu regionalnemu razvoju. Avgusta se je vrnilo z akcije »Istra 81« 38 brigadirjev mladinske delovne brigade »Milenko Kneževič« pol- nih vtisov, novih tovarištev in tihe želje: »Tudi nasled- nje leto pojdem v brigado!« Delali so pri izkopu vodo- vodnega kanala, obteževanju in zasipu cevi ter uravna- vanju terena po njem. V prostem času pa so pomagali kmetom v Šmarju pri različnih kmečkih opravilih. Brigadirji so na »kruti trasi« pridobili številne žulje, a so ponosni na svoje uspehe. V prvi dekadi so dosegli povprečno normo 132 odstotno, na udarni dan pa 159' odstotno, v drugi dekadi je bila povprečna norma 139 dostotkov, na udarni dan pa 175 odstotkov. Kljub utrujenosti in žuljavosti so popoldanske ure izkoristili za aktivno delovanje na področju interesnih dejavnosti, kjer so tudi sprejeli vsa možna pViznanja. Njihov največji ponos pa je priznanje za delo - trak akcije ter samoupravna odločitev o podelitvi desetih udarniških značk ter desetih pohval mladincem-briga- dirjem, ki so s svojim vestnim delom na trasi, na področju interesnih dejavnosti in s tovariško pomočjo pomagali ostalim brigadirjem na akciji. Na sliko: Mladinska delovna brigada Milenko Kne- ževič v Istri. SLAVICA RABiC TABORSKI DNEVI V ŽALCU Obletnica drugega slo- venskega tabora, 40-let- nica vstaje jugoslovan- skih narodov in ISO-let- nica rojstva Frana Lev- stika so povod za Tabor- ske kulturne dneve, ki jih pripravljajo v Žalcu. Prireditev bo od 18. do 26. septembra, bogat kul- turni program pa mnogo obeta. Ob 70-letnici rojstva se bo v Savinovem salonu predstavil s svojimi likov- nimi deli Dore Klemen- čič-Maj, razstavo pa bodo odprli 18. 9. ob 18. uri. Srečanje pionirjev dopi- snikov Slovenije bo 19. in 20. septembra in bo imelo delovni značaj. V pro- stem času si bodo pionirji !ahko ogledali znameni- tosti žalske občine. Prav tako 19. ob 19. uri bo v dvorani Hmezada Žalec Festival akustične glasbe, •Žalec 81«. 20. 9. bo ob 19. ^ri igral pihalni orkester ljubljanskega armadnega območja v atriju žalske osnovne šole, 22. 9. pa se oodo na istem mestu predstavila šolska kultur- na društva. Naslednji dan °b 18. uri bo v Savinovem balonu spominska sveča- '^ost ob 150-letnici rojstva Frana Levstika, 24. ob 19. Jjri pa koncert resne glas- XX. stoletja v preda- 1'alnici osnovne šole Ža- ^c. V letnem gledališču ^riže se bo 25. ob 19. uri predstavilo amatersko gledališče iz Trnovelj s ^omedijo Daria Foa, Kra- malo manj. Zaključna Prireditev bo 26. ob 19. ^•"i v atriju osnovne šole. T. TAVČAR DRUŽBENOPOLITIČNA AKTIVNOST V RADEČAH PRED PONOVNIMI ODLOČITVAMI Ocena Tončka Brileja, predsednika KK SZDL v občini Laško se že teme- ljito pripravljajo na bližajoče se volitve v družbenopolitič- nih organizacijah in skupno- stih. Krajevna skupnost Ra- deče tudi v tem pogledu ni izjema, prav tako pa na rade- škem tudi že razmišljajo o novem krajevnem samopri- spevku, saj se bo sedanji v prihodnjem letu iztekel. Za te aktivnosti je treba -vložiti veliko skupnih naporov, da bi bili potem rezultati čim boljši, predvsem pa v intere- su vseh občanov. Tonček Brilej, predsednik krajevne konference SZDL Radeče, je gornjo informaci- jo konkretiziral, ko je dejal: »V Radečah v tem trenut- ku nismo nepripravljeni, kajti postopek evidentiranja možnih kandidatov za bliž- nje volitve smo pravočasno začeli. Sedaj smo v fazi, ko imamo urejeno enotno evi- denco vseh nosilcev funkcij preteklega in sedanjega mandatnega obdobja, začeli pa bomo z evidentiranjem nosilcev oziroma možnih kandidatov za samoupravne in družbenopolitične funkci- je sledečega mandatnega ob- dobja, ki se bo pričelo z voli- tvami v letu 1982. Razvejanost funkcij in si- stema samoupravljanja v krajevnih skupnostih nare- kuje, da socialistična zveza kar najširše in z vsemi obli- kami delovanja pritegne k sodelovanju nove moči, predvsem mlajše krajane, ob tem pa, seveda, nismo poza- bili tudi na to, da bomo mor rali zagotoviti kontinuiteto dela s tem, da bo del seda- njih kadrov moral obdržati svoje funkcije oziroma sode lovati v teh organih, ker ne želimo, da bi prišlo do razko- raka med teorijo in prakso. Kot se počasi izteka man- datno obdobje v samouprav- nih in družbenopolitičnih or- ganizacijah ter skupnostih. pa se izteka tudi sedanji kra- jevni samoprispevek, ki je v Radečah prinesel veliko no- vega, tako da si, po izkuš- njah zadnjih dveh let, sploh ne moremo zamišljati hitrej- šega razvoja manjših krajev brez takšne oblike združeva- nja sredstev vseh zainteresi- ranih, kot je samoprispevek. Sola, predvsem pa objekti komunalnega družbenega standarda in infrastrukture, so pridobitve, ki v sleherni zaselek prinašajo več življe- nja in napredka, zato si ure- sničitev novih nalog ne mo- remo'zamišljati brez samou- pravno in skupno dogovorje- nega načina zbiranja sred- stev in s tem v zvezi tudi odrekanja za naložbe, ki se bodo kaj kmalu bogato obre- stovale«. M. A. 10. SEPTEMBER - PRAZNIK POMORŠČAKOV Letos mineva že devetintrideset let od dneva, ko je bila v okviru partizan- skih enot po ukazu tovariša Tita v Podgori ustanovljena tudi partizanska mornarica. To so sprva sestavljale le ribiške barke, opremljene z orožjem, ki so ga hrabre posadke teh ladjic za- plenile mnogo močnejšemu sovražni- ku, ki je hotel zagospodariti nad našim morjem in otoki v njem. Na ta dan se torej spominjamo parti- zanov-mornarjev, ki so se na morju borili za osvoboditev naše domovine. Ta dan pa je po vojni postal tudi praz- nik pomorščakov, ki plujejo na jugo- slovanskih trgovskih ladjah, delavcev v lukah, ribičev pa seveda tudi tistih, ki v miru skrbe za nedotakljivost naše- ga morja. Skratka vseh tistih, ki so z morjem in plovnimi rekami kakorkoli povezani. Proslave v počastitev Dneva pomor- stva bodo letos pripravili v mestih čr- nogorskega Primorja, kar pa ne pome- ni, da proslav drugje ne bo. Se posebej pa bo slovesno v Boki Kotorski, kjer bodo podelili letošnje Vjestnikove »Si- nje trakove^« - nagrade, ki jih ta časo- pis že 15 let podeljuje posameznikom, oziroma skupinam ljudi, ki so se na morju izkazali z najbolj hrabrim, hu- manim dejanjem in, ki jo je za svoja »potovanja miru«, dolga 85.000 navtič- nih milj, z ladjo Galeb, leta 1977 dobil tudi tovariš Tito. Kot vsako leto pa bo na ta dan izšel tudi Pomorski zbornik - posebna izdaja, ki ga že vrsto let ureja Društvo za proučevanje in po- speševanje pomorstva Jugoslavije. M. GALJOT MOZIRJE: OBRTNIŠKI PRAPOR Samostojni obrtniki v Gornji Savinj- ski dolini so imeli svojo organizacijo že pred drugo svetovno vojno, zdaj jih povezuje občinsko združenje, ki ima 335 rednih članov in 85 tistih, ki se ukvarjajo s popoldansko dejavnostjo. Praznik občine, dvanajsti septem- ber, so izkoristili za zbor članov, razvit- je prapora in športno tekmovanje. Ce- lotna prireditev je potekala pod pokro- viteljstvom izvršnega sveta občinske skupščine, zato je tudi njegov pod- predsednik Franc Miklavc razvil zasta- vo. Sicer pa je o delu občinskega zdru- ženja, nalogah in tudi problemih govo- ril predsednik izvršilnega odbora združenja Vili Marovt. V športnem tekmovanju sta si lovo- riko najboljšega športnika priborila Peter Koren pri moških in Irena Re- mic pri ženskah. M. BOŽiC PREMALO AKTIVNI MLADINCI NA PONIKVI Osnovna mladinska organiza- cija ZSMS Ponikva pri Žalcu šte- je devetdeset članov, predsedni- ca pa je Štefka Kos, ki je končala srednjo kmetijsko šolo in name- rava s študijem nadaljevati. Delo v organizaciji nam je predstavila takole: »Čeprav je številčno naša osnovna organizacija dokaj moč- na, nas aktivno dela le kakih 20. Ostale smo poskušali na razne načine pritegniti, pa nimamo ve- liko uspeha. Sicer je naša aktiv- nost usmerjena v razne delovne akcije, pri katerih vedno sodelu- jemo, tako smo tudi pri zadnji za izgradnjo vodovoda. Tukaj je še veliko dela in torej tudi dovolj priložnosti, da se izkažemo. So- delujemo pri vseh kulturnih in športnih prireditvah, žal so naše možnosti precej omejene, ker ta- ko, kot v mnogih majhnih krajih, tudi mi nimamo primernih pro- storov in dovolj sredstev. Velika večina nas hodi v srednje ^ole, kjer se tudi udejstvujemo, zato smo velikokrat tudi v časovni sti- ski.« Tistim najbolj delavnim želi- mo, da bi tudi ostale pritegnili in s skupnim delom dokazali, da lahko ima tudi v majhnem kraju mladinska organizacija svoje po- membno mesto. T.TAVCAR 8. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika] št. 36-10. september ^^^^ KOMENTAR JE SVINČNIK ZE ADMINI- STRACIJA? Na področju kulturne- ga delovanja Slovencev je v novfm srednjeročnem obdobju spomeniško var- stvena dejavnost na prio- ritetnem mestu. Tako je tudi v celjski občini, ozi- roma v srednjeročnem načrtu delovanja Zavoda za spomeniško varstvo na celjskem območju. Kul- turna dediščina mora biti ohranjena! Vsi vemo, da je denarja bore malo in komaj uspe- vamo ohranjati kulturne spomenike vsaj v načrtih, takole teoretično, v doku- mentaciji, redki in res ze- lo pomembni pa morajo biti tisti, ki so deležni tudi fizičnih obnovitvenih po- segov kot so restavrator- ska in konservatorska dela. Že vrsto let pa je ravno pri spomeniško-varstveni službi ' pomanjkanje ustreznih kadrov največji problem. Na primer arhi- tekt! Mnogo zahtevnega dela ga čaka na celjskem območju in ravno zdaj bi ga najbolj potrebovali. Toda resolucija o zaposlo- vanju v duhu stabilizacij- skih prizadevanj tega ni- kakor ne omogoča. To je potrdila tudi ena od zad- njih sej izvršnega sveta celjske občinske skupšči- ne, ko so predstavniki Za- voda za spomeniško var- stvo oziroma kulturne skupnosti celjske občine hoteli dokazati, da je arhi- tektovo delo strokovno delo in da neposredno vpliva na izvajanje vse- binskega programa neke dejavnosti, ki ima pre- dnost. A so bili dokazi za- man. Arhitekt sodi med administracijo. Tisto s čr- nimi narokavniki na ko- molcih ... Samoupravne intere- sne skupnosti so že od 1^ nekdaj bile več ali manj (in včasih bolj, včasih pa man j J izpostavljene kriti- kam, češ, da so kot praži- vali, ki se kar same od se- be po sistemu enoceličar- jev razmnožujejo in širijo. Konkretno kultura pa je v celjski občini vedno na enaki številki, da o kakš- nih širjenjih niti ne govo- rimo. Pa še tista delovna mesta, ki bi prišla v po- štev, niso nova delovna mesta, oziroma ne služijo tako imenovani razširjeni reprodukciji, ampak čisto (enkrat končno) normal- nemu delovanju! Dobro tudi vedo, da ne morejo na novo zaposlovati pra- vih administrativnih de- lavcev, saj sredstva za izvedbo programa tega ne prenesejo, posebno še zdaj ne, ko so morali iz- dvojiti sredstva za stimu- lacijo izvoza. Samo kul- turna skupnost celjske občine je tako »vrnila« gospodarstvu 2,5 milijona dinarjev. Ce Zavod za spomeni- ško varstvo ne bo imel ar- hitekta (ki mimogrede, povsod drugje dobi boljši osebni dohodek!), bo nje- gova dejavnost bistveno okrnjena in ne bo mogel izvajati programa kot je začrtano. Tudi to je v pol- ni meri nestabilizacijsko dejanje. Odločitve morajo biti realne in v bistvu lo- čevati seme od plev. Sicer bo kruh stabilizacijske peke pretanek! D. MEDVED JAKI IN VAŠKO V BEOGRADU GRAFIKE IN SKULPTURE Včeraj je Todo Kurtovič odprl razstavo dveh umetnikov že pomladi načrtovana razstava (tokrat prvdč sku- paj) slikarja Jožeta Horvata Jakija in kiparja Vasilija Cet- koviča Vaška ni zgolj po naključju včeraj zvečer v prostorih Borbine Tribune na beograjskih Terazijah sto- pila v javnost. Gre namreč za kombinacijo dveh različnih izraznih možnosti, dveh ra- zličnih Hkovnih konceptov in navsezadnje, dveh različ- nih likovnikov umetnikov. Ta različnost je sicer ob te- meljitejšem ogledovanju njunih del vse manjša, ni pa je seveda možno reducirati na eno skupno točko enače- nja, saj ju ločuje vse preveč proizvodnih elementov. Pri Jakiju je brez dvoma prvi ta, da ostaja zvest svoji eruptivni naravi in ga že ne- kaj let v bistvu ni nič prema- knilo iz njegovega ustaljene- ga (dodobra domišljenega) likovnega sveta. V Beogradu se predstavlja z grafikami iz ciklusa »Boj demonov«, ki ga je v pisani besedi odlično ilustriral pisatelj Tone Sveti- na v Jakijevi najnovejši bio- grafski kniigi. Kipar (jetkovič pa je v Beograd pof>eljal svoj pred- zadnji ciklus, kije nadaljeva- nje že znane Hortikulture, pa vendar povsem novo likov- no sporočilo v smislu izre- dnega prečiščenega dram- skega besedila vsake skulp- ture posebej. Na vso moč je opazna vsa askeza pri nasta- janju vsake forme posebej, pri čemer ostajajo na površi- ni le tisti elementi, ki so nuj- ni za sporočilo, kulturno in umetniško komunikacijo. Nič ni odvečnega, nepotreb- nega. Zrelost in dognanja ve- jejo iz teh del. Razstava, ki jo je sinoči odprl predsednik zvezne konference SZDL Todo Kurtovič, bo odprta do 19. tega meseca. D. MEDVED VRHOVO NAD RAOBČA^: NAJDEH EDINSTVEN PORTAL SLOVENSKEM Skromna podružnična cerkev v Vrho\ -m nad Radečaij,, doslej med strokovnjaki ni doživljala posebnega z^inimanjj Veljala je pač za eno izmed podružnic, kakršnih Unamoptj nas na desetine. Stvari so se spremenile, ko so ■•o krajaij odločili, da jo obnovijo. Stavbo je precej prizadejala že vojna, > endar vse doslej bilo priložnosti za temeljito obnovo. Tako se je začel njl mnogih mestih luščiti omet - tu pa je prišlo do presenefe. nja. Pod debelimi plastmi ometa se je pokazala struktutj stare romanske zidave, na kakršno pri nas le redko naletinu in ki obenem datira nastanek cerkvice še v 13., če ne celov 14. stoletje. Odkritje je bilo tembolj zanimivo, ker so ^ pokazali tudi stari arhitekturni členi, ki so bili dotlej zazj. dani. Tako so zdaj ob urejanju zunanjščine izluščili kar dve polkrožno sklenjeni romanski okenci, poleg njiju pa še manski portal, ki je v nadstropju z zunanje strani držal pevski kor. To je doslej edini tak portal na Slovenskem, kai pomeni, da je bila starodavna arhitektura že včasih tudi pr skromnejših arhitekturah bogatejša, kot si navadno pred stavljamo. Cerkvena stavba je zdaj obnovljena tako, da jeiu celotni zunajščini ladje prezentirana romanska zidava, obe nem pa tudi vsi drugi odkriti arhitekturni členi. Dela so opravili krajani z lastnimi sredstvi in močmi strokovno pa jih je vodil in usmerjal Zavod za sjpomeniškc varstvo v Celju. / Z. S, KONCERTNI KABARET 13 Svetlana Makarovič (na sliki) zaključuje svoje poletnt nastope na celjskih poletnih prireditvah. Med poletjem so navduševali občinstvo v zagrebški koncertni dvorani Vatro- slav Lisinski, na poletnem festivalu v ljubljanskih Križan- kah, Portoroški areni, Vrhniki, Ilirski Bistrici in drugod Program izvajajo; avtorica, pesnica in igralka Svetlana Ma- karovič, Bogomir Veras, Jerica Mrzel, Ljerka Belak, Ivar Jezernik in glasbeniki ljubljanske televizije Aleš Kersnili Žare Prinčič in Djuro Penzeš. Koncertni kabaret 13 ^ nastopil v Celju v petek, 11. septembra ob 19.30 uri v Naro- dnem domu v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve JANKO DOLENC V MOZIRJU 2IVUENJE LESA Razstava v stari kovačiji otvoritev razstave del ki- parja Janka Dolenca, sicer mozirskega rojaka, ki pa že dlje časa živi v Vuzenici, je bila veličasten uvod v prire- ditve in proslave za praznik mozirske občine, dvanajsti september. Turistično društvo, kot or- ganizator prireditve, je to- krat za razstavni prostor izbralo staro kovačijo v etno- grafskem spomeniku Savinj- skega gaja. Okolje je prispe- valo svoje k uspehu priredi- tve. Kovačija je zaživela. Živ- ljenje so ji prinesle Dolenče- ve reliefne upodobitve v le- su, ena tudi v lignitu, ki so v glavnem posvečene domače- mu človeku, in ne po nak- ljučju ženski in materi. Da, tudi s tem je Dolenc izkazal posebno ljubezen materi. Janko Dolenc je .šel po sto- pinjah očeta ki je bil znan rezbar. Toda, sina je poleg kiparstva zanimalo še slikar- stvo. Od 1970. leta ima v Vu- zenici tudi stalno razstavo v lastni galeriji. Otvoritev njegove razstave v Savinjskem gaju, sicer pa tudi prve razstave njegovih del v rojstnem kraju, je bila dogodek posebne vrste. Za- radi okolja, vsebine in ne na- zadnje zaradi besed, ki jih je na otvoritvi o umetniku izre- kel direktor Modeme galeri- je v Ljubljani, Zoran Kržiš- nik. Svoj delež so dali tudi šmihelski pevci in Roban kot citraš. Od 1959. leta je imel Janko Dolenc že okoli štirideset sa- mostojnih razstav, največ v krajih na Koroškem, pa tudi v Italiji in Švici. Skoraj nič manjše pa ni število njego- vih sodelovanj na skupin- skih razstavah. Torej, v vsa- kem pogledu bogato in plo- dno delo. Kot vse kaže, pa je dobil Janko Dolenc zdaj tudi pri- ložnost, da postavi svoje de- lo tudi v Mozirju. Gre za spo- menik pripadnikom VOS, varnostne obveščevalne službe, ki bi naj že prihodnje leto stal v Savinjskem gaju. M. BOŽIC VRHOVO: VČASIH JE LUŠTNO B'LO Navajeni uspehov iz prete- klih let, se prebivalci krajev- ne skupnosti Vrhovo sedaj močno pritožujejo nad kul- turnim mrtvilom, ki v tej krajevni skupnosti vlada zadnji dve leti. Ni še tako dolgo tega, kar je bilo kultur- no društvo v Vrhovem eno najaktivnejših v laški občini. Letno so zmogli postaviti na oder dve dramski deli, v zimskemi času pa se je po ve- čerih odvijalo razgibano klubsko življenje. Ljudje so radi zahajali v tamkajšnji Prosvetni dom, ki je takšen, da bi jim ga v marsikateri krajevni skupnosti zavidali. Zakaj je danes drugače? Menda kulturno vodstvo ne ustreza, najbrž pa ni edino krivo za nastalo stanje. Mla- dih je v Vrhovem dovolj. M. A. NOVA KONCERTNA SEZONA v organizaciji Zavoda za kulturne prireditve v Celju je bilo v letošnjem polletju pet koncertnih nastopov, se- dem promenadnih koncer- tov ter odličen folklorni na- stop gostov iz Gruzije, ki je bil tudi najbolje obiskana prireditev. K temu je treba dodati še tri zanimive razsta- ve v Likovnem salonu, med katerimi je bila najatraktiv- nejša razstava poljskega pla- kata. S koncem poletnih prire- ditev pa so se pri Zavodu za kulturne prireditve že začeli pripravljati za novo koncert- no sezono. V njej bo na spo- redu osem kvalitetnih abon- majskih koncertov, sezono pa bo začel Komorni orke- ster RTV Ljubljana z diri- gentom Markom Munihom in solistom violinistom Fran- cijem Rizrnalom. Sicer pa se bodo zvrstili še Ljubljanski baroč.ni trio, pianist Vladi- mir Krpan, violinist Jovan Kolundžija, Komorni orke- ster »Boljšoj teatra« iz Mosk- ve, Zagrebški madrigalisti, Godalni kvartet »Prokofjev« iz Kijeva ter Pihalni kvintet RT\'' Ljubljana. To pa je prav gotovo program, ki bo zado- voljil še tako zahtevne ljubi- telje resne glasbe. Žal zaradi neprimerne dvorane ne bo simfoničnega koncerta, pri Zavodu pa obljubljajo, da bodo obisk takega k9ncerta organizirali posebej. Sicer pa bo vpis abonmaja od 14. do 18. septembra v pi- sarni Zavoda za kulturne pri- reditve v Gregorčičevi 6. E.G. MOHORJEVA DRUŽBA FILOZOFSKI LEKSIKON Nova knjiga ob 80'letnici J. Janžekoviča Mohorjeva družba je te dni v zbirki Znanstvena knjižni- ca - nova serija izdala ob 80- letnici Janeza Janžekoviča njegovo knjigo z naslovom Filozofski leksikon. Omenje- ni avtor je v tej zbirki Mohor- jeve družbe izdal že kar pet del in sicer Krščanstvo in marksizem. Domoljubni spi-' si, Vebrova filozofija. Misle- ci, Blondel in Razprave. Kakor pravi sam avtor v uvodni besedi, mu je dal po- budo za nastalo delo dr. An- ton Stres in mu predložil v obravnavo kakih sto gesel. Avtor tudi piše, da je upora- bil, oziroma upošteval pri svojem delu poleg domačih tudi nemške in francoske fi- lozofske slovarje. Pravi tudi. da je svoj rokopis že oddal, ko je izšlo delo dr. Vladimir- ja Sruka Filozofsko izrazje in repertorij. Filozofski slovar pomeni še eno delo več, po katerem bodo radi segali vsi, ki bi ra- di (pa seveda tudi ob študiju) v sebi odmotali marsikatero zagonetko, ki jo predstavlja- jo posamezni filozofski izrazi in misli. Ob tem je nujno tre- ba dodati šo eno avtorjevo misel iz uvoda, ki pravi: »Ker je modroslovje celo- sten pogled na svet in življe- nje, in v tem podobno veri, se iz filozofskih slovarjev re- dno vidi, kakšen nazor zasto- pajo njihovi avtorji. Tudi jaz svojega nisem skrival; razla- go nekaterih gesel sem raz- tegnil bolj, kakor je to v vadi v takih delih, vendJ sem se trudil, da bi bil sloVl uporaben za privržence vs6 nazorov.« Knjigo je uredil in lektol ral Rafko Vedeb, opremil { jo je Marjan Paternoster.J je v zadnjem času s svojU oblikovalskim pristopom P izdajah Mohorjeve druŽ^ dal njihovim zunanjim oW kam svež in zanimiv pridi' Posobodil jih je že na pogled in s tem prispeval? memben delež k uspešneje mu širjenju Mohorjeve kp ge, ki je v mnogih domo^ steber bralne, srčne in spi* kulture. ^ D.MEDV5 J6 10. september 1981 35 let Novega tednika novi tednik - stran 9 OBISK PRI TONETU SVETINI O JAKiJU, RESNICI IN LITERATURI Delovna soba Toneta Svetine je jvetišče, stičišče dveh miselnosti, njegove in Jakijeve. Misterioznost gbvladuje prostor, prežema ga ideja j,enehnega spopada z naravo, hla- (jnost veje iz jeklenih skulptur, ne- ^ih obtožb vojne, ki jih je Svetina 2varil iz orožja druge svetovne voj- pe, dvakratni opomin živim. Nad hladnostjo skulptur se dviga iracio- nalni svet Jakijevih prispodob, ali liot zatrjuje Svetina, »seme genet- skega spomina«. Podzavest se pre- pleta z idejo vojne, odpora proti njej, v tesni povezanosti: človekov boj za obstoj z vsemi možnimi različicami je vključen v tem prostoru in v tej zavesti v enotnost prvobitnosti. Ko vse to omenim Svetini, gorenj- skemo osamelcu, pravi podobi trdo- vratneža s hudomušnim nasmehom in namrščenimi obrvmi, se razživi: »Z Jakijem intenzivno sodelujem že več kot deset let. Tistikrat, ko sem prvič videl njegove slike - in že ta- krat so me pritegnile s silno močjo - sem študiral Junga. V Jakijevih ilu- stracijah knjig, v njegovih slikah nasploh sem dobil potrdilo za vse, kar govori Jung o človekovi podza- vesti. S tem sem se veliko ukvarjal sam. predvsem v zvezi s vprašanji vojne in človekovega odnosa do nje. Jaki me je pritegnil, pozneje sem bil dosti z njim in sem še. Jaki je zače- tek neke šole, to je jasno. To, kar se dogaja v njegovem likovnem svetu, to je nekaj iz genetskega spomina človeka, nekaj, kar je pokopano glo- boko v duši, za kar ne vemo, kar le slutimo, a nas trdno zaobjema, sti- ska, krčevito pesti. Tako gledam na to stvar jaz. To je velika stvar. V svetovnem slikarstvu je težko najti kaj podobnega. Saj so Maks Ernst pa Dali, vendar je tam več realizma. Jaki začenja iz podzavesti, kjer zaz- nave še niso jasno razvidne, ne iz znane opredelitve, da je zavest za- vest o nečem. Je pa seveda razumlji- vo, da Jaki ni všeč tistim, ki jim človekov notranji svet ni blizu, ker so preveč površinski. Z njimi se sko- raj vselej sporečem ...« Zadnja knjiga Toneta Svetine, ko- renjaškega in zgovornega Blejca, Volčiči, so naglo našli pot k bralcem, pripoved o množici brezimenih ju- nakov, kratkohlačnikov, ki so se sre- di najlepše mladosti spremenili čez noč v drhtečo, užaljeno, v dno srca ranjeno, a neuklonljivo, skorajda ne- vidno fronto na legendarni Kozari, 'n skorajda končali potovanje po slovenskih knjigarnah. Najbolj tipičen primer Tovrstnega nasilja Zgovornost je zavela skozi pro- stor, Svetina se je razvnel, bosanski sogovorniki, prav tisti dan na ohi- ^ku, so nenehno postavljali vpraša- '^ia, Svetina je neutrudno odgovar- i3l. Bili smo soglasni: vse premalo ^^rno, kaj se je, denimo, dogajalo v Crn, gori, v Makedoniji in Bosni ter Hercegovini. Zakaj sem za Volčiče uporabil snov iz Bosne, s Kozare? In '•akaj ne bi, se je Svetina zastrmel v "Glejte, zapiramo se v krog last- nacionalnih književnosti, preva- isnio zgolj po nekakšnih zakonih 'Naključnosti, ki jim botrujejo znan- stva, veze ... Dejal bi tudi, da mi Slo- ^^rici nismo dovolj vedeli, kaj se je ^ed vojno dogajalo na Kozari, ni- ^rrio dovolj poznali vseh razsežnosti l^ga veličastnega, herojskega boja, ' Se zanesljivo uvršča med enkrat- ■ ^ dejanja naše revolucije. Slovenija '■^ bila sicer seznanjena s strahotami ^ozare že takoj po vojni, ko smo Prejeli v svoje družine kozarske otroke - ti so bili prvi glasniki do- godkov. Raztreseni po vsej Jugosla- viji so že sami po sebi predstavljali najpretresljivejši opomin, svojevr- sten dokaz bratstva in enotnosti na- ših narodov in narodnosti. Za vse to sem vedel in že takrat se je vame prikradla misel, da bi pisal o teh ma- lih upornikih, ki so se utelesili predvsem v malem heroju Bošku Buhi. Vendar bi lahko pisal tudi o drugih otrocih, grmeških na primer, pa o črnogorskih. Primer zagrizene- ga boja do smrti na Kozari, kjer je ostalo tudi mnogo otrok, se mi je zdel najbolj tipičen primer tovrstne- ga tujčevega nasilja v Jugoslaviji.« Tipali smo v Volčiče, v skritost njihovih misli. To ni lahko. Otrok misli zelo jasno, neizmaličeno, na- ravnostno, tudi krut zna biti. Sveti- na opozori, da vse delo preveva filo- zofska teza, katere osnova je relacija krvnik in žrtev ter zločin in kazen. »Zanima me, je razpredal, kakšni odnosi se rojevajo med krvnikom, odraslim človekom, tujcem in do- mačinom, četnikom in ustašem na% eni strani in žrtvijo, otrokom s Koza- re, na drugi. Dialektična krivulja te- ga odnosa se razvija tako, da postaja žrtev vse močnejša, krvnik se dušev- no razkraja.« Ob izidu knjige je Rupel zapisal, da so Volčiči »močno umetniško sporočilo«! Svetina je premetaval slike in časopise po mizi, nervozno mrščil obrvi, očitno je pripravljal od- govore, človek bi dejal, da se ne stri- nja povsem. , zmagovalec izide iz boja odpornejši »Rupel ni poudaril vsega, ni pisal o filozofski tezi, ki preveva roman, je pa dojel bistvo. Polarizacija, ki sem jo omenil, je v tem romanu močnej- ša, kot recimo, v Ukani, ker na drugi strani nastopajo otroci, ki bi radi ži- veli pa nimajo ničesar v rokah, s či- mer bi to hotenje ubranili. In vendar izidejo iz boja močni, zmagovalci, še odpornejši.« O vsem mogočem smo razpravlja- li. Prelistavali fotoalbume. Svetina je s pravo eruptivnostjo zajemal iz spomina. Srečanja s Titom, Karde- ljem, lov, Titova ura (»Narahlo meje dregnil pod mizo in mi nekaj stiskal v roko. Ko sem pogledal, sem videl uro, pozneje posvetilo, vgravirano v ogrodje!«). Vse to je povezano z bo- gatim sporočilom. Spominjam se, pred menoj je tudi beležnica iz tistih dni, ko mi je Sveti- na pripovedoval o dolgih pogovorih s Kardeljem. »Kadarkoli sem bil z njim, berem, sem ogromno pridobil. Svetoval mi je, nevsiljivo, prijatelj- sko, toda tako, da ti je nevede segel v dušo. Razpredala sva misli o lovu in dejal je, da imamo Slovenci gotovo odlično organizirano lovsko organi- zacijo. Narod, ki nima odnosa do kulture narave, je večkrat dejal na najinih samotnih poteh, tudi sam ni kulturen. Slovenski lovec je dosegel tisto stopnjo, za katero je moč reči, da je prava simbioza narave in člove- ka, kar je največji dokaz, da je narod njegove trditve pravilno razumel. Zdravi odnosi v naravi so odraz zdravega življenja človeka.« S Kardeljem sta govorila tudi o literarnem ustvarjanju. »Delaj, je dejal, veliko delaj in se ne oziraj na nevoščljivce, ki v tvojem delu vidijo zgolj svojo nemoč. Vsak, še tako majhen drobec, izsek iz naše- ga boja, revolucije, bo zanamcem dragoceno gradivo. Veliko smo na- redili in še več bomo. Vse je po- membno. Cas bo pokazal, kaj bo ostalo, preživelo, se potrdilo, ne kri- tiki. Pomagal mi je s premnogimi knjigami, ki jih je napisal: uporabil sem jih, ko sem pisal Ukano.« V tej sobi, med Jakijevimi vizijami praspomina in njegovimi grozečimi skulpturami, se Svetina kot vedno in kot pred vsemi sprehaja in se je tudi tokrat, po obrazih, s pogledom, ostro uprtim v sogovornika (čeniu si človek tako zapomni oči?), nekako tako, kot orli, ki se spreletavajo nad njegovim triglavskim rajem, kjer so gamsi in orli strmoglavci, krvavo- rdeči rododendron. Kolikokrat je pi- sal o vsem tem (»Nikoli se ne bom naveličal, neprijazna, pa veličastna grobost narave me privlači, pa tudi boj človeka z njo! Zato sem pisal o Copu...«) O ustvarjanju sta govorila tudi s Titom. »Ko sem bil nekoč pri Titu, mi je dejal, naj pišemo svobodno, kajti najpomembnejša je resnica. Izvleci- te iz naše zgodovine kar največ, nam se ni treba ničesar izmišljevati. Spo- minjam se, da sem zaradi teh Titovih besed že takrat začel misliti na Vol- čiče.« Pogovor je za hip zamrl, a to se cesto zgodi, tudi sredi najburnejše razprave, ko se misli čistijo, kalijo ideje... Svetina je zaradi svojih, cesto bolj ali manj ostrih izjav, nekajkrat prišel v spor z uradno literarno kritiko. To smo mu rekli, široko se je zasmejal. neverjetno suverena presoja »Naloga kritike je, da naredi most med bralcem in piscem, tega mostu pa ta hip ni in tudi dobre kritike ni. Priznam kritike kot so bili Hercen, Belinski pa tudi Vidmar, ne prizna- vam pa kritikov žepnega formata, ki so pripravljeni skorajda vse zanika- ti. Takšnih je dandanes kar precej. Poraja se mi primerjava kritike z ne- plodno ženo, ki na veliko razpravlja o porodih in otrocih... Dandanašnji naši kritiki neverjetno suvereno pre- sojajo, kaj je dobro, kaj zanič in se prav tako neverjetno razjezijo, kadar upa kdo povedati še kaj drugega. Navsezadnje so bralci najboljša kri- tika. Glejte, prepričan sem, da Volči- če berejo vsi sloji ljudi. Zakaj? To je knjiga, ki ne bo samo racionalno pač pa tudi čustveno segla do src ljudi, zaradi otrok, zaradi žrtev. Segla tudi zato, ker vse preradi pozabljamo na vse to. Ljudje pa vendarle, zlasti mladi, hočejo zvedeti resnico o sebi in svojih koreninah.« MILENKO STRASEK VSTAJA NA CELJSKEM OBMOČJU 1941 UNIČENJE CELJSKE ČETE Po napadu orožnikov na četno taborišče in boju na Ja- vorniku v »Langerjevih peči- nah« 16. avgusta 1941 se je četa umaknila in razdelila v dve skupini. Prva se je zbrala v gozdu nad Farčnikom v Za- vedni, druga pa pri Alojzu Suši v Goričici pri Šentjurju. Paškodovani četni komandir Peter Stante-Skala pa se je zdravil pri Blažičevih nad Za- vodno. Zdravil ga je šentjur- ski zdravnik dr. Franc Sveti- na, zdravila zanj pa so dobi- vali v celjski lekarni »Pri Or- lu« od lekarnarja Iva Ton- čiča. 18. avgusta je na javko Celj- ske čete pri Jožetu Farčniku v Zavodni prišel Vilko Slan- der-Grom. PK KPS za Štajer- sko ga je po aretaciji koman- dirja Celjske čete Franja Vrunča-Buzde postavil za no- vega komandirja Celjske če- te. Prišel je iz Pohorja, kjer je kot politkomisar Pohorske čete vodil uspešen napad na orožniško postajo Ribnica na Pohorju 12. avgusta 1941. Ko- mandir Grom je naslednji dan združil četo pri Alojzu Suši v Goričici. Četa je tu ostala pet dni, nato pa se pre- maknila v Dramlje k Stanku Jakopinu in Ludviku Mast- naku. Od Blažičevih je prišel tudi poškodovani Peter Stan- te-Skala. Po ukazih PK KPS za Štajersko je četa morala prenesti svoje 'delovanje na Kozjansko. 26. avgusta 1941 je Celjska četa, ki jo sestavljajo koman- dir Janko Skvarča-Modras, Jože Mlakar-Iztok, Jože Sre- botnik, Abdul E.Krim in Mehmed Junis prispela do Vovkove kmetije v Pustih njivah pri Planini. V boju na Vovkovem kozolcu je ubila komandirja orožniške posta- je Planina in se umaknila. Pri umiku se je izgubU Abdul E.Krim, prišel v Planinsko vas in bil izdan. V noči na 27. avgust so ga orožniki aretirali in kasneje v Celju ustrelili. Komandir Grom je tudi po- slal v Celje na zvezo Janka Skvarčo-Modrasa, ostali pa so odšli proti Šentrupertu - Breze. Politični komisar za Okrož- je Celje Dorfmeister je 1. sep- tembra 1941 poročal šefu ci- vilne uprave v Spodnji Šta- jerski o uničenju Celjske čete pri St. Rupertu 27. avgusta 1941: »27. avgusta 1941 zgodaj zjutraj je prišel mlinarjev sin Franc Zavšek iz St. Ruperta štev. 78 pri Sv. Lenartu, obči- na Laško, na orožniško po- stajo Store in prijavil, da so 27. 8. 1941, zjutraj ob 6. uri, prišli v hišo njegovih staršev v St. Rupertu štev. 78 trije oboroženi banditi in prosili, naj jim dajo kaj jesti. Ker so jih zavrnili, so odšli ob poto- ku, a so takoj nato prilezli k mlinu, da bi prespali na sked- nju ... Ob 10. uri je orožniška pa- trulja prišla do mlina in ga obkolUa v razdalji 30-50 m ter se zaklonila. Mlinarjev sin Franc Zavšek, ki je prinesel prijavo, je splezal na skedenj, da bi videl, v katerem kotu so banditi. Nato smo streljali v tisto smer. Cez nekaj časa i VILČ ŠLANDER-GROM (1910-1941) Latkova vas, ključavničar, član KPJ od 1932. 1934-1936 bil na robiji. Organizator OF, član vojne- ga komiteja OK KPS Mari- bor, politkomisar Pohorske čete in zadnji komandir Celjske čete. Padel 27. avgu- sta 1941 v Brezah. Je iz revo- lucionarne družine Slan- drov. smo bandite poklicali v slo- venskem jeziku, naj se preda- jo in zlezejo s skednja. Na po- zive niso odgovorili. Spet smo streljali na streho. Po- novni pozivi na predajo niso imeli uspeha. Tedaj smo iz- pod strehe zaslišali strele, na- to pa je bilo vse mirno. 2e 6 ur smo oblegali mlin in ni bi- lo videti, da bi se banditi ne- hali upirati. V senu so našli dobro kritje, tako da jih ni- smo mogli videti in točno do- ločiti njihovega položaja. Ce bi čakali noči, bi postala ne- varnost, da bodo to izkoristili in skušali pobegniti. Poleg tega nismo vedeli, ali banditi do noči ne bodo dobili okre- pitve. Ta okolnost je nareko- vala edini mogoč izhod: zaž- gati skedenj skupaj z banditi. Za požig je pod smrtno ne- varnostjo poskrbel mlinarjev sin Franc Zavšek, ki je bil pri tem posebno hraber... Ko je skedenj že gorel s plamenom, je nenadoma odjeknilo 4-5 strelov. Orožniki so menili, da so se banditi sami pokon- čali. Toda čez nekaj časa je skočil bandit iz skednja in skušal zbežati v gozd. Straž- mojster Totter je skočil za njim, a mu je na vlažnem zemljišču spodrsnilo in je pa- del. To priložnost je bandit izkoristil in večkrat ustrelil proti njemu. Ranil ga je v senca in trebuh. Orožniki so streljali na bandita in straž- mojster Petzl ga je s prvim strelom smrtno zadel v srce.« Z bojem v Brezah je Celj- ska četa kot organizirana vo- jaška enota prenehala obsto- jati. V gorečem skednju so zgoreli komandir Vilč Slan- der-Grom ter borci Mirko Verčkovnik-Džoni, Jože Sre- botni in Mehmed Junis, pri poskusu preboja pa je padel Jože Mlakar-Iztok. Od drugih borcev Celjske če- te so Jožica in Rudi Hribar, Ivan Novak, Karel Vovk odš- li v Ljubljansko provinco, Janko Skvarča-Modras pa v Savinjsko četo. 2. septembra 1941 je v spopadu z orožniki pri prehodu čez Savinjo na mostu pri Šempetru padel Jože Turk-Covčk. Na področ- ju OK KPS Celje sta tako od borcev Celjske čete ostala le še politkomisar Peter Stante- Skala in borka Hermina Se- ničar-Pavla. i Piše: JOŽE VURCER 10. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september LAŠKA DELEGATSKA OCENA Izgube tudi v negospodarstvu Delegati zbora združenega dela in družbenopolitičnega zbora laške občinske Skup- ščine so se v torek popoldne, po poletnem počitniškem predahu, ponovno sestali na zasedanju, da bi skupaj oce- nili, kako se v občini Laško na začetku izvajanja družbe- nega plana za obdobje 1981-85, uresničujejo plan- sko zastavljene naloge in v kolikšni meri dosegajo nalo- ge iz resolucije o družbenoe- konomski politiki in razvoju občine v letošnjem letu. Gospodarstvo laške obči- ne, kljub nekaterim ugo- dnejšim ekonomskim poka- zateljem, ne dosega planskih obvez, bi bila lahko najkraj- ša ocena situacije v prvih še- stih mesecih letošnjega leta. Ta kritika velja še posebej za izvozno-uvozno aktivnost, saj je po podatkih prvega polletja uvoz pokrit z izvo- zom le 60-odstotno. Tudi z rastjo druženega proizvoda v občini Laško nikakor ne mo- rejo biti zadovoljni, ker se ob koncu letošnjega leta obeta prav tolikšna kot je bila do- sežena lani, kljub plansko predvidenemu 3,5 odstotne- mu povečanju. V prvem polletju letošnje- ga leta beležijo v laški občini tri »zgubaše>< v gospodar- stvu: Rudnik Laško, Cemen- tarna Trbovlje TOZD Proi- zvodnja gradbenega mate- riala Zidani most in Kmetij- ska zadruga Laško, TOZD Proizvodnja in predelava mesa. Prvič se tudi v nego- spodarstvu letos pojavljajo OZD, ki so »prigospodarilC" izgubo: Delavska univerza Laško in oba Zdravstvena centra: v Laškem in Rade- čah. Gospodarsko stanje in ure- sničevanje planskih nalog so delegati na današnjem zase- danju kritično ocenili ter, med drugim, sprejeli pred- log izvršnega sveta Skupšči- ne občine Laško. Po tem predlogu se bodo v bodoče delegati zbora združenega dela sestajali mesečno in obravnavali sproti vse naj- bolj aktualne in akutne go- spodarske težave, prednost pa bodo dajali vselej proble- matiki zunanjetrgovinske menjave. Seveda pa bodo morali probleme najprej do- dobra »premleti« doma, v delegatskih sredinah, MARJELA AGREŽ OBNOVLJEN GASILSKI DOM V PRISTAVI v Pristavi pri Mestinju so v nedeljo slavili krajani novo delovno zmago. Odprli so namreč nov gasilski dom, ki je zrastel na obodu stare osnovne šole, ki jo je leta 1974 poškodoval potres. S pridnimi rokami in razumevanjem širše družbene skupnosti, ki je prima- knila večji del denarja za obnovitev stare šole, so po- stavili objekt, v katerem bodo poleg gasilcev našle svoj prostor tudi krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije, v domu pa bo tudi manjša prireditvena dvorana. Nedeljsko slavnost so v Pristavi povezali tudi s 50- letnico obstoja in delovanja Gasilskega društva v Pri- stavi, pa seveda s praznikom občine Šmarje pri Jelšah. Praznovanje se je pričelo s slavnostno sejo Gasilskega društva, nadaljevalo pa z mimohodom gasilskih enot in otvoritvijo gasilskega doma. V popoldanskih urah pa se je praznovanje sprevrglo v družabno srečanje šmarskih občanov. CELJE: MLADI IN UREJEVANJE OKOLJA Celjsko hortikultu, društvo je tokrat že čet zapovrstjo razpisalo tu mladino celjskih šol naj dno tekmovanje v ureje nju okolja v najširšem poi nu besede. Tekmovalni [ gram vključuje urejeva šolskega poslopja in njeg( okolice, sodelovanje v d gih akcijah, predvsem vi jevnih skupnostih, zatem lo pri urejevanju okolij 1 turno zgodovinskih spoi rakov, spomenikov in obi žij NOB itd. Ta del zaj« tudi akcijo 88 dreves, skri ptice, predvsem v zimsk času, pomoč ostarelim dem in podobno. Nadaljnje poglavje telo valnega programa zaje zbiranje odpadnega mat« la. Mladi v celjski občini se v tej akciji izkazali žel saj so zbrali 32 ton papiij blizu 17.000 steklenic. Tekmovanje zajema t razstave ob zaključku skega leta, tudi izdajanje skih glasil. Hortikulturno društvo pripravilo tudi lepe nagn tako kolektivne kot za p meznike. KONJIŠKI PRIDELKI JABOLK DOVOU Grozdje kakovostno; zdaj pa setev Vse kaže, da so pridelki konjiške kmetijske zadruge to jesen kljub nezgodam z vremenom, boljši, kot pa bi to lahko pričakovali spomla- di. Najbol] obetaven je pride- lek jabolk, malo manj pa grozdja Poleg spravila pri- delkov in priprave za proda- jo pa v tem času v občini namenjajo vso skrb setvi krušnih žit. JABOLKA V IZVOZ Pridelek jabolk je letos od- ličen, prav takšna pa je tudi kakovost. Za prodajo bo pri- mernih 2000 ton jabolk, 300 ton pa za predelavo. Gotovo je to tudi rezultat pravoča- sno opravljenih potrebnih del v sadovnjakih. No, tudi z obiranjem so že pričeli, zaen- krat le zlatih pramen, kmalu pa tudi drugih sort. Tako kot običajno Kmetij- ska zadruga tudi letos name- nja del pridelka za ozimnico. Prodaja po dokaj ugodnih cenah bo stekla po 15. sep- tembru. Zanimivo pa je, da so že do sedaj sklenili za več kot polovico celotnega pri- delka jabolk pogodbe za pro- dajo na zahodnoevropska tr- žišča, kar je v tej panogi ve- lik uspeh. Že s tretjino pri- dobljenih deviznih sredstev bodo lahko pokrili vse svoje potrebe! Takšen izvoz je se- veda izredno zahteven, saj kupci zahtevajo visoko ka- kovost. Toda, s prizadevnim delom je očitno tudi to moč doseči. 500 TON GROZDJA Zimska pozeba je močno prizadela nasade trsov Kme- tijske zadruge in kmetov kooperantov. Od skupno 48 hektarjev je morala Kmetij- ska zadruga posekati kar 22 hektarjev trsov. Da povemo takoj: ta zemljišča že pripra- vljajo za nove nasade. Na preostalih 26 hektarjih, kjer so sicer bili trsi tudi prizade- ti, pa bo pridelava primerna, pri čemer ima zaslugo tudi za vinogradništvo primemo vreme. Zato tudi pričakuje visoko kakovost grozdja. S trgatvijo bodo pričeli 15. sep- tembra, pričakujejo pa, da bodo pridelali za 200 ton grozdja. Dobro kaJcovost pri- čakujejo tudi pri kmetih, od katerih bodo odkupili 250 do 300 ton grozdja. SETEV ŽIT Tudi na konjiškem po- dročju se je Kmetijska za- druga vključila v akcijo za setev kmšnih žit. Dobrih de- set let nazaj se z njo sicer niso ukvarjah, saj so bili usmerjeni v govedorejo, ka- mor so namenjali tudi veči- no vlaganj: za gradnjo hle- vov, nakup potrebnih stro- jev ... Vsa zemljišča so bila zaradi tega posejana s polj- ščinami za krmo živine. Preusmeritev nikakor ne bo lahka, da pa bi jo dosegli, so v temeljni zadružni orga- nizaciji Zadružništvo usme- rili vse kmetijske pospeše- valce in odgovorne delavce na obiske kmetij, da bi s kmeti sklenili pogodbe o proizvodnji žit. V osmih dneh bodo obiskali vse kme- tije, ki imajo pogoje oziroma zemljišča, primerna za setev žit in strojno obdelavo. Takš- na zemljišča so le v ravnin- skem predelu od Zreč do Loč, s tem da so zemljišča mea Ločami in Konjicami zamočvirjena, predvideno iz- suševanje pa zaradi pomanj- kanja sredstev kasni. Za predvideno setev ima Kmetijska zadruga že zado- sti semena in polovico po- trebnih umetnih gnojil, težje pa je s stroji. Kombajnov na primer sploh nimajo. Kljub temu menijo, da bodo ljudje razumeli potrebo po setvi žit in da bodo tudi dosegli pri- merne rezultate. MILENA B. POKLIC SOTLAJIHNE LOČUJE Krajevni skupnosti Roga- tec in Huma na Sotli tesno sodelujeta na vseh področ- jih. Skupaj iščeta rešitve za probleme, ki se pojavljajo na tej ali oni strani Sotle, skupaj organizirata prireditve in proslave. Imata tudi skupna društva, med katerimi je eno najbolj aktivnih zagotovo Planinsko društvo »Sloga« Straže-Rogatec, v katerega je vključenih skoraj štiristo planincev iz slovenske in hr- vaške strani Sotle. Njihova sedanja največja skupna ak- cija je gradnja planinskega doma na Donački gori, ki bo pretežno sad prostovoljnega dela planincev. Oni sami pa zatrjujejo, da bodo dom sve- čano predali namenu pri- hodnje leto ob šmarskem ob- činskem prazniku. DS CELJE NAGRAJENI OSMOŠOLCI 93 najboljših je dobilo občinska priznanja Tako kot štiri leta doslej je tudi letos socialistična zveza občine Celje, v sodelovanju z občinsko izobraževalno skupnostjo iz Celja, podelila nagrade najboljšim osmošol- cem. Letos so podelili 93 priznanj in knjižnih nagrad učencem iz šol na področju občine Celje, ki so v prete- klem šolskem letu dosegli najboljše učne rezultate ter aktivno sodelovali v izven- šolskih dejavnostih ter v kre- pitvi tovariških odnosov v svoji razredni skupnosti. Ob podelitvi nagrad je bila v soboto skromna slovesnost namenjena nagrajencem. Prisostovali so tudi pred- stavniki posameznih šol, predstavniki socialistične zveze občine Celje ter člani občinske izobraževalne skupnosti. Uvodoma je na- grajencem čestital za delov- ne uspehe Jože Geršak, predsednik občinske izobra- ževalne skupnosti, ter jim za- želel še veliko uspehov v na- daljnem šolanju. Sledil je kratek kulturni program. Nato so se nagrajenci napoti- li na enodnevni izlet v Zidani most, Krško, Otočec, Novo mesto in Kostanjevico ob Krki. NAJBOLJŠI OSMOSOLCI V CELJSKI OBČINI V LE- TU 1981: OS I. CELJSKE ČETE: Natalija Strašek, Aleksander Steblovnik, Tanja Mastnak, Andreja Celik, Jolanda Ka- ro, Dragica Suhelj, Aleš Ra- doševič, Petra Jarh, Simona Prodan. PRVA OSNOVNA SOLA: Sanda Lah, Franc Antončič, Tea Podgoršek, Vesna Dajn- ko, Mateja Komel, Julijana Jecl, Milena Kožar, Vida Ja- kob, Rok Komel. OS SLAVKO SLANDER: Urška Cizej, Sabina Gajšek, Robert Gorjanc, Lucija Jo- vanovič, Tadej Maligoj, Ire- na Premrl, Darja Salobir, Ivan Tumšek, Aleš Zalokar. OS VELJKA VLAHOVI- CA: Marjan Krivec, Sanda Geršak, Matej Cvikl, Sanda Kregar, Anita Jagrič, Višnja Jajčevič. OŠ FRANJA VRUNCA: Andrej Marčič, Iztok Košto- maj, Suzana Štrajhar, Dani- ca Plemenitaš, Milena Ko- sec, Matjaž Žohar, Mojca Ko- žuh, Bojana Kresnik, Tomaž Stropnik, Damjan Pirš, San- di Zupane, Natalija Ohnjec, Dunja Peperko. OS IVANA KOVACICA- EFENKE: Alja Bratuša, Si- mona Cerovčec, Hajdi Gaj- šek, Mojca Hribar, Tomaž Oberžan, Matjaž Posinek, Alenka Prazen, Saša Rem- sko, Niran Tomašič. OŠ STORE: Simona Me- dved, Sonja Velenšek, Leon Vrzel, Mojca Žohar, Marjeta Žolak, Romana Amon, Klara Sovič, Nataša Rovšnik, Pe- trina Gradišnik, Elvira Mast- nak. OŠ BRATOV DOBRO- TINŠKOV VOJNIK: Valen- tina Blazinšek, Toni Lojen, Dragica Doler, Majda Doli- nar. Jure Kranjc, Zdenka Gr- lica, Marija Korošec, Robert Kresnik, Erika Kramaršek, Stanko Bobik, Nevenka Ca- ter, Darja Apotekar. OŠ FRANKOLOVO: Edi Trobiš, Darja Crpinšek, Bre- da Žlavs. OŠ DOBRNA: Jože Spe- gelj, Majda Šibanc, Renata Jurko, Marija Kroflič, Eta Žerdoner. OŠ FRANA KRANJCA: Mateja Hočevar, Mojca To- mažič, Darja Ključar, Vera Skrobnar, Polona Železnik, Matjaž Cater. ^ „ ^ CDŠ FRAN ROS: Robert Jevšnik, Liljana Radič razpisuje za šolsko leto 1981/82 dodatne 12 kadrovskih štipendij za naslednje poklice: 1 diplomirani ekonomist 1 diplomirani inženir tehnične matematike 1 diplomirani inženir programer 1 diplomirani inženir računalništva za računalniške sisteme 1 diplomirani inženir elektrotehnike 1 diplomirani inženir elektrotehnike (mikro procesi) 1 diplomirani inženir agronomije 1 profesor angleščine in španščine 1 elektro tehnik 2 strojni tehnik 1 gradbeni tehnik Pri izbiri kandidatov bo komisija dosledno upoštevž kriterije in merila Samoupravnega sporazuma o š pendiranju v občini Celje. Kandidati naj pošljejo vloge na obrazcu 1,65 (D2 kateremu je potrebno priložiti: - potrdilo o vpisu v šolo - zadnje šolsko spričevalo - potrdilo o dohodkih staršev za leto 1980 Prijave bomo sprejemali do 20. septembra 1981. 0g ' 10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 11 MED UČENCI POSEBNIH ŠOL V POČITNIŠKI BASKI TOPLEJŠA OD SONCA JE TOPLINA UUDSKIHSRC Kramljanja o tem, koliko je vredna družbena skrb za motene otroke Sprevrtljivo vreme je pravzaprav kri- ! vo, da bivanje zadnje izmene v Celjskem \ domu v Baski na Krku ni bilo popoln ! uspeh. Imeli so zelo malo sončnih dni, komaj kakšnega, ko so se lahko pognali , v valove, ki na široki baški plaži preme- j tavajo droben beli prod. Deževje je pot- ■ lej vodo in zrak tako ohladilo, da so se \ odgovorni brez natezanja in na hitro od- j ločili za vrnitev domov, štiri dni pred 1 iztekom dekade, ki jim je bila name- : njena. ; Zadnja izmena je bila kot vsaka druga, ■ vendar hkrati nekaj posebnega. V njej so " bili učenci posebne osnovne šole »Miha Pintar« iz Dobrne in pa dober ducat go- i jencev iz celjske delavnice pod posebni- ' mi pogoji - težje prizadeti, po letih tudi ; že starejši, nekateri celo pri tridesetih. Najbolje bo, če začnemo z izjavo letos- \ njega upravnika doma Marka Kundiha, ] ki je povedal, da se je po svoje te zadnje ■ izmene najbolj bal, ker pač ni imel nobe- j nih izkušenj, doživel pa presenečenje, ; saj je ravno ta izmena zapustila najboljši ^ vtis in ni bilo z njo prav nobenih težav. 1 In tu smo pri bistvu, kajti ravno otroci _ te vrste so nekoč veljali za težko vzgojlji-i ve in vodljive, zlasti tisti, ki so zmerno, ^ oziroma težje prizadeti... Bilo pa bi '■. zmotno misliti, da so bili ti otroci čemer- i ni, ki kot sohe zdijo tam, kamor jih po- j staviš. Bili so živahni, radovedni, strpni ] med seboj in tovariški, vodljivi. To bese-; do v takem okolju pogosto slišiš, nado-:i mestila pa je besedo ubogljivost ali po-; slušnost, saj gre končno tudi za popolno- s ma spremenjene vzgojne metode in cilje, j seveda ob neprimerno večjem trudu in strokovnem znanju vzgojiteljev in učite- \ Ijev. '■■ Kakorkoli že, slabo vreme jih je prisili-: lo, da so imeli več učnega programa šole v naravi, saj so bili dnevi, ko so mogli le za kakšno urico spod strehe. Kadar ni padalo, so hodili na izlete, spoznavali, življenje ob morju, zgodovino in razvoj • kraja, bilo pa je tudi priložnosti za žogo,; za pesmico v zboru. Seveda je bilo naj-j bolj zanimivo pristanišče s pisano zbirko j čolnov, jadrnic ter trajektom, ki je v svoj' trebuh pogoltnil za čudo veliko avtomo-s bilov, avtobusov in prikolic. Odkritje jej bilo seveda tudi ribarjenje in vsakega j ulovljenega ribjega -dojenčka« so hu-; ronsko pozdravili, ko da je kit. j Ravnatelj Lojze Kežman in njegova ■■ pomočnica Irena Artank sta bila seveda; silno vesela ocene upravnika, ker je to:. Domenilo, da je cilj njihovih prizadevanj) osežen. Telesno in duševno prizadeti, j i vsaj vzgojno zanemarjeni otroci, ki bij jicer bili v spotiko, nadlego in breme, so' 'vključeni v družbo, da le težko spoznaš,? da bi bilo z njimi kaj narobe. Razen težje prizadetih družbi ne bodo v breme, star- šem pa v večen strah, kaj bo z njimi ko bodo morali skrbeti sami zase. To pa je tudi cilj posebnega šolstva, vedno večje družbene skrbi in pozornosti, a tudi več- jega znanja o spletu problemov okoli te- ga, tako vzgojenih in učnih - in kar je poglavitno - na čisto drugačnih osno- vah, na humanosti, potrpežljivo vztraj- nost, ko je človeška toplina zamenjala teror palice in drugih kazni. Vse to je odgovor na mnenje sicer red- kih ljudi, češ, kaj je treba v teh težkih časih celo tiste iz pomožne« voziti k morju. Prvič sprememba utrjuje sicer nekoliko plašne pred nevsakdanjim za spopad z neznanim, ko jim ne bo pri roki vzgojitelj ali roditelj. Tudi sicer so ti otroci navadno rahlejšega zdravja, zato je tudi sprememba klime dobro dela, če si že s soncem niso mogli kaj prida izboljšati telesne odpornosti. Bilo bi do- bro, ko bi vendarle zanje našli kakšen vremensko bolj zanesljiv termin, da bi bil cilj resnično vsestransko uresničen. In še beseda o varovancih delavnice pod posebnimi pogoji iz Celja. Ti težje prizadeti ljudje, ki so se z muko in vztraj- nostjo svojih vzgojiteljev privadili na na- jelementarnejše reči, ki so zmožni vzpo- staviti stik s soljudmi o najbolj bistvenih življenjskih vprašanjih, še zdaleč niso ti- sto, kar nekateri o njih mislijo, da so vegetirajoča bitja, ki jedo, pijejo, nosijo oblačila in potrebujejo streho nad glavo, neglede na kje, kako in kaj. Zmota. Huda zmota. Take, kjer so in so bili, so ustvari- li zdravi ljudje, z izolacijo, brezbrižnost- jo, zapostavljanjem in neveščnostjo. V dveh dneh in ob silno bežnih stikih sem spoznal; da so ti ljudje še posebej čustveni, občutljivi; da je njihovi spo- sobnosti dojemanja in razsojanja najbliž- ja ljubezen, človeška toplina, prigovarja- nje in spodbujanje namesto ukazov. Defektologinja Angelca Susterjeva, je v imenu kolega in kolegice, ki so imeli v oskrbi 13 varovancev svoje ustanove, med drugim povedala, da je sprememba izredno dobro vplivala nanje, dokaz zato, da eden med njimi, z vsakodnevnimi epileptičnimi napadi, ves čas bivanja v Baški ni imel niti enega napada. Tudi narava dela napake. Napake na- rave so po rojstvu prizadeti. Tudi štiripe- resna deteljica je po svoje napaka nara- ve, a smo jo vzeli za simbol obetov sreče. Naj ne -bo igra besed in misli če v taki prispodobi rečem, da je za te mlade ljudi, zlasti slednje, sreča, da živijo v družbi, ki si je humanost zapisala v vrh svojega družbenega kodeksa. JURE KRASOVEC Bilo je le malo sončnih dni. V »odmorih« med plohami šo si krajšali čas s sprehodi, povezanimi s poukom spoznavanja prirode in družbe. Ko je zunaj vlivalo, ko so počivale žoge in kopalke suhe visele na vrvicah, so v jedilnici toliko bolj zbrano ustvarjali svoje zamisli med likovnim poukom. Ob morju ni nikoli dolgačas. Če ni vreme za kopanje, potem si je treba poiskati drugo zabavo. Medtem ko so eni pasli firbec na velikem pomolu, so drugi poskušali srečo s trnki... Oddelek težje motenih je bil tokrat prvič skupinsko na morju. Obe tovarišici in tovariš so bili z njimi vseh 24 ur na dan. Na našem posnetku je skupinica med malico. 12. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36 - 10. september SLIKAR - AMATER IZ ROGATCA KAKŠNA BO USODA SVETA Grozi nam onesnaženje, meni avtor Pogled mi je pritegnila ve- lika slika v pisarni direktorja tozda Kondenzatorji Gore- nje v Rogatcu. Srhljiva roka okostnjaka, ki preti z uniče- njem sveta. Povprašala sem, kdo je avtor slike. Pa so mi povedali, da je to njihov de- lavec, vodja kontrole v tozdu Iztok Herič. Že vrsto let je minilo od tedaj, ko je prvič prijel za sli- karski čopič. Sprva je risal pokrajino in tihožitja, kasne- je, ko je prišel iz vojske in se zaposlil, pa ga je pritegnila drugačna tema. Onesnaževa- nje okolja. »Sam sem pesimist, kar za- deva onesnaževanje okolja. Prepričan sem namreč, da se ljudje še niso osvestili in ne razmišljajo dovolj o tem, da jim z onesnaževanjem preti samouničenje. To svoje ob- čutje sem poskušal zliti na platno v 9£ozorilp in__syarilo ljudem. Pri tem pa upam, da nimam prav, ko v zvezi z onesnaževanjem okolja toli- ko pesimistično razmiš- ljam.« Iztok Herič zadnja leta bolj malo slika. Sedaj je večino svojega časa posvetil študiju strojništva. Pa gre tak študij v korak s slikarskim ustvar- janjem, ga povprašam? »Da, obe področji imata veliko skupnih elementov. Vesolje si je mogoče razlaga- ti čisto s tehnične plati, tudi strojništvo je tehnika. Ob tem pa tudi sam kot tehnik drugače razmišljam o svetu in njegovi usodi in to razmiš- ljanje poskušam prenesti na platno.« Slikar - amater iz Rogatca, Iztok Herič, je doslej razstav- ljal že v Karlovcu in Velenju. Pravi, da slik ne prodaja, sli- ka le za sebe, za znance in prijatelje. Največjo sliko, ki ji je dal naslov Usoda sveta, pa je podaril svojemu tozdu in je obešena v direktorjevi pisarni. »V svarilo vsem, ki vstopijo,« se nasmehne Iztok Herič. DS LAŠKI »COPKO« DOZOREVA Po počitniškem predahu je izšla nova, deseta številka »Čopka,« informativnega lista Občinske konference zveze socialistične mladine Laško. Zadnji Copko je razgiban, pretežno pa posvečen laški občinski mladinski delovni brigadi Ilija Badovinac, ki se je v avgustu vrnila z zvezne delovne akcije Posočje 81. Poleg zanimivih novic in delovnih rezultatov s trase je v številki zajet tudi pregled novih vodstev osnovnih organizacij ZSMS v občini Laško, krajši zapis o bližajoči se volilno programski konferenci OK ZSMS Laško in evidentiranju kandidatov za organe predsedstva, poročilo z zaklučne pri- reditve Naš klub v Ljubljani, kjer je mladinski klub Radeče prejel med 67. prijavljenimi slovenskimi klubi zasluženo priznanje. To pot je na koncu številke tudi nagradna kri- žanka. Laški »Copko« je star le nepolni dve leti, od številke do številke pa postaja kvalitetnejši in zanimivejši informativni list mladih v občini Laško. M. AGREŽ JANEZ ČUČEK SLOVENSKA POLITIČNA EMIGRACIJA 24 Spominjam se pogovora z enim izmed tistih, ki so se vrnili iz Jugoslavije, kjer so bili na kratkem obisku. »Spoz- nal sem,« mi je rekel brez pridržkov, »da sem Argentinec. V stari domovini je lepo, ampak zame je to le nekaj drugega, kot za mojega očeta.« In kot Argentince jih politična dejavnost, obrnjena k Jugoslaviji in Sloveniji, zanima bistveno manj, kot so si njihovi očetje mislili, da jih bo. Se najbolj se to nemara kaže v vodstvu politične emigra- cije. Kar sem imel priložnost videti te ljudi ali slišati po- drobnejše podatke o njih, je mogoče strniti v preprost stavek: stari so, mladih ni. DOBROTNIKI IN DRUGI Naslednje v vrsti imen, s katerim moramo obremeniti pozornost, je »Zedinjena Slovenija«. To je verjetno najsta- rejša slovenska emigrantska organizacija, nastala še v »do- brih, starih časih v Evropi«, kot mi je to plastično povedal eden izmed sogovornikov v Buenos Airesu. Menda je bila njena vloga v začetku precej omejena, saj bi naj bila nekak- šen Rdeči križ za begunce, ki so se zatekli v sosednje dežele, Avstrijo in Italijo, zlasti v slednjo. »Tudi meni je precej pomagsda,« mi je rekel O. D. (Obža- lujem, da se moram zadovoljiti s kraticami, ampak prene- kateri sogovornik je bil pripravljen govoriti z menoj le pod pogojem, če ne omenjam njegovega imena - kar zlasti velja za vplivnejše v vrstah slovenske politične emigracije - in nekateri so vztrajali zgolj na začetnih črkah svojega imena in priimka.) »Pomagala mi je pri hrani in namestitvi in iskanju zvez.« Ob tem si je vešče pomagala z ljudmi v črnem, saj so bili duhovniki v tistih burnih časih neposredno po vojni za marsikaterega političnega emigranta največja moralna opora. Kasneje, ko se je organizacija utrdila in okrepila (in ne bi kazalo spregledati, da so bili pred tridesetimi leti njeni ustanovitelji v naponu svoje fizične moči, poleg tega pa v večini primerov izobraženi in izšolani), je začela usta- navljati šole, domove in druge institucije, v katerih so se zbirali emigranti. Naj mi bo dovoljeno mimogrede povedati, da je v njeno blagajno prišel tudi msirsikateri novčič, nabran med emi- tranti potem, ko so si že zagotovih eksistenco. In ta denar je našel svojo pot do vodstev političnih strank, kakršna je, denimo, bila »Slovenska krščansko demokratska stranka«. Komaj se zdi potrebno omeniti, da je »Zedinjena Slove- nija* od vsega začetka delovala proti Jugoslaviji in da to kajpak počne, kolikor pač more, še danes. Ob tridesetletnici je »Zedinjena Slovenija« objavila de- klaracijo, v kateri razgrinja svoje smotre: »Ob tridesetletnici društva ,Zedinjena Slovenija' v Bue- nos Airesu pošiljamo njeni člani rojakom po svetu, v domo- vini ali že v svetu rojenim, vsem, ki v svojih srcih nosijo ideale svojih svobodnih očetov in dedov, vsem, ki se zave- dajo, da slovenstvo ni le kri ali folklora, ampak zakoliče- nost v zavesti naše skupne slovenske usode ter privolitev vanjo - nadvse prisrčen pozdrav! Še poseben pozdrav želimo poslati našim bratom v do- movini, tem, ki skozi vsa ta desetletja čuvajo v sebi in v svojih srcih ogenj ljubezni do narodnih in verskih svetinj, boreč se proti toku, oblastem, ki se morejo obdržati na uzurpiranem prestolu samo z nasiljem, s širjenjem materia- lizma, z rezanjem korenin vsemu, kar bi moglo roditi svo- bodo. Člani društva ,Zedinjena Slovenija' bratsko pozdrav- ljamo vse druge svobodne slovenske organizacije v emigra- ciji. Moč vsake organizacije, na katerem koli od petih kon- tinentov že živi, in ne oziraje se na njeno številčno moč, ampak na duha, ki jo povezuje, je opora vsem ostalim svobodnim slovenskim organizacijam po svetu. Toda kc vsem srcem podpiramo rast te naše .Slovenije v sveti ponovno poudarimo - tako našim prijateljem, ki se ki bojijo, kakor našim nasprotnikom, ki bi si tega želeli., da zamisel ,Slovenije v svetu', vsak dan močnejše, ni nob pobeg od nujnega aktivnega dela za čimprejšnjo svobd naroda doma. Način dela ,Slovenije v svetu'je različen od dela v dort vini, kakor je življenje v emigraciji drugačno od življei na rodni zemlji. Kot politična emigracija se zavedamo, di naše poslanstvo osvoboditev Slovenije. Pri tej nalogi pa' uporabljamo orožja, ampak neizmerno moč resnice. Zi damo se dolžnosti pričevanja pred svetom, da je komu zem največja nesreča za slovenski narod, kateremu je po v soboto, 12. septemtN-a 1981 od 7. do 12. ure na dvorišču stare Osnovne šole v Braslovčah razprodaja zasteklenih okenskih kril po zelo ugodni ceni. POROKE ŽALEC JOŽE FtTRST, avtomehanik, Canžekova 25 in ANDREJA BRINAR, pravnik Prebold 104; BOJAN POZNIČ, transp. dela- vec, Ipavčeva 5, Žalec in IRENA NOVAK, Goriški \Th št. 1. SMRTI ANTONIJA MAROH, 82, upo- koj.. Kasaze 4; ALOJZIJA CVIKL. 81, kmetovalka, Galicija 9; J02EFA MERC, 86, upokoj. Pplzela 18; VENCESLAV DE- BERSEK, 41, delavec. Polzela 20; IVANA DEBELAK, 75, upo- koj. Braslovče 33,a; IVAN KON- CINA, 49, poljedelec. Ljubljan- ska 93, Celje; ANGELA RASPI- NO, 84, upokoj. Pristovškova 11, Vojnik. POSLOVNA SKUPNOST ZA VINOGRADNIŠTVO IN VINARSTVO SLOVENIJE DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB CEUE, CANKARJEVA 1/1 RAZPISUJE PROSTA DELA IN NALOGE FINANČNEGA KNJIGOVODJE Pogoi: SREDNJA IZOBRAZBA. 3 LETA DELOVNIH IZKUŠENJ. DELO SE ZDRUŽUJE ZA DOLOČEN ČAS (nadome- ščanje odsotnega delavca) ROK PRIJAVE JE 15 DNI OD DNEVA OBJAVE. PRIREDITVEN MUZEJ REVOLUCIJE Muzej revolucije je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in ob sredah popoldne od 14. do 17. ure. Obiskovalci si lahko ogledajo stalno muzejsko zbirko. POKRAJINSKI MUZEJ Pokrajinski muzej je odprt vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12 ure, ob sredah pa tudi v popoldanskem času od 14. do 16. ure. Obiskovalci si lahko ogleda- jo stalno arheološko zbirko, rim- ski lapidariji in stalno razstavo, ki prikazuje zgodovinsko zbirko. GALERIJA TURISTIČNEGA DRUŠTVA v Galeriji turističnega društva je v poletnih mesecih odprta pro- dajna razstava turističnih spo- minkov, ki je bila pripravljena v okviru turističnega tedna v Ce- lju. LIKOVNI SALON v Likovnem salonu je bila vče- raj otvoritev razstave grafičnih del akademskega slikarja Nedelj- ka Pečanca. Razstava bo odprta do 19. septembra. RAZSTAVNI SALON ROGAŠKA SLATINA Delavska univerza Rogaška Slatina prireja v sodelovanju z občinsko kulturno skupnostjo in Turističnim društvom Rogaška Slatina razstavo fotografij članov Fotokluba Maribor. Razstava, rta kateri razstavljata Lea Oset in Janko Jelnikar, bo odprta do 18. septembra. KNJIŽNICA EDVARDA KARDEUA v prostorih Knjižnice Edvarda Kardelja bo od 14. septembra do 30. oktobra odprta razstava Fran Levstik, v počastitev 150-letnice pisateljevega rojstva. Razstava bo odprta vsak dan v času, ko knjižnica posluje za bralce. v ponedeljek, 14. septembra, bo ob 18. uri v čitalnici oddelka za študij predavala prof. Božena Orožnova o temi »Fran Levstik in štajerski Slovenci«. KINO VOJNIK v kinodvorani v Vojniku bodo v soboto, 12. septembra, ob 19.30 in v nedeljo, 13. septembra, pre- dvajali angleški vojni film Moč desetih iz Navarona. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA Jutri, v petek 11. septembra, bo od 20. uri v dvorani Zdravili- škega doma koncert Moškega pevskega zbora zdravilišča. ZDRAVILIŠČE DOBRNA v avli hotela Dobrna je odprta prodajfia razstava slikarke Stane Lušnič-Arsovske z naslovom Go- vorica kamna. STROKOVNA EKSKURZIJA NA DOLENJSKO Slavistično društvo Celje in Klub kulturnih delavcev Ivan Cankar iz Celja prire^jata v sobo- to, 19. septembra, strokovno ek- skurzijo na Dolenjsko po poti: Celje-Rimske toplice-Hrast- nik-Smartno pri Litiji-Čatež s ci- ljem Levstikove poti v Popotova- nju - Stična-Muljava-Turja- k-RaSčica-Velike Lašče-Spod- nje Retje-Podsmreka-Celje. Ek- skurzijo bo vodila slavistka prof. Božena Orožen, po okohci Veli- kih Lašč pa domačin slavist prof. Janez Debeljak. KLUB KULTURNIH DELAVCEV Jutri, v petek 18. septembra, ob 19.uri bo v prostorih kluba Ivana Cankarja klubski večer z gostom Janezom Menartom, so- dobnim slovenskim pesnikom in knjižnim prevajalcem. NARODNI DOM Jutri, v petek 11. septembra, ob 19.30 bo v Narodnem domu koncert z naslovom Kabaret 13 Svetlane Makarovič z gosti Bo- gomiri em Verasom, Jerico Mi-zel, Ljerko Belakovo, Ivanom Jerenkom, Alešem Kersnikom, Žarom Prinčičem in Djurom Penzešem. RAZSTAVA V SAViNJSKEM GAJU v okviru praznovanja občin- skega praznika v Mozirju je v sta- ri kovačiji v Savinjskem gaju od- prta razstava likovnega ustvarjal- ca Janka Dolenca. Razstava bo odprta do 4. oktobra. BRALCEM DELA in NOVEGA TEDNIKA sporočamo, da lahko na oglasnem oddelku Novega tednika v Celju, na Trgu V. kongresa 3 a, naročijo: - mali oglas - osmrtnico - zahvalo tako za dnevnik Delo kot za Novi tednik! DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM Dežurstvo med tednom; po- možni zdravnik od 14. do 20. ure, glavni zdravnik od 15. do 6 ure naslednjega dne. Ob so- botah je dežurni zdravnik od 15. do 12. ure naslednjega dne. Ob nedeljah od 12. ure do naslednjega dne do 6. ure zju- traj, ob praznikih pa je dežur-.jg stvo od 7. ure do naslednjega dne do 6 ure zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA Neprekinjeno dežurstvo. LEKARNE CEUE Do sobote, 12. septembra do 12. ure dežura lekarna Center v Stanetovi ulici, nato prične z de- žurstvom Nova lekarna na Tom- šičevem trgu. TRGOVINE v tednu od 7. do 12. septembra dežura samopostrežba RIMSKI DVOR v Zidanškovi uUci vsak dan do 20. ure, v tednu od 14, do 19. septembra pa dežura samopo- strežba RIO v Prešernovi ulici. OBISKALI SMO TRG MOZlA m Tokrat le oi Kramljanje] Pogled na Mozirje Kaj le sprašujem, saj niste pozabili! Bilo je v četrtek, 18. marca, 1978. leta. Ura je kazala tri- najst, eno popoldne. Iz vodo- vodnih pip je priteklo dovolj vode. Iz Letošča. In poslej ni nikoli usahnila! Saj se še spominjate, ko- likšno veselje vam je prine- sel tisti dan. Oddahnili ste se. Konec suše, konec velike skrbi. Takšnih in podobnih do- godkov, s takšnimi in po- dobnimi doživetji so prebi- valci Mozirja doživeli zlasti v letih po vojni veliko. Ne da bi jih naštevali, toda spomin nanje ne sme obledeti. Tudi zato, da bomo vsi skupaj bolj cenili prehojeno pot. Ceste, zdaj že skoraj pov- sod asfalt, elektrika, telefoni, stanovanja, obnovljen kul- turni dom, nove upravne in poslovne zgradbe, nov gasil- ski dom, tudi nove trgovine in še kaj. Šola, vrtec, igrišča. Savinjski gaj... Tudi novi odnosi med ljudmi. Pomemben mejnik na tej poti je bil tudi dvanajsti sep- tember 1944. leta. Mozirje je bilo po dolgi in težki bitki osvobojeno.' Z njim vred je svobodno zadihala vsa Gor- nja Savinjska dolina. Osvo- bojeno ozemlje sredi nem- škega rajha. Prav tu, ob gor- njem toku Savinje in ob Dre- ti, v osrčju Savinjskih Alp, pod Menino in Dobrovljami. MOZIRJE, NAJVEČJI TRG Med osmimi zaselki v kra- jevni skupnosti je Mozirje kot trg' največje. Ne samo največje v tej krajevni skup- nosti, tudi največje v mozir- ski občini. Tudi upravno, po- litično, kulturno središče ob- čine. Danes ima samo trg Mozir- je 1300 prebivalcev, celotna krajevna skupnost 3588 in občina 15.792. Pri vsem tem še ena posebnost: medtem, ko je v drugih krajih, zlasti v prvih in tudi poznejših letih po vojni število prebivalcev upadalo, se pozneje ustalilo, je Mozirje skoraj ves čas do- življalo nenehno rast. Tako je šlo povečevanje števila prebivalcev v občini skoraj v celoti na račun Mozirja. Pa ne zaradi tolikšnega narav- nega prirastka, marveč veli- ko bolj zavoljo priseljevanja. Trg Mozirje po krajevni sa- moupravi in življenju druž- benopolitičnih organizacij nima posebnega mesta. Je prav tako s svojo okolico stalno območje in ne uživa nobene prednosti glede na dejstvo da je hkrati tudi se- dež občine. Navzlic temu je treba reči, da poteka reševa- nje in obravnavanje proble- mov složno. KRAJEVNA SAMOUPRAVA In ne samo to, močno in vplivno je delo krajevne or- ganizacije SZDL, prav tako skupščine in še posebej sve- ta skupščine krajevne skup- nosti. Tu so tudi tiste točke, kjer prihaja do pobud in sklepov, do uveljavljanja krajevne samouprave, če- prav bi bilo delo neprimerno lažje, če bi pri Socialistični zvezi bolj kot doslej zaživele sekcije, če bi tudi v organih krajevne samouprave delali vsi, ki so funkcije sprejeli. Žal, so primeri, da nekaterih članov niso videli vsa štiri le- ta. Toda, ko gre za probleme, ki so življenjskega pomena (povsem razumljivo), so tudi zbori občanov ne samo pol- no obiskani, tudi živahni, plodni itd. Nič novega pri delegaci- jah. Razmeroma dobro dela tista za zbor krajevnih skup- nosti občinske skupščine, nekoliko manj zavzeto one za interesne skupnosti. Tudi to so izjeme. V celoti imajo tri delegacije za interesne skupnosti, tako da ena »po- kriva« področje več intere- sov. In kot drugod, se tudi Mo- zirjani pritožujejo, da so gra- diva, zlasti za nekatere inte- resne skupnosti, preobsež- na, da pogrešajo v njih pre- dolge za variantne rešitve, da na sejah delegacij pogrešajo predstavnike interesnih skupnosti... Problem so po- vratne informacije. Pomembne so razširjene seje sveta skupščine krajev- ne skupnosti, kjer prihaja do končnih odločitev o načinu realizacije sklepov, ki so jih sprejeli na skupščini krajev- ne skupnosti ali drugje. Moč- na gonilna sila pri tem je vse- kakor Socialistična zveza. Delo družbenopolitičnih organizacij je razgibano, po- grešajo le večjo organizacij- sko moč mladine, čeprav je hkrati treba zapisati, da pa. so mladi našli hvaležno tori- šče v športnih in prosvetnem društvu. S ŠIRITVIJO TUDI PROBLEMI Mozirje je trg, ki se razme- roma hitro širi, s tem pa se- veda nastajajo najrazličnejši problemi, zlasti komunalne- ga značaja. Tudi drugi. S tr- govino, vsaj doslej, niso bili zadovoljni. Z novo blagovni- co si obetajo veliko. Na go- stinstvo gledajo kritično. Tu- di na postrežbo. Zato imajo nekateri svojstvene poglede na načrte o novih naložbah. Novi hotel - da, toda najprej je treba usposobiti in izbolj- šati to, kar imajo, četudi je na dlani, da so zmogljivosti premajhne, da niso sposobni sprejeti in pogostiti večje skupine izletnikov in po- dobno. Tudi Golte omenjajo z grenkobo na jeziku. Ko teče beseda o Golteh, je optimi- zem čutiti le v obljubi, da se bo nekaj spremenilo. Toda, to, kar se dogaja ni optimi- stično. Tone Modrijančič, predse- dnik Krajevne konference SZDL Karel Kopušar, dr^ predsednik sveta skuf krajevne skupnosti Ponosni so na Savinjski gaj, čeprav tudi tu proble- mov ne manjka. In vendar novi park ni samo naloga Mozirja, je najmanj cele ob- čine in še več. Park sloven- skih vrtnarjev je prinesel v dolino in še posebej v Mozir- je nov življenjski utrip. Mo- rali bi ga bolj izkoristiti in spodbuditi. Tudi po gostin- ski plati. Gostinci zaostajajo prav na tej poti. Z otvoritvijo gaja in orga- nizacijo republiške cvetlične razstave pred tremi leti, je Mozirje veliko pridobilo tudi na hortikulturnem področju. Urejeno okolje, mnoge hiše in njihovi vrtovi se kar| jo v cvetju. To bi ohraniti in negovati AVTOBUSNA POSTAJA, OBVOZNICA... Precej je problemov terimi se v Mozirju ul ta čas. To je lokacija ii nja nove avtobusne p Prav tako cestna obv( Toda, hkrati s težnjo dobili eno in drugo, s šujejo, ali ne bo Mozi bi zgradili oba objekta izgubilo? Tudi tisti v trgu, ki je včasih pr Povsod samo cvetje... Savinjski gaj, ponos Mozirja in Gornje Savinjske doline Del regulirane Trna ve OD flINKE 00 SOTLE ~ OD RINKE DO SOTLE -OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO i IINKE DO SOTLE - QD RINKE PO SOTLE - OD RINKE DO ŠČTLE - OD RINKE DO SOTLE - OD RINKE DO S \ TEMEUINA VIRNIH TLEH pgu in ne v krajevni skupnosti - onem iz davne preteklosti in sedanjosti ponosnega trga nez Žagar, predsednik od- ira za urejanje Savinjske- ga fii tisti utrip, ki ga prinaša- s seboj potniki na mnogih rtobusih. ovi telefoni Velik korak naprej in akci- je še kar v teku. V glavnem D končana že letos, nekaj iključkov pa bo ostalo še I prihodnje leto. Tudi pove- lje avtomatske telefonske intrale v Mozirju je delo, ki finaša zadovoljstvo. Samo Mozirju bodo pridobili 55 ovih priključkov, skoraj 70 s obrobni zaselki Mozirja. kanalizacija Delo je v teku, zlasti za 'avni vod v trikotniku Na- ^rJe-Rečica-Mozirje. Temu ^ morala slediti sekundar- v starem delu. In potem '^vna čistilna naprava. Čaka jih tudi ureditev pod- ^innega katastra in ne na- "Inje uveljavitev posebne ''^se, kanalščine, ki bo nuj- *i tudi zaradi vzdrževanja "^gih naprav. ^ druge naloge i^eliko jih je, med njimi tu- 'gradnja nove mrliške veži- ^ r>a pokopališču. Pomačini opozarjajo tudi « sicer regulirano Trnovo, •^^a zdaj bo treba to strugo "Ji vzdrževati. Kar sram jih je, če jih vpra- po kopališču v strugi Sa- |"iie. Tu je zdaj zbirališče i^azanije. Skoda, resnična ikoda! i življenje teče dalje. Mirno ^'"azgibano hkrati. Tudi po l?^'ugi dobrega dela mnogih Ji^štev, drugih kulturnih j^^nov, po zaslugi ljudi, ki 5li postajajo Mozirjani. MILAN B02IC MOZIRJE IN NJEGOVI UUDJE) Ni točnih podatkov, kdaj J ? kraj nastal. Na dlani pa je trditev, da je Mozirje izredno taro naselje. Skopi viri bore nalo povedo o preteklosti Kraja in njegovih prebival- cih. Največ podatkov je zbral Iganc Orožen, ki je župniko- val v Mozirju od 1845. do 1864. leta. Znano je, da je na- pisal in izdal nekaj pomemb- nih zgodovinskih del. Prve zapise iz zgodovine Mozirja pa je vnesel v župnijsko kro- niko. Ti so pozneje služili vsem kronistom za vir do- mnev o nastanku kraja. Bili pa so še drugi domači- ni, ki so pridno zapisovali dogodke. Tako Žiga Lay- kauf, Franc Praprotnik, Franc Hribernik in Franjo Vaj d, (zdaj Aleksander Vi- dečnik, opomba uredništva.) Enostavno rečeno, kraj Mozirje je kot naselje zelo staro in bržčas ne gre zavreči misli, da ime izvira iz sloven- skega »močvirje«. To do- mnevo utemeljuje veliko vi- rov kot verjetno. In še danes je okolica Mozirja povsod ze- lo mokra. Najbrž Savinja v davni preteklosti še ni imela tako globoke struge v Sote- ski in je zato voda zastajala in močila zemljišča. To bi bi- lo verjetno tudi ob dejstvu, da so najprej postavili hišo na predelu, kjer stoji stari del trga. Ta predel je tudi znatno višji od drugih, zlasti pa od tistih zemljišč proti Sa- vinji. Ne nazadnje se kaže zami- sliti o trditvi Franca Praprot- nika, ki piše v svojem zapisu, da je tudi v Rusiji kraj z ena- kim imenom in da je prav tako na močvirnih, oziroma mokrih tleh. Torej gre vseka- kor za ime kraja, ki ima slo- vanski izvor. Najstarejši zapisani viri govorijo o Mozirju že leta 1140. Takra t se omenja v zve- zi s tlako za plemenite Ka- gerje. Leta 1240. zasledimo ime kraja skupaj z graščin- skim uradom, ki je posloval v Mozirju. Grad v Mozirju se omenja 1247. leta. Tako je prav verjetno, da je trditev o podelitvi trških pravic v letu 1331. sprejemljiva. Viri na- mreč pišejo, da je trg pogorel in z njim vred tudi doku- menti o trških pravicah. Do- kazano pa je, da je nadvojvo- da Karel 1581. leta podelil trgu »stare« trške pravice. Če torej podčrtamo besedo »stare«, bi bilo verjeti, da so te pravice imeli že davno prej! Zanimiv je zapis Franca Praprotnika, takratnega nadučitelja in velin.cga po- bornika umnega sadjarstva v dolini, glede prebivalcev. Navajam ga dobesedno: »Prebivalci občine Mozirje so po svoji narodnosti Slo- venci in le malokdaj se tukaj kak pravi Nemec naseli. Pač pa je med njimi tudi nekaj takih, ki se štulijo med Nem- ce in kateri se obče nemšku- tarji zovejo...« Da je trg vedno stal na bra- niku narodnih načel, je ra- zvidno tudi iz dejstva, da je župan Janez Lipold že leta 1845. velel na občini poslova- ti v slovenskem jeziku. To je bilo na takratnem Spodnje- štajerskem odločno dejanje. Tudi čitalniška beseda je kmalu odjeknila. Že leta 1863. so vLipoldovi hiši ime- li prvo » Veliko besedo«. Ta- krat še s pomočjo izobražen- cev iz Celja, kar je bilo za mali kraj, sredi velikega nemškega brezobzirnega raznarodovanja, velika stvar. Prvi v sedanji Sloveniji so ustanovili kolesarski klub. Takoj, ko je prodrla zamisel bratov Vošnjakov o lastnih, slovenskih denarnih zavo- dih, so v Mozirju 1875. leta ustanovili Zgornjesavinjsko hranilnico in posojilnico, ki je mnogim slovenskim kme- tom in obrtnikom pomagala na noge. Predvsem pa so ta- ko postali neodvisni od nem- škega denarja. Med pomembne dogodke sodi tudi ustanovitev Soko- la. Zgodilo se je to 1882. leta. Mozirjani pa so želeli slediti svetu tudi v tujskem prome- tu. In tako so že 1893. leta imeli Olepševalno društvo. Tega leta v oktobru je priza- devni slovenski planinec in nadučitelj v Gornjem gradu, Fran Kocbek, ustanovil v Mozirju Savinjsko podružni- co Slovenskega planinskega društva. Vse to z odločnostjo narodnoobrambnega boja. Znani so Kocbekovi spopadi s celjskim Alpenvereinom, ki je za vsako ceno hotel do- Mozirje - središče trga hiti v Savinjskih Alpah odlo- čilen vpliv. Takrat so sloven- ski planinci postavljali svoje prve postojanke in označe- vali planinske poti po svoji zemlji, kljub hudim priti- skom Nemcev in njim naklo- njenih krogov. Znana je uso- da Kocbekovega prijatelja in graškega univerzitetnega profesorja dr. Frischaufa, ki je zaradi svoje resnicoljub- nosti in naklonjenosti slo- venskim planincem moral predčasno v pokoj. Ce se poglobimo v takrat- ne politične razmere v stari avstrijski monarhiji, potem moramo občudovati pogum mozirskih prebivalcev, ki so na predvečer slovanskega praznika Cirila in Metoda, 1893. leta, pripravili v trgu veliko narodno slavje. Na sredino trga, v bližini nekda- nje kapelice, so postavili vi- sok drog in nanj pripeli slo- vensko trobojnico, ki je po- tem še dolgo oznanjala pri- padnost teh ljudi. Velik narodni in politični shod so imeli 1894. leta. Na njem so govorili takratni na- rodnjaki, kot inž. Miha Voš- njak, dr. Sernec, dr Dečko, dr. Hrašovec in drugi. Glede gospodarskega ra- zvoja velja povedati, da je tod že zelo zgodaj uspevala trgovina z lesom in lesnimi izdelki. Od tega so dobro ži- veli sami tržani, medtem, ko so ljudje iz okolice imeli tež- je življenje. Veliko kmetov takrat ni bilo, zato so morali boljši kos kruha iskati v ro- kodelstvu. Na navedem spet Praprot- nika: »Svoje dni je bila pre- cej dobra kupčija, vsaj po na- ših sejmih z domačim su- knom in raševino. To sukno je tako zaslovelo, da se je sploh »Mozirsko sukno« imenovalo in so prihajale na- ročitve celo iz oddaljenih krajev...« Tkalstvo je torej imelo za naše ljudi v preteklosti velik pomen in še danes marsikje stoje zapuščene statve. Biti tržan je v tistih časih veliko pomenilo. Še je ohra- njeno besedilo »purgerske- prisege«, ki so jo morali po- lagati na novo sprejeti kraja- ni Mozirja. Velik pomen so pripisovali tudi takratni^ »srenji«, skupni posesti. Vsakih sedem let so v sveča- nem sprevodu obšli trške meje in skupno posest in se tako prepričali, da je vse v redu. Takšen obhod je nazor- no opisal Žiga Laykauf. Se- veda, pa se za današnje čase vse to skupaj sliši nenava- dno. Vendar, tako je bilo. Znamenita je maratonska tožba med tržani in občino glede razdelitve skupne po- sesti. Trajala je več desetletij in šele nova država SHS je dokončno odločila o sporu in delitvi. Enotnost Slovencev je proti prelomnici stoletja pla- hnela. Močan vpliv klerikal- nih politikov je povzročil ce- pitev sil, kar je seveda zelo prijalo tujcem, ki so komaj čakali na oslabitev sloge. Vse to se je odražalo tudi v Mozirju. Zapiski govorijo o skrajno ostrih spopadih med volitvami in nenehnih spo- rih, ki so imeli za posledico slabše gospodarske uspehe. V stari Jugoslaviji je Mo- zirje ohranilo pretežno na- preden živelj, kar se je hitro pokazalo tudi ob zasedbi na- še zemlje 1941. leta. Med pr- vimi so vzniku odbori OF v Mozirju, Šmihelu in Bočni. Pomembno vlogo pri tem je imelo napredno krilo Soko- lov. Iz roda v rod je torej po- dedovana visoka narodna in politična zavest tega ljud- stva. ALEKSANDER VIDECNIK Zanimiv in dragocen dokument, ki govori o zbiralni akciji za nakup gasilne brizgalne 1825. leta \ :>fMKrno PtNKF DO SOTLE OD RINKE DO so DO SOT 16. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september igft-i KMETIJSTVO V MOZIRSKI OBČINI POVEČANA PROIZVODNJA HRANE Zemlja in pridne roke niso dovolj — potrebno je znanje Razvojni uspehi v kmetij- stvu mozirske občine so ne- dvomno, spodbudni, če jih ocenjujemo z vidika doseže- ne rasti osnovne kmetijske proizvodnje. Glede na stop- njo izkoriščenosti vseh pri- rodnih danosti za večjo in produktivnejšo pridelovanje hrane pa so še velike rezei-ve, čeprav je kar dve tretjini vse kmetijske zemlje v hribovi- tem svetu. Zenrdja kot temeljni priro- dni faktor kmetijske proi- zvodnje je brez človeka in njegovih delovnih rok »mrtev- kapital. S ponosom lahko trdimo, da se je veUka večina naših kmetov vsesko- zi dobro zavedala, da za uspešno gospodarjenje ni t^ovolj samo pridnost, am- pak je potrebno tudi stro- kovno znanje. Po zgledu pio- nirjev sodobnega in tržno- usmerjenega gospodarjenja pred 14. leti so se ravnaili bližnji sosedje, po njih širša okolica. Nasveti kmetijske pospeševalne službe so jim bili dragocena pomoč. Prav tako tudi' krediti zadružne hranilna-kreditne službe. Danes je v tržno gospodar- jenje že zajetih preko 500 či- stih kmetij ali 75% vseh, ki so z odlokom »zaščitene« kot perspektivne. Poleg teh z za- drugo proizvodno sodeluje še ca. 350 meianih kmečkih gospodarstev. Skupna tržna proizvodnja je v letu 1980 znašala 525 i mleka, 17,5 kg govejega mesa, 65 kg perut- ninskega mesa in 830 kom. jajc na prebivalca v občini Mozii-je. Pri mleku in gove- jem mesu je delež proizvod- nje hribovskih kmetij že okrog 50%. Osnovna čreda govedi je 98% čistopasemska - sivor- java, 95% vseh govejih ple- menic pa je zajeto v umetno osemenjevanje. Genetska kakovost plemenskih govedi je po zaslugi 30-!ietne nepre- kinjene selekcijske in repro- dukcijske službe ter strokov- ne osveščenosti rejcev že na tako visoki ravni, da je čutiti vse večje zanimanje kupcev tudi iz drugih republik za dolgoročne nabave plemen- ske živine z našega območja. OBNOVA OVČJEREJE Ovčereja, ki je še pred ne- kaj leti vztrajno nazadovala in že bila obsojena na sko- rajšnji propad, se dokaj uspešno »rehabilitira- Šte- vilo ovac se je od leta 1976 do danes domala podvojilo. Prvi koraki so bili storjeni tudi za načrtno oživljanje ko- njereje, ki ji ponovno prizna- vamo vsesplošni družbeni pomen (turizem, SLO, re- zervna del. sila). Obsežni planinski pašniki vse bolj spreminjajo svojo podobo in postajajo po- membnejši vir v pi:ehranski bilanci živinoreje. 13 organi- ziranih pašnih skupnosti go- spodari ob strokovni in fi- nančni pomoči ZKZ, GG in KZS s preko 1500 ha skup- nih pašnikov in v letni sezo- ni prepase na njih od 900-1000 glav govedi. Tudi na področju izgrad- nje in ponudbe kmečko-turi- stičnih kapacitet so vidni le- pi uspehi, saj 29 urejenih kmetij že razpolaga s ca. 320 ležišči in kar 60% jih nudi polno penzionsko oskrbo. V družbenem sektorju kmetijstva, ki gospodari le z 120 ha obdelovalnih zemljišč (1,5% od vseh v občini), je bil doslej dan glavni poudarek obnovi hmelj skih nasadov in izboljševanju proizvodne te- hnologije, kar se pozitivno odraža na večjih hektarskih pridelkih in povečani pro- duktivnosti dela. 11 MILIJONOV LITROV MLEKA In kako v bodoče? V vse ostrejši bitki za večjo proi- zvodnjo hrane smo si s teko- čim srednjeročnim planom zastavili nalogo, da bi do leta 1985 v vseh oblikah proizvo- dnega sodelovanja z zadruž- nimi člani in kooperanti do- segli: 11 mio litrov mleka (-i- 34%), 750 ton klavne govedi (+ 50%), 100 ton viškov plem. tehc (-(- 100%), 20 ton klavnih in 10 ton plemen- skih ovac, 1500 ton brojler- jev (4- 20%), ter 15 mio konz. jajc (-1- 20%). Novih dopolnilnih proi- zvodnih dejavnosti ne name- ravamo uvajati, ker menimo. da je kljub spremljajočim problemom v živinoreji ven- darle dolgoročno gledano, najbolj zanesljiva tista proi- zvodnja, ki temelji na izkori- ščanju domačih krmskih vi- rov. Zavedamo se, da izpolni- tev navedenih planskih na- log ne bo lahka brez odgo- vornejše in večje akcijske zavzetosti vseh strokovnih služb pa tudi ne brez dolgo- ročnejših pospeševalnih ukrepov družbenoekonom- ske politike. Se zlasti zahtev- ne naloge nas čakajo pri spodbujanju hitrejšega ra- zvoja hribovskega kmetij- stva, kjer so še največje proi- zvodne rezerve, a žal, zaradi številnih objektivnih vzro- kov iz preteklosti - vse pre- malo izkoriščene. Pešanje delovne sposob- nosti ostarelih kmečkih go- spodarjev zlasti na hribov- skih kmetijah brez zagotov- ljenega nasledstva bo v pri- hodnje porajalo vse več pro- blemov, kako zagotoviti ta- kim ljudem primerno social- no varnost, njihovo zemljo pa ohraniti v proizvodni funkciji preko skupnosti zainteresiranih sosedov ipd. Takim nalogam zadruga ne bo kos brez aktivne po- moči KZS in Gozdnega go- spodarstva, pa tudi širše družbene skupnosti (investi- cijski sklad republike). ZDRUŽEVATI ZEMLJO V nižinskem delu bo ena temeljnih nalog, spoprijeti se z razdrobljeno agrarno strukturo in pospešeno izva- jati arondacije in druge obli- ke zložbe zemljišč v večje pridelovalne komplekse. Marsikje bodo predhodno potrebne tudi hidromeliora- cije zamočvirjenih zemljišč. Razvijanje in poglabljanje samoupravnega položaja združenih kmetov v njihovi zadružni organizaciji je na- daljna pomembna naloga, katere uspeh bo v veliki meri odvisen od sočasnega utrje- vanja dohodkovnih odnosov v reprodukcijskih celotah, pa tudi med temeljnimi or- ganizacijami v zadrugi. Planski cilji so torej razno- vrstni, obsežni in zahtevni. Obsegajo tako proizvodna kot družbenoekonomska in socialna področja zadružniš- tva. Uresničevati bi jih bilo veliko laže, če ne bi bile kmetijske organizacije kot OZD istočasno dolžne skrbe- ti tudi za razširjeno repro- dukcijo v podjetniškem smi- slu. Za vse te namene pa je ustvarjeni dohodek iz za- družnih dejavnosti mnogo prepičel. Šibka ekonomska osnova pa nujno botruje ob- čutkom, da so v zadružnih organizacijah pogosto slabi ali neurejeni samoupravni in dohodkovni odnosi. Najuspešnejše orožje za premagovanje takšnih in po- dobnih ovir pa je: nenehna in vztrajna borba vseh za- družnih delavcev in članov za večjo proizvodnjo, večji dohodek in boljše medseboj- ne odnose. Trenutne težave v kmetijstvu nam ne jemlje- jo poguma in volje, da z kar največjo zavzetostjo vseh strokovnih služb in še bolj- šim sodelovanjem z gozdar- stvom, krajevnimi skupnost- mi, strokovnimi institucija- mi, zlasti pa prizadevnimi kmeti vse zastavljene plan- ske cilje tudi uresničimo. LOJZE PLAZNIK AKCIJA ZA KRUH v skladu s splošnimi prizadevanji za večji pridelek pšenice odpiramo z današnjo številko NT stalno ru- briko AKCIJA ZA KRUH. V njej bomo sporočali o poteku akcije na širšem celjskem območju ter iz teh- noloških normativov za pridelovanje pšenice Kmetij, skega inštituta Slovenije v povzetkih objavljali stro- kovne nasvete. V današnji bomo glede na bližnjo setev predvsem spregovorili o kolobarjenju in pripravi zemlje na setev, v nadaljevanjih pa še o drugih ukre- pih za večji hektarski pridelek pšenice. Kolobarjenje: Za pšenico je značilno, da se v njivskem kolobarju slabo prenaša: pri prehitrem vračanju na isto njivo se močno razvijejo žitne nožne bolezni, ki pomembno zmanjšajo pridelek. Pšenica naj bi praviloma sledila listankam: ugodne predhodnice so krompir, enoletne metuljnice, silažna koruza in oljnice. Pšenica lahko sledi tudi lucerni in črni detelji, če ju pravočasno preor- jemo, da se zemlja do setve dovolj sesede. Travno de- teljna mešanica je manj primerna predhodnica, ker je običajno zapleveljena s pirnico, ki jo v žitnem posevku ne moremo uničiti Koruza za zrnje je zadovoljiva pred- hodnica le pri pridelovanju ranih sort, ki omogočajo dovolj rano oranje, da se zemlja pred setvijo pšenice še lahko sesede. Pri nas že lahko razširjeno dvopolje koruza - pšenica ni ugodno, ker je vzrok zakasneli setvi pšenice in ker povečuje okužbo pšeničnih posevkov z nožnimi bolez- nimi. Priprava njive za setev: Srednje globoko (20 do 25 cm) predsetveno oranje pripravimo dovolj zgodaj, da se zemlja sesede. Pre- pozno preorano, vendar dovolj osušeno njivo bi kazalo povaljati s kolutastim valjarjem. Neposredno pred se- tvijo pripravimo setveni sloj zemlje s predsetvenikom. Sloj naj bo drobno grudast, nikakor ne spremenjen v prah. S tem preprečimo zablatenje površine in kasnejšo tvorbo površinske skorje. Pred zaoravanjem koruznico, če je ostala na njivi, razceframo in raztrosimo ter opra- vimo temeljno gnojenje z mineralnim gnojilom (fosfor, kalcij). Namenom gnojenja zadostimo na primer s 600 do 700 kg/ha NPK 9:18:18. MITJA UMNIK ZRCALO FANI SVATINA HMEUARjf 4 »Dekle, ti si pa bistro, ampak tisto, da ne bo revežev, je pa bav bav, ker ti rečem, da reveži bodo, dokler bo svet stal.« Trgovski potnik se je odpeljal v noč, njegove besede pa sije Polona tudi dobro zapomnila. Ko ga je kasneje po vojni srečala na celjskih'ulicah, ga je vprašala, če je še vedno istega mnenja kot nekoč. »Seveda sem. Vojna mi je vzela vse, kar sem imel in ostal sem praznih rok. Vidiš, da siromaki vedno bodo in tudi bogatinov ne bo kmalu zmanjkalo.* Tisto noč je svetila luna, pokukala je na marof, kjer so spali naši znanci in motrila njihove obraze. Pri Meti se je ustavila in z njeno čarobno močjo je žena vstala in neslišno odšla po stopnicah in se odpravila na potep po vasi. Nato je prav tako neslišno prišla nazaj, zgrešila svoje ležišče in se zleknila k Jožku. Pravkar se mu je sanjalo, da ga preganja čarovnica, bolj je tekel, manjša razdalja je bi^a med njima. Končno ga je dohitela in ga stiskala k sebi. »Na pomoč!« je klical v spanju in se ves prepoten zbudil. Končno je začutil, da ga nekdo stiska k sebi in napol v snu je zagledal ženski obraz in še enkrat zakričal. Gospodar, kije slišal vpitje, je s svetilko v roki prišel v marof. da vidi, kaj se je zgodilo. »Čarovnica me je ujela,« je hlipal Jožek pod odejo. »Kje pa je tista čarovnica?<• »Poleg mene leži in me stiska«, je z glasom polnim groze odgovoril Jožek. Gospodar se je začel smejati, da se je zbudila Meta in začudeno gledala okoli sebe in nikakor ji ni šlo v glavo, da se je znašla pri Jožku, ko je vendar zvečer odšla spat na svoje ležišče na drugi strani. To se je zgodilo še večkrat, nočni sprehodi pa niso nikogar motili, saj so vedeli, da je Meta »mesečna«. Drugo jutro pa je Katica opazila, da ji manjkajo balete. Vedno jih je nosila v vrečki, zavezani okrog vratu, prejšnji dan pa se ji je vrvica strgala in Katica je potlačila vrečko kar v žep. Neža je vsakomur izprašala vest in ko ni ugoto- vila, kdo je tat, je predlagala, da so ji prispevali tisti dan nekaj hmelja. Katica se je vsem srečno zahvalila in bila prepričana, da ji balete ni vzel nihče iz njene skupine. Janez je moral ponoči izmenično z gospodarjem sušiti \ hmelj, zjutraj je bil slabe volje, katera ga še na njivi ni zapustila. Ko je nadvigoval hmeljevko, je veliko »panog* preščipnil, da je hmelj začel kmalu veneti. »Zlodej frdamani! Kako pa si danes nategoval, da hmelj veni?* se je jezila nad njim Katica. Poloni je bilo prepira dovolj in je predlagala, da bi kaj zapele. Saj res. Kakšni obiralci pa smo, so pritegnile še druge. »Pojmo tisto,« je prosila Katica, »snoč pa dav' je slanca padla...« Peli so že drugo pesem in čas je hitro mineval. Popoldne so peli še na sosednji njivi, kot bi hoteli pokazati, da tudi oni znajo peti, čeprav so jo zavijali po svoje. Mrak je že padel na zemljo, v bližnji cerkvi je zvonilo, na.ši znanci pa so se še zadrževali na njivi, ker je bilo prijetno delati v hladu. Mimo njive so prišli sosodevi obiralci in vprašali: »Mislite vi še za mežnarjeve otroke delati?« Jožek, ki ni razumel pomena besed, je rekel, da za mež- narjeve že ne bo obiral, naj si ga sami smukajo. Ženske so se mu smejale, Katica pa mu je rekla: »Jožek, ti še marsikaj ne več. No nekaj te bomo ze naučile, če boš prišel še večkrat v hemlj, boš pa še veliko izvedel.« »Greste dekleta jutri na veselico,« je vprašal sosedov obiralec, tisti, ki je vsak večer pred marofom raztegoval harmoniko. »Gremo!« je za vse štiri odgovorila Polona, ki ni trpela cincanja. »Prileglo se bo, že dolgo nisem plesala,« je odkrito dejala Pepca. Zvečer dekleta niso odšla spat kot po navadi, ampak so zavile v sadovnjak, si natrgale nekaj hrušk, nato pa po bližrjici smuknile k Savinji. Noč je bila topla, brez vetra. kot nalašč za kopanje. Dekleta so prisluhnila. Razen šume- nja reke ni bilo slišati ničesar Začele so odlagati obleko na obrežje, kos za kosom. Pri hlačkah se je Francka ustavila: »Saj ne moremo kar brez... v vodo.« Sram jo je bilo, nikoli se še ni gola kopala v Savinji. »Brž hlačke dol in v vodo!« je komandirala Katica in se prva spustila v vodo. »Se bomo mar svojega telesa sramo- vale, jutri pa odšle umazane na veselico.« Nobena od deklet ni znala plavati, tekale so po vodi in se prešerno smejale. Ko je bilo Pepci dovolj kopanja, je pohi- tela na obrežje, da se ogrne z brisačo, ker jo je začelo mraziti, oblek pa ni nikjer opazila. Tekala je po obrežju in kot nora iskala obleko, a vse zaman. Iz vode so se pokazala še ostala dekleta in prav tako brezuspešno stikale za obla- čili. »Bog nam pomagaj!« je vzdihnila Francka »kaj smo pa zdaj?« Počepnile so v travo in čakale, da se bo zgodil čudež. Takrat pa so zagledale fante, ki so prihajali nasproti in se jim škodoželjno smejali. »Barabe, kako ste nas prestrašili!« se je kregala Polona, »ali veste, da to ni lepo od vas? Obljubite, da kaj takega ne naredite več, sicer je konec prijateljstva med nami.« »Ne, res ne bomo!« so obljubili fantje, ko jim je bilo te potegavščine sproti žal. Skupaj so se vračali v vas. Tam kjer se pot odcepi k sosednji domačiji, so se ustavili in zapeli. »Še tisto dajmo: Od Celja do Žalca...« so prosili fantje, ki jim še ni bilo do spanja. Gotovo bi na vasi še dolgo odme- vala pesem, če ne bi priletel kamen in zadel enega fanta v nogo. »Kršen duš! nekdo nas kamenja. Pojdimo! Noč ima svojo moč!« Dekleta so se odpravila tiho na marof, da ne bi zbudile ostalih, ki bi jih gotovo obsojale. V nedeljo so obiralci spali dlje kot ob delavnikih. Obirati niso nameravali, za v cerkev je bilo pa še dovolj časa. Naši znanci so prijetno čebljali, ko je vstopil Janez v nedeljski obleki, v kateri je bil videti res čeden. »Kaj danes ne nameravate vstati? V verandi vas čaka zajtrk,« sije izmislil Janez, ki se drugače ni znal zgovoriti. »O, glejte Janeza, kako se je nališpal. Kot ženin. Pa menda nisi prišel katere snubit na marof?« ga je podražila Katica in izzivalno odkrila gole noge. 36 - "'O- september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 17 fjRIZEM NA KMETIJAH NEORGANIZIRANO 00 GOSTOV neenotna turistična ponudba v gomjesavin/ski dolini v zadnjem času turistična jiudba v gornjesavinjski jolini ne zadovoljuje gostov, ig vedno prihaja veliko go- jgv, vendar se ne vračajo, ^zrok^ za to je iskati tudi v neustreznosti družbenih ob- glctov, ki so potrebni koreni- je obnove. Tako je trenutno najbolj donosen in zaželen (urizem na kmetijah. V to dejavnost je usmerje- jjih 29 kmetov. Razpolagajo . 320 ležišči. Več kot polovi- ca kmetov nudi svojim go- jtom kompleten penzion. Ostali, ki nudijo le polpen- ^ion, pa se povezujejo z za- sebnimi in družbenimi gosti- 0. Sodelovanje je uspešno, fako lahko vsak izmed go- jtov plača poln penzion, s tern, da ima ločeno prehrano in prenočišče. Zanimanje za to dejavnost je med kmeti še precejšnje. V preusmerjanju je še 30 kmetij. Tako bo ob Iconcu srednjeročnega ob- dobja v gornjesavinjski doli- ni predvidoma na razpolago 600 ležišč. SKUPNA RECEPCIJA IN NOVO TELEFONSKO OMREŽJE Številke so spodbudne, vendar vse le ni tako, kot bi moralo biti. Kmetje .so pri pridobivanju gostov v pre- težni meri prepuščeni svoji iznajdljivosti. Tisti, ki se s tu- rizmom na kmetijah ukvar- jajo že dalj časa, nimajo pro- blemov z zasedbo. S solidno ponudbo so si pridobili stal- ne goste. Drugače pa je z za- četniki v tej dejavnosti. Večina izmed njih doslej ni imela telefona. Tako je bi- la povezava s turističnimi društvi in organizacijami skoraj nemogoča. Nekateri so sicer še sedaj brez telefo- na, vendar ga bodo tudi ti kmalu imeli. Telefonsko omrežje se namreč pospeše- no gradi. Naslednje, kar je botrovalo takšnemu stanju, je bilo nepovezano in razpr- šeno delovanje organizacij in društev, ki se ukvarjajo s tu- ristično ponudbo. V bodoče naj bi bilo bolje. K temu naj bi pripomogla na novo usta- novljena skupna recepcija. Naloga le-te je, da vodi pre- gled nad vsemi kapaciteta- mi, da skrbi za reklamo in da sprejema ter razporeja goste. Ob tem je potrebno povedati še to, da se nekateri kmetje ne nameravajo posluževati uslug recepcije in sicer zara- di plačevanja takse. Ne stri- njajo se s tem, da bi plačevali takso tudi za goste, ki-jih pri- dobijo sami. Kot kaže, vpra- šanj, o katerih se je potrebno sporazumeti, nikoli ne zmanjka. O propagandi skoraj da ne moremo govoriti. Vse, kar je bilo doslej storjenega, je pro- spekt »Počitnice na kmeti- ji«, katerega je izdala Za- družna zveza Slovenije. Pro- spekt je natiskan v štirih je- zikih in oprernljen z vsemi podatki o kmetijah. Vseka- kor zaželena in potrebna no- vost. Toda prospekt je pošel, za izdajo novega pa ni denar- ja. Ob dejstvu, da so nosilci turizma v tem delu Slovenije Izletnik Celje, Turizem, go- stinstvo in propagana iz Ve- lenja in Turist Mozirje, bi se le-ta moral nekako zbrati. Sodelovanje med turistič- nimi društvi obstaja, vendar ni zadovoljivo. Turistična zveza je premalo aktivna in kadrovsko nepopolna. O tem bo tekla beseda na nasled- njem občnem zboru. Cilj občnega zbora je, da vključi v turistično zvezo poleg predstavnikov turističnih društev tudi predstavnike združenega dela, zlasti pred- stavnike turističnih delov- nih organizacij in zasebnih gostov. VILI EINSPIELER »SAVA« RASTE Gradnja novega hotela »Sava« v Rogaški Slatini uspešno napreduje. V bi- stvu gre za hotelski kom- pleks in za povezavo dveh dosedanjih hotelov z novim objektom, ki bo imel 326 postelj, restavra- cijo s 550 sedeži, več loka- lov itd. Celoten kom- pleks, v povezavi s hote- lom Park in Zagrebški dom, bo imel 480 postelj, in bo s podzemnim ho- dnikom povezan z novo terapijo in pivnico, od tod tudi z Donatom in Zdra- viliškim domom. Raču- najo, da bo novi objekt sprejel prve goste julija ali avgusta prihodnje leto. MB TURISTIČNI DROBIŽ z REKREACIJO DO ZDRAV- JA - Kolektiv zdravilišča Roga- ška Slatina je izdal ličen pro- spekt »Z rekreacijo do zdravja«, ki opozarja na vse prednosti, ki jih kraj nudi s svojo okolico, športnimi objekti, programirano rekreacijsko vadbo svojemu obi- skoveilcu. S prospektom priporo- čajo vključitev v programirano rekreacijsko vadbo in tudi po- moč in nasvete strokovnega zdravstveno-rekreacijskega de- lavca. Prospekt velja za sezono 1981/82. PLANINSKI VODNIK PO OKOUCI BLEDA, BOHINJA IN KRANJSKE GORE - Medobčin ska Gospodarska zbornica za Go- renjsko in predsedstvo gorenj- skih planinskih društev sta po- skrbela za izdajo drobne knjižice, za planinski vodnik, ki ga lahko s pridom uporabijo turisti, ki letu- jejo na Bledu, v Bohinju in Zgor- nji Savski dolini. Seveda tudi drugi. V njem je izbor lahkih in srednje težkih, predvsem pa kra- jinsko zanimivih izletov in tur na bližnje planine in vrhove. TURISTIČNO ZANIMIVI SLAPOVI V SLOVENIJI - Slo- venija se ponaša z okoli 90 slapo- vi, ki so vse pogostejši cilj izletni- kov in turistov. Vsi turistično ni- so enako zanimivi, saj dostop do nekaterih zahteva že alpinistično plezanje, drugi pa so vredni ogle- da le v določenih mesecih, oziro- ma letnih časih. Turistično infor- macijski center Turistične zveze Slovenije pa je na podlagi popisa slapov, ki ga je opravila ekipa sodelavcev Zavoda SRS za var- stvo naravne in kulturne dedišči- ne, posredovala opis, lego in do- stopnost tistih slapov, ki merijd v višino več kot 10 metrov in so vredni ogleda. Ta spisek zajema devetnajst slapov, med njimi tu- di Rinko, slap Savinje. NOVi VIDIKI SAVINJSKEGA GAJA Savinjski gaj. Velika pri- dobitev za Mozirje, Gornjo Savinjsko dolino in Sloveni- jo. Spomenik, ki potrjuje, kaj lahko dobimo in imamo, če hočemo, če se dogovori- mo, tu,di zavihamo rokave, združimo sredstva in še kaj. Savinjski gaj pa ni le ime- nitna hortikulturna pridobi- tev, marveč je tudi turistična mikavnost. Že doslej, odkar je odprt, je privabil okoli 200.000 ljudi. V njem niso samo vzorno urejene gredice, ampak tudi nekaj etnografskih objektov. V zadnjih dneh, zlasti pa v okviru prireditev za praznik občine, so nekateri med nji- mi vzbudili še posebno po- zornost in hkrati opozorili, da bi lahko bili nekaj več kot samo razstavni predmeti. V stari kovačiji je prav te dni in še ves ta mesec razsta- va plastik kiparja Janka Do- lenca. Izredno domače oko- lje, ki bi lahko tudi kdaj poz- neje sprejelo med svoje ste- ne še druge likovne ustvar- jalce, morda tudi manjši ko- morni ansambel za nastop in podobno. In potem kmečka hiša, ki jo oskrbuje domače turistič- no društvo. Tudi njeni pro- stori so takšni, da vabijo. Do- mače okolje je vedno najlep- še. Tudi toplo. Zdaj namera- vajo povsem urediti črno ku- hinjo, zakuriti tudi v kmečki peči. In če bo vse to delova- lo, kot se spodobi, bo lahko ta hiša tudi za različna prijet- na srečanja, seveda ob do- mačem kruhu, jabolčniku, orehih, sadju in podobnem. Bodo vse to izkoristili?! M. BOŽIČ VELIK KORAK NAPREJ Dajmo priznanje tistemu, ki si ga za- služi. Tokrat kolektivu gostinske delov- ne organizacije Turist Mozirje, ki ima sedež uprave v Nazarjah. Čeprav ima pred seboj še veliko težkih in odgovor- nih nalog, je treba že zdaj zapisati, da je premagal stare težave in stopil na pot, ki veliko obeta. Prvi vidni znak takšne spremembe je pozitivna poslovna bilanca ob letošnjem polletju, nadaljnji notranja utrditev ko- lektiva in tretja jasni vidiki razvoja. Kolektiv se je lotil nalog zavestno in sprejel nove obveznosti z veliko odgo- vornostjo. Pri tem kaže povedati tudi to, da se osebni dohodki že lani niso spre- menili. Toda, ljudje so se zavedali dej- stva, da bodo lahko o povečanju oseb- nih dohodkov govorili šele tedaj, ko bo- do ustvarili večji dohodek. V ukrepih, ki so jih uvedli za boljše poslovanje, so tisti, ki so posegli na ka- drovsko področje, na uskladitev števila zaposlenih glede na naloge in obseg del, tudi na ustvarjeni dohodek, in seveda na vzdrževanje opreme, inventarja in podobno. Za kaj več ni bilo denarja. Uspeli so, da so dosegli optimalno ka- drovsko zasedbo. Ob tem je treba pove- dati, da so navzlic zmanjšanju števila zaposlenih za okoli deset odstotkov po- večali obseg storitev, da so prodali več kot leto dni prej in podobno. Vse to seveda ni šlo brez naporov, prizadevanj in zavestnega dela. In tu je tista moč kolektiva, ki si zasluži pozornost in priz- nanje. Tako si ustvarjajo tudi pogoje za povečanje dohodka in za uskladitev osebnih dohodkov. Korenito so posegli tudi na stroškov- no področje in izdatke zmanjšali pov- sod, kjer so lahko. In še nekaj - znotraj delovne organiza- cije so uvedli ločene obračune poslova- nja za sleherno gostinsko enoto. In tako so kaj hitro ugotovili, kje delajo dobro, kje slabše in podobno. Tudi zakaj. S tem so si odprli pot za nadaljnje reševanje notranjih vprašanj, za dobro gospodar- jenje in podobno. Karte so v rokah de- lavcev. Od njih je zdaj odvisno, kako bodo igrali, kako delali in poslovali. To je torej tisto, ki govori o zrelosti kolektiva, o notranjih prizadevanjih za dobro gospodarjenje, za dobro delo. V tem je premik, na katerega so v kolekti- vu ponosni in ki jim daje dobro osnovo za nadaljnje delo in reševanje nalog. V razvojnem načrtu izstopata zlasti dve nalogi. To sta Logarska dolina in nov hotel v Mozirju. Zaradi novega hotela v Mozirju so v teku dela za pridobitev vse potrebne do- kumentacije. Čakajo še na zazidalni načrt za Loke. V kolektivu pravijo, da se zadeve počasi premikajo naprej, da bi torej morali pohiteti. V Logarski dolini je zdaj pripravljeno le smučišče z 270 m dolgo vlečnico. Ob- jekta, kjer bi naj bil tudi manjši bife, sanitarije in še kaj, zaenkrat še ni. Zdaj se za rešitev te naloge najbolj zavzemajo Solčavani, pri Turistu pa pogrešajo bolj konkretnih akcij, tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev v ob- čini za uresničitev naloge. VSE VEČ TEKOČIH RAČUNOV Tekoči računi. Poglavje, ki dobiva v mo- dernem času življenja vse večji pomen, po- glavje, ki iz dneva v dan pridobiva na ugle- du in veljavi. Zato tudi vse več tistih, ki se odločajo za tekoče račune Pri Ljubljanski banki Splošni banki Celje je zdaj že 10.164 lastnih tekočih računov, torej 200 več kot jih je bilo pred dvema mesecama. Prav zato kaže o pomenu, prednostih in drugem o tekočih računih spregovoriti in pisati pogosteje. Tekoči računi pomenijo tudi varčevanje, prinašajo lažje plačevanje tekočih in nekaterih stalnih obveznosti, so skratka del našega vsakdana. Zato v tem in še nekaterih naslednjih prispevkih nekaj misli o tekočih računih, nekaj napotkov, priporočil Ne prezrite jih! TEKOČI RAČUN ZA VAS J€ ŽE PRIPRAVLJEN Tekoči račun lahko v temeljnih bankah, združenih v Ljubljansko banko - Združeno banko, torej prav tako v LB Splošni banki Celje, ustanovi sleherni občan SFRJ, ki ima redne prejemke (osebni dohodek, po- kojnino) ali če stalno poslovno sodeluje z banko. Takoj, ko na račun prispe prvo na- kazilo, dobi imetnik čekovno karto in blan- kete in lahko začne s čeki plačevati svoje izdatke, uporablja pa lahko tudi vse druge načine brezgotovinskega poslovanja, ki jih tekoči račun omogoča. Med temi možnost- mi je posebno pripravno trajno pooblastilo za plačevanje ponavljajočih se obveznos'li (npr., naročnine, električna energija), ki lahko predvsem pri vodenju gospodinjstva prihrani veliko časa Zato je Ljubljanska banka pripravila še prirejeno inačico teko- čega računa, ki je namenjen samo za po- slovanje s trajnimi pooblastili. S SREDSTVI NA TEKOČEM RAČUNU LAHKO RAZPOLAGA TUDI DRUGA OSEBA, ČE JO ZA TO POOBLASTITE Imetnik tekočega računa lahko ob usta- novitvi ali kdaj pozneje pooblasti za razpo- laganje s sredstvi na računu tudi drugo osebo. Pooblaščena oseba dobi čekovno karto in blankete in povsem samostojno posluje s sredstvi na računu. Pomembno pa je, da imetnik in pooblaščena oseba pri vodenju evidence porabljenega denarja upoštevata skupno vsoto izdanih čekov. KAKO PLAČUJETE S ČEKI? ček povsem enakovredno zamenjuje go- tovino. Zato je potrebno pri uporabi upo- števati pravila, ki zagotavljajo varnost imetniku in banki. Pravilno izpolnjen ček vsebuje: kraj in datum izdaje, znesek s številko in beseda- mi, ime in naslov upravičenca, podpis imetnika tekočega računa. Občan, ki s čekom plačuje, mora k čeku priložiti na vpogled še čekovno karto in osebno izkaznico. Z enim čekom je mogo- če poravnati račun od 100 do največ 4000 din. Za večje zneske pa je potrebno izpol- niti več čekov. KAKO S ČEKI DVIGATE GOTOVINO? Postopek za dvig gotovine, ki je še ve- dno potrebna za razne drobne izdatke, je enak kot pri plačevanju s čeki. Le v rubriko upravičenec se namesto imena in naslova vpišeta besedi »meni osebno«. V svoji enoti banke lahko imetnik vnovči posamezne čeke na neomejen znesek, v okviru sredstev na računu. Do 4000 din s posameznim čekom pa je možno dvigati gotovino tudi v vseh bankah v Jugoslaviji, v poštnih hranilnicah na področju Reke, Ši- benika, Slovenije in v večini mest v Vojvo- dini. (Nadaljevanje sledi) 18. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september PTUJSKI FESTIVAL »SAVINJSKIH SEDEM« JE VŽGALO Nastopili le trije ansambli s celjskega območja Dvanajsti festival domače zabavne glasbe v Ptuju se je končal v soboto zvečer in znova dokazal, da bi mnogi radi bili glasbeniki. Zal so želje prema- lo. Kajti treba je tudi ogromno vaditi in se učiti. Tako pa je bila vsaj polovica ansamblov, ki se je predstavili na ptuj- skem festivalu takšna, ki na prireditev ni sodila. Res je prireditev namenjena v glavnem manj znanim narodnoza- bavnim ansamblom, toda nič hudega ne bi bilo, če bi več pozornosti name- njali kakovosti, pa četudi bi zaradi te- ga bilo tekmovanje krajše. Druga zna- čilnost nastopajočih je bila (spet je ne- kaj svetlih izjem), da so bili pevci slabi in instrumentalisti solidni ali pa obrat- no. Vsi skupaj pa so tekmovanje vzeli hudo zares. Večino je dajala trema, pu- blika pa je bila v glavnem zadovoljna, zavzeto je spremljala vseh 25 nastopa- jočih ansamblov, ki so predstavili vsak po dve melodiji. Le tu in tam se je kdo vprašal, koliko slovenskega duha je sploh v vsem tem. In bore malo slo- venskega bi človek našel tu. Začenši z »narodnimi« nošami, v katere so bili odeti vrli glasbeniki, ki so znali tako lepo pisati besedila v stilu Slovenija ljubim te, domovina moja in tako na- prej. Organizatorji prireditve Ratio-Te- dnik Ptuj si za izpeljavo prireditve za- služijo polivalo, če pa bi v bodoče no- vinarjem, ki niso ravno iz Ljubljane, preskrbeli vsaj kakšen stolček za spremljanje prireditve, tudi ne bi bilo Člani ansambla Savinjskih sedem so znova osvojili najvišje odličje, kar dokazuje, da so svoje delo dobro zastavili. To je ansambel, ki je drag gost na vseh prireditvah zabavnega značaja. nič narobe. S celjskega območja so letos nasto- pili le štirje ansambli. Napovedan je bil tudi nastop ansambla Vikija Ašiča iz Celja, ki pa potem ni nastopil, zato pa so se za bronasto, srebrno in zlato odličje potegovali Rogaški instrumen- talni kvintet iz Rogaške Slatine, Vetro- vi iz Radeč, Šaleški instrumentalni kvintet iz Velenja ter Savinjskih se- dem iz Liboj. Prva dva ansambla bosta morala še kar pošteno vaditi, če želita kdaj prispeti še kam dlje od ptujskega festivala. Šaleški instrumentalni kvin- tet pa je osvojil srebrno odličje. Resni- ci na ljubo je treba zapisati, da smo od tega ansamble, ki obstaja že veliko let, pričakovali več. Zato pa so barve za nas, s celjskega območja, odlično zastopali člani an- sambla Savinjskih sedem, s katerim prepevata Franc Koren in Anka Hri- bovšek. Z melodijama, ki jih je napisal vodja Štefan Frece, so razbili dolg čas, spravili publiko na noge in navdušeno ploskanje jih je privabilo nazaj na oder. V zahvalo za ploskanje so v svoji vnemi zaigrali in zapeli še narodno Kaj mi nuca planinca. Razumljivo je, da se je takoj našlo nekaj nevoščljivcev, ki so pravili, da to ni fer. Savinjskih se- dem je zares ansambel, ki mu gre vsa pohvala. Seveda ni naključje, da je ta- ko že drugo leto zapored osvojil zlato odličje. Zamerimo jim lahko le to, da organizatorjem niso pravočasno posla- li naslovov skladb. Na glasovnih listi- čih, publika, je namreč tudi glasovala za eno izmed nagrad, tako ni bilo napi- sanih skladb tega ansambla, kar je pravzaprav odraz površnosti. Te pa od Savinjskih sedem zares nismo priča- kovah. JANEZ VEDENIK Šaleški instrumentalni kvintet ali ŠIK - z osvojitvijo srebrnega odličja so razočarali. Več smo pričakovali od teh glasbenikov. Ml IN ZDRAVJE NOVA POTA MEDICINSKIH RAZISKAV Piše: doc. dr. mgr. Janez Kraševec v zadnjih dvajsetih letih je razvoj medici- ne zagotovo skokovit. Pojavljajo se popol- noma nove smeri in raziskave, veje medici- ne, da včasih na prvi pogled sploh ne vidi- mo medsebojne povezave. Tako na primer govorimo o novih pojmih genske tehnologi- je, produkcije protiteles, imunokemiji, transplantacijah, toksikoloških pojmih, o novih metodah medikamentoznih terapij itd. Vendar pa imajo vsa ta področja skupen imenovalec - odvisnost od poznavanja živ- ljenja in delovanja celic človeškega telesa. Ce hočemo v bodočnosti medicine narediti res velike korake v znanstveni tehnologiji, mora biti jedro raziskav celična biologija. Naj se omejim na nekatera področja, ki ča- kajo še nove raziskovalce, nova pota in nove tehnološke možnosti. Najprvo nekaj o zamejenih novotvorbah, napredku raziskav in izgledih za bodočnost. Raziskovanje novotvorb je gotovo ena vo- dilnih nalog tako sedanjosti, kot bodočno- sti. Statistike nam povedo, da skokovito na- rašča število primerov pljučnega raka pri moških, manj pri ženah. Tako je bilo regi- striranih pred petdesetimi leti v ZDA le ne- kaj primerov pljučnega raka na sto tisoč moških, pred petindvajsetimi leti že približ- no trideset in v zadnjem letu že štiriinpetde- set. Pri ženah je število v vseh teh letih naraslo iz približno dveh na trinajst prime- rov. Pri tako naraščujočem številu ne gre le za zdravstveni, temveč tudi za socialni pro- blem. Zato moramo borbo proti nikotinu, alkoholu in drugim škodljivcem kot poten- cialnim povzročiteljem raka smatrati za re- sno. Karcinom dušnikov sledi takoj za pljučnim pri obeh spolih, nadalje je po- memben rak črevesja. Pri ženah srečamo pogosto rak dojk, pri moškem pa seveda na prostati. Na srečo in zahvaljujoč hitri diag- nostiki in obveščenosti prebivalcev pa pada število primerov raka na želodcu in mater- nici. Tudi rak trebušne slinavke rahlo nazadu- je, čeprav pravega vzroka nastanka tudi ne vemo, pravijo, da je uživanje alkohola po- memben dejavnik. Seveda, da še naprej ostane bistveno vprašanje onkologije, medi- cinske veje, ki se bavi z zdravljenjem novo- tvorb, razlikovati med zdravo in rakavo celi- co. Ta naloga čaka tudi v bodočnosti mole- kularne biologe in biokemike. Važnost, ki jo ravno ti polagajo na raziskave, je tudi v iskanju značilnih snovi - markerjev. Ti naj bi določali mejo med zdravim in bolnim in tako nakazovali nastopanje recidivov posa- meznih novotvorb. Nekaj o tem je že znane- ga pri karcinomskih antigenih in alfa feto- proteinih. Tekom časa pa so v laboratorijih odkrili tudi vrsto snovi, ki so specifične za tumor, tako imenovana protitelesa. Računa- jo, da bodo ta protitelesa v bodočnosti lahko vezali na odgovarajoče citditatike, to je sno- vi, ki zavirajo rast rakavih celic. Interferon je v zadnjih desetih letih odkrita snov, ki daje veliko upanja pri zdravljenju zločestih tvorb. Seveda, da ga ne moremo uporabljati kot vsesplošno čudežno zdravilo. Njegovo delovanje v celotnem imunološkem siste- mu še ni dokončno pojasnjeno. Proizvajajo ga iz človeških levkocitov, t. j. belih krvničk. S pomočjo genske tehnologije je v bodočnosti pričakovati proizvodnjo člove- škega interferona s pomočjo bakterij. Do sedaj so rezultati ohrabrujoči, vendar neu- speha ne moremo vedno pripisati zdravilu. Večkrat je možna nepravilna doza ali pa slaba čistost preparata. Nadaljnje vprašanje sodobnih raziskav so tudi antagonisti folne kisline. Levkemične celice imajo namreč veliko potrebo po tej spojini, medtem ko normalne manj. Anta- gonisti folne kisline, kot npr. preparat Methotrexat imajo zato možnost zaviralne- ga učinka pri kemoterapiji levkemije. Tudi na nekatere druge novotvorbe ima ta prepa- rat pozitiven učinek. Tudi tu čaka farmako- loge nadaljnje poglobljeno raziskovanje. Biologi pa, ki se bavijo z razmnoževanjem in razvijanjem celičnih kultur, pa bodo še naprej raziskovali razmnoževanje in množe- nje rakavih celic v tkivih. Rezultate takih raziskav rabi tudi zdravnik pri načrtovanju svojega zdravljenja. Natančno mora določiti dozo ter optimalne časovne razmake med kemoterapijo in obsevanjem. Seveda, da da- jejo tudi prednost kirurškemu zdravljenju, ki je skoro vedno najboljše v kombinaciji s kemo in obsevalno terapijo. Zdravnik, ki te bolezni zdravi, pa odloči vrstni red. Ali je prvo kirurško zdravljenje, kateremu sledi kemoterapija in obsevanje, ali pa najprej primarno novotvorbo kemoterapevtsko in z obsevanjem omejimo in zmanjšamo, poseb- no metastaze in nato kirurško odstranimo. Po tem posegu pa ležišče novotvorbe po- novno obsevamo. Za kemoterapijo trde, da je še posebej učinkovita pri raku dojke, saj se je doba statističnega preživetja žene povzpela iz 48 na 63 odstotkov. To pa je, kot trdijo, velik uspeh tega stoletja v boju proti temu, pri ženi tako pogostem, obolenju. Napredek v boju proti rakavim obole- njem je tudi v kompjuterski tomografiji in sredstvih, ki novotvorbo narede bolj občut- ljivo za obsevanje. Z aksialno kompjutersko tomografijo je postala jasnost lokacije ir. oblike novotvorbe boljša. S senzibilizacijo na žarčenje pa pospešimo občutljivost, kajti novotvorbe so velikokrat zelo odporne. Ne- kateri avtorji svetujejo pogostejše kromato- grafske analize množine nekega protiraka- vega zdravila v organizmu, da bi kombinaci- ja kemoterapevtikov in obsevanja pri zdrav- ljenju raka bila minimalno toksična in mak- simalno učinkovita. In že smo pri pokazate- ljih uspešnosti! Predpogoj za ocenjevanje je, da vsi specialisti, ki sodelujejo pri zdrav- ljenju raka kirurško, kemoterapevtsko in obsevalno, uporabljajo enotna merila uspešnosti. Do sedaj je norma poprečno preživetje po petih letih in podajanje odstot- ka, oz. nazadovanja procesa. Tovrstni bol- nik pa ne rabi samo hitro in najboljšo po- moč, ampak tudi prognozo življenjske do- be, da bi kar najbolj normalno živel. Zato je pač potrebno upoštevati čas od postavljene diagnoze in začetka zdravljenja. To pa naj bo čimpreje je mogoče, od prvih opažanj bolnika samega in njegovih težav. Ne na- zadnje nekaj o boljših možnostih preživetja omenjene petletne dobe. Le na osnovi kon- troliranih kliničnih raziskav lahko pravilno ocenjujemo učinek neke metode zdravlje- nja. Nasploh pa lahko gledamo na bodočnost z optimizmom, kar se tiče uspešnosti v ho]^- To nam potrjujejo izkušnje zdravljenja akutne limfoblastične levkemije, ki je še pred tridesetimi leti imela kaj malo upanja na srečen izid. Do leta 1956 avtorji v ZDA ne navajajo petletne dobe preživetja, bila je le okoli šest mesecev. Že leta 1962 je bila po- prečna doba preživetja petih let pri 10 od- stotkih bolnikov, danes pa je ta odstotek preko 50. To je tipično kot dokaz napredka in pomembnosti medicinskih raziskav ter upanje, da bomo tudi ta obolenja uspešno premagali. SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CEUE razpisuje abonma za sezono 1981/82 v programu je šest uprizoritev: Milan Kleč POLKA Moliere ŽLAHTNI MEŠČAN, Henrik Ibsen GOSPA 2 MORJA, Wendy Kesselman SESTRI, Milan Kundera JAKOB IN NJEGOV GOSPODAR, Alenka Goljevšček KRALJ MATJAŽ, KAKO SE IMAŠ? Dosedanje abonente vljudno vabimo, da obnovijo svoj abonma še do 12. septembra, nove pa bomo vpisovali od 14. do 19. septembra. Gledališka blagajna je odprta dnevno od 9. do 11. in od 18. do 20. ure. Lesnina - proizvodno In trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki, pohištvom in gradbenim materialom n. sol. o. Ljubljana, Parmova 53 razpisuje po sklepu razpisne komisije tozd Lesna industrija Bor n. sub. o. Laško, Rečica pri Laškem, dela oziroma naloge direktorja TOZD Bor Laško Kandidati za navedena dela oziroma naloge morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo visoko ali višjo strokovno izobrazbo lesne ali ekonomske smeri in najmanj 5 let ustreznih delov- nih izkušenj. Poleg navedenih zahtev morajo kandidati za sprejem v delovno razmerje izpolnjevati naslednje pogoje: - imeti morajo ustrezne moralnopolitične vrline, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnopolitičnih meril, ter zagotavljajo dosledno ra- zvijanje in utrjevanje samoupravnih socialističnih odnosov ob celoviti oceni uspešnosti dosedanjega dela. Delavec, ki opravlja dela oziroma naloge direktorja TOZD BOR Laško, ima posebna pooblastila in odgo- vornosti ter se izbira za dobo 4 let. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v zaprti ovojnici na naslov: Lesnina, razpisna komisija za imenovanje di- rektorja BOR Laško, 63270 Laško v 15 dneh od dneva te objave. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po konča- nem sprejemanju prijav. ^( 36-10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK-stran 19 STROKOVNJAK SLOVENIJALESA SVETUJE MANTA PROGRAM Program dnevnih in mladinskih sob z imenom MANTA je doslej prejel že vrsto najvišjih priznanj. Regal iz programa Manta je sestavljen iz vrste širokih in ozkih enako globokih navpičnic, ki so razdeljene z lesenimi in zasteklenimi površinami, z odprtimi in zaprtimi premičnimi policami, s predali in predalčki Zasteklene površine z notranjo razsvetljavo učinkujejo na moč dekorativno. Robovi lesenih površin: vrat, polic in predalov so poudarjeni z zobljenimi nalimki iz masivnega lesa. Regal iz programa Manta je v štirih različnih izvedbah, sedenju in prijetnemu počitku pa je namenjena eno, dvo in trisedežna garnitura oblazinjenega pohištva. MANTO DOBITE V DOMU POHIŠTVA, ZIDANŠKOVA 10, V CELJU ALMA M. KARLIH^ SAMOm movAm 75 v ROTORUAJU Nekega dne me je povabil za teden dni v goste pastor iz Hotoruaja, ki leži na gejzirskem območju sredi pristne niaorijske dežele, da hi tudi tam govorila o svetovnem miru, o japonski umetnosti in na splošno o svojih potova- nJin. Moja culica je bila hitro povezana in ob osmih zjutraj Sem sedla na vlak, da bi bila proti večeru na cilju. Pri nas 'kimamo pravih predstav o odoaljenostih. Rotorua leži na sredi med Aucklandom in Wellingtonom, do nje pa prideš, se pelješ najprej po glavni, potem pa še po stranski železniški progi. Na zemljevidu je videti majhen otok, v desnici pa se pelješ z brzcem od WeUingtona do Aucklanda ^ko dolgo kot od Dunaja do Hamburga, do skrajnega konca severnega otoka je pa še dlje. Vožnja je bila prekra- sna. Vlak je hitel mimo razprostranjenih zemljiških pose- stev z njivami pa s travniki, polnimi čred, in mimo goščave, ko pa je splezal po skalah navzgor so ga obdale sive ka- mnite gmote, iz skalovja so molele tijeve veje z belim.i 'cvetovi, na njem je raslo neznansko veliko lišajevin mahov 'n nešteto nenavadnih ovijalk, to sliko pa so še polepšali Potočki, ki so v večjih in manjših slapovih padali s skal. Področje z vročimi izviri leži tisoč metrov nad morsko Sladino. Zdaj v juliju, ko je na južni polobli zima, se je v ''^zpokah nabralo ivje, v Tororuarju pa so bila tla zvečer Pokrita z zmrzaljo, čeprav tu nikoli ne sneži. Prišli so pome prav kmalu sem sedela v toplem župnišču pri slepi stari Sospe. V posteljo sem morala s toplo ogrevačo, toda pred- '^g, da bi spala pri odprtem oknu - to je tipično za Angleže m je bilo edino, čemur se nikoli nisem mogla privaditi - sem hvaležno odklonila. Raje imam malo manj zraka in malo več toplote. Vsak večer in marsikatero popoldne sem predavala, kljub temu pa smo šli vselej na dolg izlet v okolico; dlje ko smo šli, lepše je bilo. Ljudje so bili prijazni in so prihajali pome z avtomobili. Nekega dne smo se peljali mimo obeh jezer v dolino Rotomahana, čez hribe in skozi soteske pa smo do jezera Tarawera šli peš. Do tega jezera so pred štiridesetimi leti vodile prekrasne bele in rožnate kapniške terase, ki so imele obliko kotanj; v teh kotanjah se je nabirala voda in ko so bile polne, je stekla iz njih v tankih slapovih v spodaj ležeče večje in globlje kotanje. Sodeč po tem, kako so terase opisovali, so morale biti čudovite. Konec osemdesetih let jih je uničil potres. Tudi pot do Jezera, ki se z njegovega brega dviga sopara in ki se vanj izliva veliko vročih potočkov, je zelo lepa. Sli smo skozi globel, lezli potem navzgor, ko pa smo prišli na vrh hriba, smo zagledali gejzirjev krater. Temu kraterju se ne smeš nikoli preveč približati, ker se utegne gejzir - čeprav že dolgo miruje - nenadoma zbuditi. Pred leti seje nekdo spustil do njega, da bi na njegovem bregu poiskal, nenadoma je zaslišal nepričakovano bobnenje, skočil na- zaj, videl, kako se je vzdignil ogromen bel curek in - komaj dvajset korakov od njegovih obupanih sorodnikov ga je padajoča vrela voda potegnila v globino: skuhanega! Da začneš spoštovati delo podzemeljskih duhov, pa ti ni treba stati ravno pred največjim gejzirjem; spoštovanje vzbude tudi manjši naravni vodometi, klokotajoče in vr- vrajoče blatne luknje in vreli potoki. S kaj nenavadnim občutkom hodiš skozi le slabo poraščeno globel, ki jo obkrožajo nenavadno oblikovani kamni, nenadoma pa za- gledaš v bližini svetlo reko, ki se iz nje dviga prozorna para; voda v reki je tako vroča, da se v njej ne moreš kopati. Med nekim plevelom vre iz skalovja prozorna para, da je videti, kot bi se iz njega dvigali duhovi, v neki temni luknji brbota in iz nje sili vonj po žveplu, v hribih pa bobni, kot bi nekje v daljavi streljali topovi. Voda, ki pripeka iz hribov, je zdaj ledeno mrzla, zdaj vrela. Nad vsem tem pa modro nebo, okoli tebe tuj rastlinski svet, poleg tebe Maorijec, ki je morda še ljudožerec. In potem jezero Tarawera... Jezero obkroža več hribov, ki so vulkanskega izvora; nekateri med njimi so pokriti s snegom, nekateri pa se goli, črni ali svetlo rjavi dvigajo proti nebu kot odprti gobci, ki preže na plen. Na hribu Tarawere domuje zloben duh, zato si nihče ne upa splezati nanj. Ljudje so prepričani, da je strahoviti potres, ki je porušil terase in na več mestih razklal zemljo, nastal zato. ker je hotel neki predrznež splezati nanj, pa ga je zemeljski duh, s tem da je stresel zemljo, vrgel v zaslužene globine. Takrat še ni bilo jezera, ki danes pokriva ogromno površino. Grozljiva je misel, da stojiš na njih,ki še danes mirujejo, tako kot niso mirovala v davnih časih. Samo pok in hribi se pogreznejo, odprejo se prepadi in jezera nastanejo tam, kjer je bila prej kopnina, kipeči curki vode pa se sikajoč poženejo štirideset čevljev visoko v zrak. V WHAKAREWAREWAJU V pičli uri prideš iz Rotoruaja v Whakerewarewajo - v pristno maorijsko vas, ki v njej ljudje žive še tako, kot so bili tega vajeni od pradavnih časov. Nekateri vaščani izde- lujejo iz šelesteče trave znamenita, zelo draga travnata krila, ki so jih včasih nosili pri plesu in v boju in ki tako svojevrstno pokljajo kot trsje v vetru. Drugi izdelujejo iz finega novozelandskega lanu dragocene plašče, ki so v starih časih nadomeščali obleko; plašče okrasijo s črnimi, lasem podobnimi vlaknatimi povezki. Spet drugi pletejo zelo čedne košare iz harakekeškega lanu, ki njegovi cvetovi vsebujejo medu podoben sok, konice listov pa izločajo sok, ki ga uporabljajo za lepilo in pečatni vosek, posušeni listni peclji pa tako dobro in počasi gorijo, da jih uporabljajo za bakle, kadar morajo ponoči na daljšo pot. V Whakarewarewaju je toliko gejzirjev, da ne veš, kate- rega bi si najprej ogledal. Nekateri bruhajo vsak dan, drugi enkrat na teden, toda v enih in drugih luknjah neprestano vrvra in v blatu se delajo nenavadne tvorbe - zdaj so podobne lotosovem cvetu, zdaj hruški. Po teh tvorbah so dobili izviri tudi svoja imena, enega izmed njih zaradi glasov, ki nastajajo v njem, prav posrečeno imenujejo »Kruleči prašič«. Stopili sm.o v več hiš, in žena nekega poglavarja, kije imela še modro tetovirano ustnico, nam je odkritosrčno pripove- dovala o starih časih. Povedala nam je - in o tem, kar nam je povedala, je bila tudi prepričana - da so bili lasje njenega pokojnega moža tako svetli, da je moral umreti vsak, ki se jih je dotaknil, pa čeprav se jih je dotaknil samo iz neprevi- dnosti, in naštela nam je različee primere, ki so dokazovali, kako je tisti, ki se je pregrešil, že dan ali dva zatem umrl na kaj nenavaden način. Polinezijci verujejo, da je glava sveta, in tohunga - čarov- nik - ki je moral živeti popolnoma osamljen, je bil tako zelo svet, da se svoje glave ni smel dotakniti niti z lastnimi rokami, zato so ga hranili skozi plot. Na puščico so nata- knili kumare (sladki krompir) in mu ga skozi plot potisnili v usta. Danes so tohungi redki, kajti Maorijci so zvečine - vsaj po imenu - kristjani, toda skrivni uroki, ki vanje vsi verjamemo, so še pogosti. Kot večina maravnih ljudstev so tudi Maorijci zelo čutni. 20. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september: 1981 PROMETNE NESREČE VOZNIK TOVORNJAKA VI RTE V Iz Šoštanja proti Gaber- kam je vozil s tovornim avto- mobilom FRANC MIKLAV- 2INA, 26, iz Raven pri Šošta- nju. Ko je pripeljal v blagi dvojni ovinek v Gaberkah, ga je verjetno zaradi nepri- merne hitrosti zaneslo v levo v obcestni jarek, od tu pa ga je odbilo in je čelno trčil v drevo ter bil na kraju nesre- če mrtev. POŠKODOVANA SOPOTNICA V blagem desnem in ne- preglednem ovinku v Srževi- ci sta se srečala voznik oseb- nega avtomobila ANTON ŠRAMEL, 45, iz Srževice in voznik neregistriranega mo- tornega kolesa SRECKO SRAMEL, 18, iz Luterij. Ker je vozil osebni avtomobil po levi strani vozišča, se je mo- torist kljub umikanju zaletel vanj. Pri nesreči se je težje poškodovala sopotnica na motorju ANA ŠRAMEL, 51, iz Luterij. POVOŽENJE NA PROGI Motorni potniški vlak, ki ga je iz smeri Velenja proti Celju upravljal strojevodja FERDINAND PLAVCAK, 41, iz Tlak je v Levcu povozil 49-letnega IVANA KONCI- NO iz Celja, ki je na kraju nesreče umrl. Po izjavi stro- jevodje, je Končina sam sko- čil pod vlak. IZSILJEVANJE NA LOKALNI CESTI Po lokalni cesti iz Socke proti Strmcu je vozil z oseb- nim avtomobilom FRANC ŠTANTE, iz Podogorja pod Cerinom. V Strmcu pa je z njegove desne strani, s stran- ske ceste v križišče zapeljal mopedist KAREL CECKO, 74, iz Strmca in se zaletel v avtomobil, padel ter si zlomil levo nogo. SOPOTNICA PADLA IZ VOZILA Po lokalni cesti iz Prekorij proti Smarjeti je vozila z osebnim avtomobilom DAR- JA KOLENC, 22, iz Celja. Ko je pripeljala v levi, nepregle- dni ovinek, je močno zavira- la, zaradi prehitre vožnje in vinjenosti pa je zapeljala izven vozišča na travnik, dvakrat trčila v drevo in nato še v električni drog. Iz avto- mobila je padla sopotnica DARJA KRANJC, 19. iz Ce- lja in se smrtno poškodova- la, lažje sta ranjeni Darja Ko- len in METKA VINDIŠ, 20, iz Celja, težje pa sopotnik ZVONKO IVEZIC, 20, iz Ce- lja. ŠE ENA ŽRTEV NA OBVOZNICI Po žalski obvoznici iz sme- ri Celja proti Ljubljani je vo- zil s tovornjakom itahjanske registracije GIOVANNI PI- VA, 48, iz Padove. Tik pred križiščem proti Ložnici pa je nasproti pripeljal z osebnim avtomobilom MILAN JOŠT, 42, iz Zbilj pri Medvodah in nenadoma zapeljal v levo ter silovito trčil v tovornjak. Voznik Jošt je bil na kraju nesreče mrtev, škode pa je za okoli 200.000 dinarjev. NAGRADNO KRIŽANKO VAM POKLANJA MODA VARNO NA POTI V ŠOLO v žalski občini je akcija Varno na poti v šolo dobro uspela. Prvi teden šolskega pouka se ni zgodila nobena prometna nesreča, pri kateri bi bil soudeležen otrok na poti v ali iz šole. V veliki meri gre zasluga za to tako staršem in vzgojite- ljem kot tudi svetu za vzgojo in preventivo v cestnem pro- metu. Združenju šoferjev in avtomehanikov iz Žalca ter miličnikom iz Žalca in Celja. V izpeljavi akcije pa so mar- sikje pomagali tudi člani krajevnih komisij za vzgojo in preventivo v cestnem prometu. Tako je bilo tudi na Polzeli, kjer so otrokom pomagali na poti čez prehode. JANEZ VEDENIK SPOŠTOVALI SO OMEJITVE Miličniki na naših cestah večkrat preverjajo, kako vozniki spoštujejo prometne predpise. Marsikoga je že ujel radar, ob zadnji akciji, ki so jo pripravili na Polzeli, pa se je izkazalo, da vozniki spoštujejo omejitve hitrosti. V dobri uri, kolikor časa so z radarjem merili hitrost avtomobilov, so, kot sta nam povedala miličnika na sliki Franc KORITNIK in IVAN IVANUŠA, zabeležili le eno samo samcato kršitev. Tudi sicer ugotavljajo, da je tovrstnih prekrškov vedno manj. JANEZ VEDENIK DRUŠTVO »MLADI GASILEC« V VOJNIKU Pionirji in mladinci osnov- ne šole »Bratje Dobrotin- šek" v Vojniku aktivno sode- lujejo na različnih področjih dejavnosti. V minulem šol- skem letu so se vključili v Jugoslovanske pionirske igre na temo »Rastemo pod Titovo zastavo« in ustanovili pionirsko društvo »Mladi ga- silec«, ki je prvo takšno v celjski občini. V društvo je vključenih 88 mladih članov in članic. Na ustanovnem občnem zboru so izvolili društvene organe in sprejeli delovni program. Tri desetine so že sodelovale na občinskem ga- silskem tekmovanju v Celju, kjer so pokazale dobro uspo- sobljenost. Ob pomoči Ob- činske gasilske zveze in Za- voda za požarno varstvo Ce- lje je desetina pionirjev so- delovala na štirinajstem sre- čanju slovenskih in hrvaških pionirjev-gasilcev. Zdaj pa se že vneto pripravljajo za srečanje slovenskih pionir- jev-gasilcev, ki bo oktobra v Radovljici. Letos bodo poslušali pre- davanja m tekmovali za bro- nasti znak na temo »Prepre- čujmo požare«. Reševali bo- do tudi tekoče naloge in pri- pravili letno konferenco, na kateri bodo sprejeli nov de- lovni program. MILENA MARGUC DOM NA GORI OLJKI OBNAVLJAJO Dom na Gori Oljki, ki je sedaj last Planinskega druš- tva Polzela, bodo planinci in seveda tudi ostali v nekaj le- tih popravili, tako, da bo slu- žil svojemu namenu. O tem smo se pogovarjali s predse- dnikom planinskega društva na Polzeli Vilijem Vybiha- lom, ki nam je o domu takole povedal: »Dom na Gori Oljki je zares v slabem stanju. Re- kel bi celo, da sploh ni bil oskrbovan v zadnjih desetih letih. Čeprav je bil v najemu, nihče ni zanj skrbel kot bi moral. Planinci smo zainte- resirani, da bi bil dom izkori- ščen, da ne bi služil samo planincem, temveč širši družbeni skupnosti. Ker je bil sedaj dve leti zaprt, ga je napadla siva hišna goba, ena najhujših uničevalk vsega, kar je leseno. Zato smo se odločili, da moramo kar v najkrajšem času pristopiti k sanaciji doma. Imamo nare- jen načrt, le dogovoriti se moramo, kdaj, kako in s čim, bomo dom obnavljali, ima- mo le dobro voljo in pridne roke, nimamo pa veliko de- narja. Planinci smo že pričeli z delom. Sivo gobo smo že zmetali ven, sedaj nas čaka še razkuževanje. Prva večja delovna akcija bo 29. avgu- sta ob 9. uri. Za ta dan bomo povabili tudi druge krajane, da pridejo na Goro Oljko, in poprimejo za delo. Dogovo- rili se bomo tudi, kaj, kdaj in koliko bomo še lahko letos naredili.« T.TAVČAR GOSTIŠČE NA SLADKI GORI VABI Znano in včasih razvpito gostišče v Prožinski vasi pri Sladki gori, je nekaj let stalo zapuščeno in osam- ljeno. Pred dvema letoma pa sta ga od Kmetijskega kombinata Šmarje vzela v najem Terezija in Simo Simatovič iz Rogatca in gostišče je znova zaživelo. Seveda je bilo treba postoriti marsikaj, urediti okolico gostišča, obnoviti kuhinjo, sanitarije, restavracijski prostor. Letos poleti je gostišče obnovljeno in urejono sprejelo zadovoljne goste. Tudi čudovita okolica in bližina Rogaške Slatine je naredila svoje in pritegnila na to lepo izletniško točko veliko gostov. Upravitelja gostišča sta dobro poskrbela za počutje obiskovalcev. Tiste, ki jim je pri srcu dobra hrana, sta zadovoljila s pestrim in dobrim jedilnikom, mladima je zadovoljna, ker je mogoče ob sobotah v gostišču zaple- sati ob tako imenovani živi glasbi, najmlajši, otroci, pa so zadovoljni, ker je okoli gostišča veliko priročnih igral in ko je bilo poleti najbolj vroče, so se malčki lahko osvežili v malem bazenčku. S tem, ko je ponovno urejeno gostišče v Prožinski vasi, je šmarska občina bogatejša še za eno izletniško točko, na katero so mnogi prejšnji obiskovalci že poza- bili. Sicer pa: če se želite podati na Sladko goro in v bližnje gostišče v Prožinski vasi, lahko poprej pokli- čete upravitelja Simatoviča na telefonsko številko 824 162 in se z njim dogovorite za morebitno rezerva- cijo. - 10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 21 ll^ČBTEK ROKOMETNEGA PLESA fISOKA ZMAGA MINERVE ^Štani v IL zvezni ligi proti Slavoniji Di pjvenstvo v republiški ^ki moški ligi se je ričt^"- V soboto se bodo ■jjidjiičili tudi rokometaši stanja, ki bodo kot lan- skoletni prvaki republiške ije letos nastopili v II, \l prvem kolu bodo gosto- ^ v Slavonskem Brodu n^^t. Slavoniji Di. Pred tem ^ (.-rali težjo prijateljsko jjjtic' proti Aeru Celje v Ce- r in izgub/li 25:29. Toda Kg 5oštaničanov je bila ^liji^tna in čvrsta ter je po- učila, da lahko igralci tre- i^rja ---'Jana Levstika uspe- jo'Trt ner Bojan Levstik pred odhodom v Slavonski Brod: »Pričakujem dobro igro našega moštva in vseka- kor se bomo borili za točko. Ce pa bo priložnost bomo poskušali tudi zmagati.« V republiški moški ligi so igralci Minerve v 1. kolu vi- soko premagali ekipo Parti- zana TUS iz Slovenjgradca 37:27 (16:11). Najboljša strel- ca sta bila Jančič in Hlastec s po 8 zadetkov. V drugem sre- čanju v Celju pa je .selekcija Aera igrala neodločeno s Pe- kom iz Tržiča 23:23 (12:12). Med mladimi celjskimi igral- ci je bil najboljši .strelec Ma- hnič z 12 zadetki. Mladinci Aera pa so premagali Peko 21:15. V republiški ženski roko- metni ligi so novinke, igral- ke Andraža morale v goste bivšemu drugoligašu Dravi v Ptuj. Neizkušene so pod težo odgovornosti prikazale slabšo igro in srečanje izgu- bile 16:29, čeravno imajo pri- ložnost, da dobijo srečanje za zeleno mizo, ker domače moštvo ni imelo urejeno do- kumentacijo vseh igralk. V prihodnjem kolu igrajo v re- publiški ligi Aero v Slovenj- gradcu proti Partizanu, Mi- nerva v Trbovljah proti Ru- darju, Andraž doma proti Itasu in Šmartno proti Dravi. J. KUZMA CELJSKI PARTIZANOVCI NA BOČ! Ce bo vreme ugodno, bodo člani Partizana, društva za športno rekreacijo in telesno vzgojo v Gaberju v Celju, pripravili v soboto, 12. septembra, že 29. sreča- nje vseh društvenih članov, in sicer na Boču! Odhod bo ob 6.15 zjutraj z vlakom iz celjske železniške postaje do Poljčan, od tam pa bodo udeleženci srečanja pot do Boča nadaljevali peš. Na Boču bodo pripravili več družabnih iger ter podelili priznanja vsem članom društva, ki so v mandatnem obdobju 1978-81 »nese- bično in požrtvovalno delali v društvu ter po svojih najboljših močeh prispevali za njegov razvoj« (citat iz vabila - op.p.)! Povratek bo ob 18.35 z vlakom iz Poljčan in prihod v Celje predvidoma ob 19.05! Prijave za sodelovanje na društvenem srečanju članstva sprejemajo vodniki od- delkov ali pa gospodar društva Mirko Trebičnik. Za člane je prijavnina 100 in za osnovnošolce 50 din. V primeru slabega vremena se bodo dogovorili za nov datum skupnega srečanja. P.S. uredništva: takšna srečanja bi morala gojiti vsa društva, kajti s tem bi krepila ne samo društveno moč, pač pa tudi zunanje, še kako potrebno prija- teljstvo! Ce bi vsi delali tako kot Partizan Gaberje, bi tudi določene zahtevne naloge lažje in učinkovi- teje izpeljevali! Partizanov© akcijo priporočamo za posnemanje!!! T. VRABL OB ATLETSKI STEZI V Novi Gorici je bilo letoš- nje republiško atletsko pr- venstvo za člane in članice, kjor so presenetljivo imeli največ usjjeha predstavniki ljubljanske Olimpije pred ctljskim Kladivarjem. Najboljši dosežek prven- stva je dosegel Boris Cop, ki je preskočil 218 cm, zmagal in i/.enačil absolutni republi- ški rektrd. Ostali zmagoval- ci iz Ceija: Ukič na 10 km, Lisee na 1500 in 5000 m, Pri- stovr-ik v kladivu, Mijač v di- sku, Ga;-..er na 200 m, Babiče- va na 15(K) m in Prezljeva v skoku v višino. Z ostalimi niesti (drugo, tretje in tako naprej) so se še odlikovali Rozman, Milovac, Kolar, Re- ner. Svet, Senica, Stravsova, Nagličeva, Jazbonškova, Er- javčeva in Naraksova. Med Velenjčani, ki so to- krat ostali brez naslova repu- bliškega prvaka, pa gre ome- niti Pungartnika, Popetruja, Jugovo, Pečovnikovo in Ma- kovška. TV PORAZ NA JESENICAH Hokejisti na ledu Cinkarna Celje so po osem.dnevnih pripravah na Jesenicah odi- grali v soboto prvo srečanje v novi sezoni proti državne- mu prvaku in to v 1. kolu tekmovanja za Karavanški pokal. Brez bratov Zbontar in Poljanska, ki so bili zadr- žani, so Celjani nudili dokaj močan odpor boljšim doma- činom in srečanje izgubili z rezultatom 5:14 (1:5, 2:6, 2:3). Omeniti velja, da je za celj- sko moštvo tokrat prvič na- stopil popolni mladinski na- pad z obrambo Strašek, Feli- cijan, Sodja, Bulatovič in Bojan Bernjak, ki se je kar dobro obnesel. Strelci za celjsko moštvo so bili Vrtov- šek dva. Bratec, Jan in Fili- povič. V soboto ob 18.30 uri se bodo v Mestnem parku pomerili celjski igralci v dru- gem srečanju proti Kapfen- bergu iz Avstrije. V ekipi go- stov igra več sovjetskih igralcev in bivših avstrijskih reprezentantov. J. KUZMA \JSPEŠEN TEČAJ TENISA V ŽALCU Teniška sekcija pri Partizan Žalec vsako leto pripravi tečaj tenisa za začetnike in rekrea- tivce. Vodja letošnjega tečaja Andrej Sporin (četrti z desne) je povedal: »Ker je za tenis v Žalcu veliko zanimanje, smo tudi letos pripravili dva tečaja, ki ju je obiskovalo 30 tečajni- Icov. Vsa štiri tenis igrišča v športnem centru v Žalcu so zasedena po ves dan, kar opravičuje, da smo jih naredili.« Ob koncu tečaja, ki je trajal ves teden, so vsem udeležen- cem podelili tudi diplome (na sliki desno), ki jih izroča znan športni delavec iz Žalca, nekoč dličen atlet Kladivarja, Zoran Vučer. • Foto: T. TAVČAR ALENKINO PETO ZLATO Alenka Jager, odlična celjska strelka, je na državnem prvenstvu v Varešu dosegla izjemen uspeh: že petič zapored je postala državna prvakinja! To je serija, s katero se lahko le malokdo pohvali ali celo nihče! Od 600 možnih krogov je Alenka nastreljala 482 in zmagala! Odlična tretja je bila njena sestra Barbara Jager (468), velik del do ekipne zmage Celjank pa je dodala še tretja članica Ingrid Vreček (437 krogov). Ekipna zmaga celjskih mladink je njihova že druga tovrstna zmaga! Med člani se je Tone Jager v streljanju z malokalibrsko puško tokrat uvrstil na 8. mesto (497 krogov), medtem ko je bil Jože Jeram slabši, saj je nastreljal samo 466 krogov. Z vojaško puško je bil Tone Jager med 145 tekmovalci osem- najsti - 176 krogov od 200 možnih. Torej nov, velik in pomemben uspeh celjskih strelcev (zlasti strelk!), v jugoslovanskem prostoru! TV HOGOMETNIH STADIONOV II. zvezna liga: odigrali so 4 kolo, velenjski Rudar pa je gostoval v Bugojnu, kjer je visoko izgubil proti Iskri 3:0! Zdaj je z eno samo točko in Neugodno razliko v golih (33:9) na zadnjem mestu. Republiška liga: v 3. kolu is Šmartno doma premagalo '^imorje 2:0 (strelca Frangež "1 Hren iz enajstmetrovke) je s šestimi točkami (ra- %a v golih 11:3) na drugem "^estu za Mariborom in pred trboveljskim Rudarjem (vsi "iiajo po šest točk)! V 4. kolu ^0 Šmartno gostovalo v Ka- ^niku proti Stolu, ki je zad- ali brez točke! Vzhodna liga: Steklar je ^orna v Rogaški Slatini pre- ?^agal Proleterca iz Zagorja ^1 (strelca Valek in Fiirlin- ^^r), Kladivar pa je izgubil ^ Pragerskem 3:2 (strelca "Mlinar in Skrbinek). Drugo l^ago je zabeležil mozirski ^'kroj, ki je v Dravogradu •^■■emagal Ojstrico 2:0 (strel- Hribernik in Krevh - av- rSol). Na lestvici vodi El- J^oj, Steklar je peti in Kladi- '^^ deveti med desetimi eki- '^^mi. Pari 3. kola: ELKROJ j,f ragersko, Brežice - STE- J;LAR in KLADIVAR - Ko- 'fiar (Kladivarjeva prv^i tek- doma v novem prven- TV NA KRATKO KOŠARKARJI LIBELE POD VODSTVOM MILETA CEPINA Po odhodu dolgoletnega tre- nerja KK Libela Celje Zmaga Sa- gadina (odšel je v Maribor) "je vodstvo prve ekipe prevzel nek- danji odlični igralec in trener Mi- le Cepin. Pod njegovim vod- stvom bo ekipa tudi nastopala v vseh letošnjih tekmovanjih, vključno s prvenstvenim v II. zvezni ligi, ki se bo začelo 10. oktobra. Celjski košarkarji pa so že star- tali po poletnem premoru in pri- jateljskih tekmah. V osmini fina- la za pokal na področju SR Slo- venije so v Murski Soboti prema- gali Pomurje 109:69 (65:31). Strel- ci: Tovornik 25, Cencelj 22, Me- dved 21, Kralj 13, Aničič 12,Turk 8, Kafedžič 6 in Kugonič 2. V so- boto bodo v četrtfinalu igrali v Novem mestu proti istoimenski ekipi. TV TKANINA : VRBJE 8:7 V prijateljski nogometni tekmi je ekipa celjske DO Tkanina pre- magala mladinsko ekipo Vrbja pri Žalcu 8:7. JOŽE GROBELNIK ŠAHISTI INVALIDI ŽALCA V AVSTRIJI Šahovska sekcija Društva in- validov Žalec je gostovala v Av- striji na m.ednarodnem tekmova- nju, kjer je nastopilo v ekipah več kot 90 tekmovalcev iz avstrij- skih in slovenskih klubov. V prvi skupini je prva ekipa Žalca osvo- jila peto mesto (najboljša posa- meznika Stucl in Crepan), v dru- gi pa druga ekipa sedmo mesto (najboljša Habe in Grobelnik). MATEJA AUBREHT V ZAGREBU Znana celjska tekmovalka v umetnostnem drsanju Mateja Aubreht se je vrnila iz Zagreba, kjer je bila na 14-dnevnih pripra- vah najboljših umetnostnih dr- salcev Jugoslavije. Kot mlada in nadarjena drsalka je dobila pova- bilo zagrebških umetnostnih de- lavcev, da je vadila pod vod- stvom tujih trenerjev skupaj s Sandro Dubravčič. Mateja je vsak dan vadila po več kot pet ur! MATEJ PANGRL DRŽAVNI PRVAK v Ljubljani je bilo državno mladinsko in pionirsko prven- stvo v kotalkanju, kjer so sodelo- vali tudi celjski tekmovalci in tekmovalke. Tako je zimskemu naslovu na ledu dodal še državni naslov v kotalkanju med mladin- ci Celjan Matej Pangrl! Lea Vo- dušek je bila med pionirkami pe- ta in Jerneja Pere dvanajsta. NAREKS IN GOBČEVA POVEDLA Dva dni so bile na desetstez- nem kegljišču Golovca zanimive borbe za regijsko prvenstvo. Na- stopili so najboljši predstavniki vseh klubov našega območja. Po nastopu na Dobrni in sedaj v Ce- lju se bodo najboljši pomerili šc enkrat v soboto in nedeljo po- novno v Celju, potem pa še v fi- nalnem tekmovanju najboljše dvajseterice, katera bo dala naj- boljšim možnost in vizo za repu- bliško prvenstvo. Trenutno je vrstni red precej nenavaden. Povedel je Nareks 2818, sledijo Zore 2741, Urh 2726, Sivka 2717, Lipovšek 2714, To- mažič 2710 itd. Pri ženskah je po- vedla Gobčeva 1692 pred Bajde- tovo 1691, Pečovnikovo 1650, Podbrežnikovo 1645, Seškovo 1641, Cilenškovo 1615 kegljev itd. NOGOMETNI SODNIKI VABIJO y Zveza nogometnih sodnikov Celje vabi vse prijatelje nogome- ta, bivše nogometaše in vse tiste, ki bi hoteli v prihodnje okrepiti vrste celjskih sodnikov, naj pri- dejo v njihove vrste. Potrebno je samo poslati prijavnico na Zvezo nogometnih sodnikov Celje, Ti- tov trg 3/1. Vsi kandidati bodo po prijavi prejeli navodila o semi- narju in ostalih pogojih za pripra- vo na izpit za sodnika. J. KUZMA JESENSKO TEKMOVANJE V MALEM NOGOMETU v Celju se je pričel jesenski del tekmovanja v malem nogometu. Kar 3(5 ekip v treh ligah se je ponovno pomerilo za jesenske točke. To je najbolj množično tekmovanje pri nas. Trajalo bo vse do 1. oktobra, ko bo znan novi prvak. Trenutno v prvem kvalitetnem razredu vodi Penal z 22 točkami pred Gaberjem 50 - 20 točlc-Aero - 18, Grofijo in Partizanom Gaberje 17 točk itd. V II. ligi so najboljši nogometaši Aljaževega hriba pred Lopato, obe moštvi imata po 21 točk, Istok je tretji 20 točk, Teharje četrto 16 in Bili As peti 15 točk. V tretji ligi pa vodijo igralci Zagrada 11 pred Jugotransom 10 in Parkecorn 8 točk. Iz poročila, ki ga je pripravila tekmovalna komisija, je razvidno, da v 36 ekipah nastopa kar 457 registriranih igral- cev. Najboljši strelci pa so: v I. ligi Jošt (Grofija) 23 ; ■ ^1 GORENJE TGO VELENJE- TOZD MG A NAZARJE Vse večji izvoz - Nove stenslie ure - Jasni vidild Mlad je ta kolektiv, tako po obstoju, kot svojem sestavu. In še nekaj - prevladujejo ženske. Čvrst in enoten, delaven. Temu primerni so tudi rezultati. Zato je razpoloženje v delovni sredini zdaj' povsem drugačno, kot je bilo pred leti. Trdno stojijo na svojih nogah. To je pokazal tudi polletni obračun, čeprav so ne- katere težave imele svoj vpliv. Samo začasno, do konca leta jih bodo odpravili. To velja tudi za izvoz, ki je v prvem polletju ne- koliko zaostal, toda, do konca leta bodo izpolnili načrt, kot so ga sprejeli. In prav zato so pomenki s ko- merkoli v kolektivu Gorenja za proizvodnjo malih gospodinj- skih aparatov v Nazarjah prijet- ni, sproščeni. Tudi polni optimi- zma. Delavci so spoznali, da je politika ekonomske umiritve postala sestavni del gospodarje- nja. Takšna prizadevanja se bo- do nadaljavala ne samo do kon- ca leta, tudi v naslednjih obdob- jih. Tudi v tej sredini so se sreča- vali z nekaterimi težavi pri do- bavah reprodukcijskih materia- lov, s pritiskom za nenormalno povečanje cen teh materialov. Toda, ko so ocenjevali poslova- nje v prvih šestih mesecih letos, se niso ustavljali samo pri zuna- njih vplivih na proizvodnjo, marveč so se tudi obrnili k sebi in ocenili, kaj morajo napraviti še sami, da bo delo steklo bolje, ceneje in še kaj. Po letnem načrtu bodo letos izdelali okoli milijon komadov najrcizličnejših malih gospodinj- skih aparatov. Dobra tretjina je namenjena za izvoz. Rezultati ob polletju so pokazali, da so v izvozu zaostali za malenkost, kar bodo, kot rečeno, nadome- stili v drugem polletju. Po- membna pri tem je ugotovitev, da so sklenili pogodbo za proda- jo okoli 70.000 komadov mešal- cev na sovjetsko tržišče. Sicer pa so v prvem polletju izpad v izvozu nadomestili z domačim trgom. Številke o polletnem delu in poslovanju še govorijo, da so načrt po komadih aparatov pre- segli za poldrugi odstotek, po vrednosti pa za skoraj tri odstot- ke. V primerjavi z istim obdob- jem lanskega leta so količinski plan presegli za 6,6 in vrednost- nega z nekoliko višjim odstot- kom. Pomembna je ugotovitev, da besede zaloge skorajda ne poz- Te ure so nov izdelek kolektiva MG A Nazarje. najo. Izdelki gredo sproti na tr- žišče. Temu primerna je bila likvi- dnost. Bila je dobra, saj so lahko tako tudi svoja sredstva v okvi- ru interne banke združevali za nekatere druge potrebe v delov- ni, oziroma sestavljeni organiza- ciji združenega dela. Pri ocenjevanju rezultatov za prvih šest mesecev letos pa ne gre prezreti dejstva, da so boljše proizvodne in druge uspehe do- segli ob enakem številu zaposle- nih. Tako kot ob koncu lanske- ga leta, je bilo v kolektivu tudi po prvih šestih mesecih letos 311 delavcev. Med izdelki kolektiva tovarne Gorenja za proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov v Na- zarjah so vsekakor na prvem mestu električni ročni mešalci. Zanje je izredno povpraševanje. Tržišče za prodajo teh in drugih izdelkov se nenehno širi. Za te mešalce so se zdaj navdušili tu- di v Sovjetski zvezi. Razen tega so v proizvodnem programu še kuhinjska stenska tehtnica, strojček za mletje, strojček za rezanje, kavni mlinček, strojček za varjenje folij, sušilna hav- ba... In potem so tu še stenske ure in budilke. Veliko vrst, naj- različnejši vzorci. Velika ponud- ba in izbira. Prav na tem področju so zdaj v kolektivu uvedli nov izdelek - stensko uro z gongom. Lep izde- lek in s prijetnim glasom, ki oz- nanja ure, naš čas, ki teče in teče. Zaenkrat nameravajo na- praviti okoli 5.000 takšnih ur. Toda, pri vsem tem jih skrbi ne- kaj. Težko razumejo, zakaj je ta izdelek uvrščen med luksuzne in zakaj je torej zanj kar 88% skupnega prometnega davka. Le zakaj, se sprašujejo? So ure v resnici luksuz, pa čeprav aten- ske? V življenju tega nazarskega kolektiva, ki ga vse od ustanovi- tve vodi dipl. inž. Jože Kuder, je še drugo delo, ne samo za stroji, ne samo v bitki za čim boljše proizvodne rezultate. Tu je še skrb za delavca, ki se je tudi ob polletju, in ne samo zdaj, mar- več ves čas obstoja, izkazala v odobravanju posojil za gradnjo ali dokončanje lastnih indivi- dualnih hišic. Vrh tega kolektiv vsako leto odmerja določena sredstva tudi za nakup stano- vanj in podobno. Pohvalijo pa se lahko tudi z delom družbenopolitičnih orga- nizacij v kolektivu. Pri vsem tem, med drugim, ni šlo samo za priprave na tretji kongres sa- moupravljalcev Jugoslavije, marveč tudi za oceno njegovih zaključkov in sprejem nalog znotraj kolektiva. V kolektivu so že tudi končali evidentiranje možnih kandidatov za organe občinske skupščine in samou- pravnih interesnih skupnosti. Seveda pa tudi reševanje tekoč- nih nalog, ne nazadnje akcije pod naslovom »Nič nas ne sme presenetiti«, terjajo stalno ak- tivnost vseh družbenopolitičnih organizacij v tem kolektivu. Ob oceni dela v prvem pollet- ju letos so znova poudarili nalo- ge, ki jih čakajo do konca letos in v naslednjem obdobju. »Perspektiva je znana. Zdaj smo v bitki za izpolnitev letnega načrta. To nalogo bomo izpolni- li v celoti. Tudi na izvoznem po- dročju. Tako smo sklenili in kar smo rekli, bomo tudi storili. Pri vsem tem je pomembno, da imamo proizvodnjo prodano do konca leta in da moramo, če ho- čemo zadovoljiti povpraševa- nje, izdelati še več malih apara- tov. V izvozni usmeritvi je tako, da gre približno dve tretjini na za- hodna in ena tretjina na vzho- dna tržišča. In kako naprej? Tudi to je vprašanje, s katerim se močno ukvarjamo. To je tudi vpraša- nje, s katerim se bo srečeval zla- sti kolektiv in o njem izrekel končno besedo,« je poudaril Jo- že Kuder. ^^ 36 - lO- september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 23 GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE IZVRŠITEV PLANA 1981 - ODGOVORNA NALOGA Delovni kolektiv Gozdnega gospodar- stva Nazarje, ki gospodari z družbenimi in zasebnimi gozdovi na območju dveh občin, Mozirje in Velenje, in šteje 469 delavcev, je v letošnjem letu postavljen pred zavezujočo nalogo za stoodstotno izvršitev planskih nalog pri sečnji in od- daji lesa, ki znaša 144.000 kubičnih me- trov iglavcev in listavcev. To je kolektiv, ki pozna v samoupravni organiziranosti štiri temeljne organizaci- je družbenega sektorja, dve temeljni or- ganizaciji kooperantov gozdarstva ter delovno skupnost skupnih služb. V želji, da bi dosegli postavljene plan- ske cilje v letošnjem letu, so delavci in gozdni kooperanti sprejeli obvezujoč plan novih naložb, in sicer: 1. PLAN GOZDNO-GOJITVENIH DEL V LETU 1981 predvideva obnovo 166 ha gozdov, nego gozdov na 958 ha ter 5600 delovnih ur za varstvo gozdov. Skupna vrednost teh planiranih del zna- ša 19,9 milijonov dinarjev in pomeni bi- stveno postavko v stroških dejavnosti delovne organizacije, hkrati pa so to neo- gibna vlaganja zaradi trajne pridobitne sposobnosti gozdov. 2. PLAN VLAGANJ V GOZDNE CE- STE je za letošnje leto prav tako izredno zahteven. Z njim predvidevajo izgrad- njo: 20 km gozdnih cest v zasebnih goz- dovih ter 15 km gozdnih cest v družbe- nih gozdovih - v skupni vrednosti 30,5 milijona dinarjev. Poleg gozdnih cest plan predvideva še izgradnjo 58 km gozdnih vlak, ki bodo omogočale izvleko lesa od panja do ka- mionskih cest. Predvidena vrednost teh del je 4,5 milijona dinarjev. Tudi seštevek vrednosti obeh vlaganj, to je znesek 35 milijonov dinarjev kaže na veliko skrb in odgovornost članov kolektiva, ki vedo, da bodo samo z odpr- timi gozdovi v prihodnjih letih lahko za- gotavljali prepotrebno surovino lesno predelovalnemu obratu. 3. PLAN IZGRADNJE STROJNE PO- STAJE V PRIHOVI. Spoznanje, da brez sprotnega vzdrževanja prevoznih sred- stev in gozdne mehanizacije ni mogoče zagotoviti transport lesa iz gozdov do lesno predelovalnih obratov, je vplivalo na delovni kolektiv, ki se je tako odločil, čeravno z zamudo, da zgradi sodobno strojno postajo, katere investicijska vre- dnost v tem letu znaša 32 milijonov di- narjev. Ko bo objekt prihodnje leto zgrajen, bodo delavci-mehaniki po dolgih letih dobili ustrezne prostore za svoje delo. 4. GRADNJA STANOVANJ. Že več let načrtovano gradnjo stanovanj za de- lavce iz drugih republik, nameravajo uresničiti z gradnjo stanovanjskega blo- ka na Ljubnem ob Savinji. V ta namen nameravajo v letošnjem letu zbrati 11 milijonov dinarjev. 5. SKUPNA VREDNOST VLAGANJ IN DRUGIH OBVEZNOSTI NA RAČUN INVESTICIJ. Če k skupnemu znesku vrednosti naložb v letošnjem letu doda- mo še plačilo anuitet iz prejšnjih let, je na dlani, da bo delovna organizacija Gzdnega gospodarstva Nazarje samo v letošnjem letu porabila v te namene 86 milijonov dinarjev. To pa ni malo, to je celo veliko. KAKO IZPOLNITI LETOŠNJI PLAN? Ob visoko postavljenih ciljih za prido- bivanje lesa ter za nove naložbe v goz- darstvu se v letošnjem letu pridružuje še vrsta problemov tako v družbenem kot zasebnem sektorju gozdarstva. Zato rri naključje, če kolektiv na te naloge in probleme opozarja tudi družbene činite- Ije in če je prav minule dni stekla razpra- va o teh vprašanjih tudi na seji izvršnega sveta mozirske občinske skupščine. Poudariti velja, da so dobili predlogi ko- lektiva Gozdnega gospodarstva pri izvrš- nem svetu vso podporo. Gozdarji so med drugim opozorili, da bo moč letošnji plan izpolniti le z maksi- malno zavzetostjo vseh dejavnikov, zla- sti strokovnih kadrov v gozdnem gospo- darstvu ter s povečano dejavnostjo v za- sebni gozdni proizvodnji. To je skratka obveznost vseh! Nadaljnja naloga se ka- že v pospešenem razvijanju kooperant- skih odnosov in dohodkovnih povezav na relaciji: kmet-gozdnogospodarska or- ganizacija-primarna predelava lesa. Na končni uspeh bodo vplivali tudi ukrepi za zagotovitev realnih osebnih dohod- kov gozdnih delavcev. Seveda pa gre pri vsem tem še za nakup in nadomestitev iztrošene ter zastarele gozdne mehaniza- cije. S sedanjo namreč nimajo pogojev, da bi kljubovali težkim vremenskim ra- zmeram, zlasti zimskim pogojem za delo. In ne nazadnje bo treba zagotoviti, da postanejo odkupne cene gozdnih sorti- mentov vsaj na ravni tistih iz prvega pol- letja letošnjega leta. Tu gre še nadalje za zadržanje razpona med ceno hlodovine in žaganim lesom, za zagotovitev posojil za planirano izgradnjo gozdnih cest in vlak itd. To je že ogrodje nove strojne postaje v Prihovi. VSE ZA VEČJO PRODUKTIVNOST Tega, da je les vse bolj dragocena dobrina, pa z'a- radi tega tudi nadvse red- ka glede na potrebe, se prav dobro zavedajo tudi v lesno predelovalni indu- striji. Pa četudi lesno pre- delovalni obrati stojijo med samimi gozdovi, kot je to primer tudi pri nazar- skem Gorenju - Glinu ob sotočju Drete in Savinje. Prav zato je usmeritev v proizvodnjo čim bolj fina- liziranih izdelkov ob vse večji produktivnosti dela edina rešitev lesnih pre- delovalcev. Tako se odlo- čajo in usmerjajo tudi v Gorenju - Glinu, tako v delovni skupnosti skup- nih služb in vseh štirih te- meljnih organizacijah združenega dela žagar- stvo, stavbno pohištvo, iverna in energetika ter vzdrževanje. V grobem ostajata vendarle še dve usmeritvi, tradicionalna lesno predelovalna, ki za- jema žagan les, iverke in stavbno pohištvo ter dru- ga usmeritev, kjer se tudi Gorenje - Glin želi vklju- čiti v prizadevanja za ra- cionalnejšo porabo ener- gije. Tako v proizvodnji oken že stremijo za izdelki z boljšimi termoizolacij- skimi lastnostmi. V tem programu pa imajo še do- datne izboljšave. Tudi pri prvi, tradicionalnejši usmeritvi, poskušajo čim bolj finalizirati proizvod- njo ivernih plošč za stano- vanjsko opremo in pohiš- tvo. Čeprav v letošnjem prvem polletju niso v ce- loti izpolnili svojih izvoz- nih planskih obveznosti, računajo, da bodo z že sklenjenimi poslovnimi aranžmani ta izpad do konca leta v celoti nado- mestili. Pri tem vGorenju - Glinu trdijo, da so realni optimisti in se zavedajo, da je na zunanjem tržišču mogoče uspevati samo s kakovostjo. Ne brez pono- sa povedo, da je nova to- varna po enoletnem obra- tovanju že dosegla pri- merno izvozno kakovost pohištvenih sklopov. Novi proizvodni progra- mi so že dobili svoj zuna- nji in realni izraz z uresni- čitvijo dveh investicij, kar lepo zaključujeta tudi lan- ski in letošnji jubilej mo- zirske občine: tovarna po- hištvenih sklopov in obrat za predelavo drobne oblo- vine. Z uresničitvijo teh dveh velikih investicij so se bistveno izboljšali de- lovni pogoji zaposlenih in povečala produktivnost. Z začetkom prihodnjega leta računajo še z dvema novima strojema, ki bosta pomembno prispevala v bitki za večjo produktiv- nost, to sta sekač in stroj za lupljenje. Večjih inve- sticij ne načrtujejo, prav tako ne računajo na na- daljnje zaposlovanje; prej nasprotno. Delovni kolektiv Gore- nja - Glina se dobro zave- da sedanjih svojih obvez- nosti v bitki za stabilizaci- jo, pri čemer tudi razume mnoga odrekanja glede višjih osebnih dohodkov. Z gospodarsko stabilizaci- jo pač moramo tudi v te- ža vnejših svetovnih ra- zmerah ustvarjati mate- rialni prostor za večji do- hodek in osebne dohodke zaposlenih. Čestitkam za praznik občine Mozirje se pridru- žuje ves delovni kolektiv Gorenja - Glina iz Naza- rij! Če je les vse bolj dragocen, potem je treba proizvajati izdelke na vse višji stopnji predelave. 24. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september igj ELKROJ . V VSAKO TRGOVINO Nad milijon hlač letno Prvo polletje so v delovni organizaciji Elkroj uspešno zaključili. Naredili so^^a deset odstotkov več kot v istem obdob- ju lani. Ves presežek pa so namenili izvozu. Dohodek ob polletju se je vključno s finančnimi rezervami pove- čal za 59 odstotkov. Celoletni proizvo- dni plan so že ob polletju dosegli s 49 odstotki. Računajo, da bo plan do konca leta v celoti dosežen in celo presežen, saj hlače gredo bolje v prodajo v jesenskih in zimskih mesecih. Letos načrtujejo iz- delavo preko milijon parov hlač, od teh bo šlo veliko tudi v izvoz. INVESTICIJE: USPEŠNA SANACIJA ŠOŠTANJA Delovna organizacija Elkroj ima tri pomembne investicije v Lučah, Šošta- nju ter v matični delovni organizaciji. Investicije so usmerili tako, da bodo bo- lje opremili proizvodnjo, izboljšali de- lovne pogoje in povečali proizvodnjo. Ocenjujejo, da sanacija obrata v Šo- štanju dobro poteka, že sedaj dosegajo 84 odstotkov časovnih normativov, hla- če, ki jih tu izdelujejo pa so izredno kvalitetne. Zato bo v prihodnje kar 40 odstotkov te proizvodnje namenjeno izvozu. V letu 1982 in 1983 pa bodo inve- stirali v modernizacijo in rekonstrukcijo prostorov. Tako bodo razširili proizvod- njo in izboljšali celotni delovni proces. Naslednja investicija bo za obrat v Lu- čah,, kjer bodo obnovili in dogradili sta- ro šolsko poslopje. Tu bo delalo 80 de- lavcev. Nov proizvodni obrat pomeni; veliko pridobitev za nadaljnji razvoj te- ga kraja, kjer je na razpolago dovolj de- lovne sile, kar je tudi eden osnovnih pogojev za uspešen začetek proizvod- j nje. Računajo, da bo proizvodnja stekla že naslednje leto. V matični delovni organizaciji pa so investirali v najmodernejšo strojno opremo in v modernizacijo notranjih transportov, s čimer bodo prihranili ve- liko časa, ki ga danes uporabijo za inter- ni prevoz. SKRB ZA DELAVCA Z boljšimi delovnimi rezultati se izboljšujejo tudi delovni pogoji delav- cev in družbeni standard zaposlenih v tej delovni organizaciji. V novi hali, na primer, imajo poleg dobre opreme tudi klimatskre naprava, ki ohranjajo vedno isto temperaturo v prostoru in sicer ta- ko, ki je za delo najbolj primerna. Glede prevoza delavcev na delo so do- govorjeni z Izletnikom iz Celja in zaen- krat nimajo nobenih problem.ov. Organizirano imajo tudi družbeno prehrano s toplimi malicami in kosili. Poskrbeli pa so tudi za rekreacijo. Na dvorišču Elkroja so uredili teniško igri- šče in igrišče za odbojko in košarko. Pred kratkim so odprli interno knjižni- co in upajo, da bodo delavci radi posegli za knjigami in revijami, katerih število in izbor bodo sčasoma povečali. V preteklosti so v Elkroju bolj podpi- rali individualno gradnjo stanovanjskih hiš, sedaj so usmerjeni bolj v družbeno gradnjo, čeprav so tudi letos namenili okoli 4 mio za individualno gradnjo. Me- nijo, da zaenkrat uspešno rešujejo sta- novanjske probleme zaposlenih. V prvem polletju so se tudi v tej delov- ni organizaciji dvignili osebni dohodki, v primerjavi z lanskim polletjem, le za 8 odstotkov. V drugem polletju predvide- vajo večjo rast osebnih dohodkov, tako da bo povprečni osebni dohodek delav- ca v Elkroju okoli 9000 dinarjev. IZOBRAŽEVANJE: USPEŠNO SODELOVANJE S ŠOLO V Elkroju je zaposlenih 580 delavcev, od tega je kar 84 odstotkov žensk. S kadrovsko strukturo niso zadovoljni, ker je preveč nekvalificiranih kadrov, zato podpirajo izobraževanje ob delu. Le-to je zastavljeno tako, da izhaja iz dejanskih potreb delovne organizacije. Večkrat organizirajo interno izobraževa- nje za določena opravila in tako bolje usposobijo delavca za določeno opravi- lo. Trenutno se izobražuje ob delu 6 de- lavcev na srednji tekstilni šoli, 2 na višji, 2 na visoki in en delavec se izobražuje na tretji stopnji. Organizirano skrbijo tudi za pridobi- vanje mladih kadrov. Kadrovska služba opravlja delovne obiske po šolah, kjer učence seznani z delom v Elkroju in še posebej s poklici, ki so kakorkoli-pove- zani s tekstilno proizvodnjo; učence sez- nani tudi z delovnimi pogoji in z mož- nostmi za štipendiranje. V Elkroju ugo- tavljajo, da je to dober način za pridobi- vanje ustreznih kadrov, odpirajo pa se večje možnosti tudi za sodelovanje s šo- lo. Trenutno imajo 32 štipendistov, od tega 10 novih, največ konfekcionarjev. V jeseni računajo na večje sodelovanje z delavsko univerzo v Mozirju, kjer se bo dodatno izobraževalo ob delu 20 delav- cev. Naj na tem mestu omenimo, da so modni oblikovalci iz te delovne organi- zacije nenehno na tekočem s svetovno in evropsko modo. Obiskujejo največje evropske modne sejme, ki jim služijo kot kazalo, kako bodo v naslednjem letu ukrojili elkrojeve hlače. Na žalost, je še vedno tako, da evropska moda stopi na naše ulice in v naše trgovine eno leto pozneje kot drugod in v Elkroju zatrju- jejo, da temu niso krivi proizvajalci, kaj- ti marsikdaj morajo počakati novi mo- deli celo leto, preden jih trgovine naro- čijo. NAČRTI: ELKROJ V VSAKO TRGOVINO Elkroj bo tudi v prihodnje ostal pri specializirani proizvodnji hlač, s tem, da si bo prizadeval še bolj prodreti na jugo- slovansko tržišče. Za sedaj so elkrojeve hlače na policah v trgovinah v vseh več- jih jugoslovanskih mestih, sedaj pa mo- rajo prodreti tudi v manjše, bolj odročne kraje. Ob tem pa ne bodo opustili proi- zvodnjo za osvajanje tujih tržišč. Za se- daj v celoti izvažajo v Zvezno republiko Nemčijo in računajo na povečanje izvo- za na konvertibilna tržišča. Nova proizvodna hala. Delavke ob koncu še vsak izdelek enkrat pregledajo. Elkrojeva trgovina Boutigue. Tu dobite marsikatere hlače nekoliko ceneje kot v redni prodaji. V Elkroju so poskrbeli za šport in rekreacijo svojih delavcev na domačem dvorišču. 36 - 10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 25 TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA »SAVINJA« MOZIRJE BLAGOVNICA - VELIKA PRIDOBITEV Medtem ko so pritlični del nove blagovnice izro- čili namenu prve dni juli- ja, bo otvoritev celotne pridobitve v soboto do- poldne, na sam praznični dan mozirske občine. Razmišljanja o gradnji nove blagovnice v Mozir- ju pod okriljem te delov- ne organizacije so stara okoli deset let. Bilo je več dejavnikov, ki so vplivali, da do gradnje ni prišlo. Dokončna odločitev o za- četku del pa je padla av- gusta 1979. leta. Potem je delo steklo in nov objekt, ponos Mozir- ja in Gornje Savinjske do- line, je zdaj tu. Polno je zaživel že od prvega dne in zdaj v celoti izpolnjuje svoje naloge. To je blagovnica, ki ima v treh etažah 1200 kv. me- trov prodajnih površin, sicer pa 1800 kv. metrov pokritega prostora. V pritličju so samopo- strežba za osnovno pre- skrbo, skladišča, hladilni- ce in drugi prostori. Sam prodajni prostor meri okoli 300 kv. metrov. Prvo nadstropje je sko- raj v celoti namenjeno prodaji tekstilnih izdel- kov, pa tudi papirnici, us- njeni^galanteriji, kozmeti- ki, spominkom, fotoma- terialu, keramiki, krista- lu, porcelanu itd. Prodaj- ni prostor te etaže meri okoli 450 kv. metrov. V drugem nadstropju bodo prodajali pohištvo in dekor. Velik poudarek imajo talne obloge, torej močno iskano blago za opremo stanovanj in dru- gih prostorov. Tudi ta prostor ima okoli 450 kv. metrov. Blagovnica DO »Savi- nja«, ki je veljala z opre- mo in ureditvijo prostora okoli 46 milijonov dinar- jev, je zdaj tu. Pred njo tudi lep parkirni' prostor, kar daje tej enoti še po- sebno vrednost. Blagovnica DO »Savi- nja«, ki so jo delovni lju- dje in občani celotne mo- zirske občine težko priča- kovali, je tudi izredno le- po darilo za občinski praznik. ZGORNJESAVINJSKA KMETIJSKA ZADRUGA MOZIRJE TRIJE PRISPEVKI ZA PRAZNIK Zgornjesavinjska kmetijska zadruga je letošnje praznovanje dvanajstega sep- tembra, praznika mozirske občine, obo- gatila z dvema novima objektoma in ve- liko regijsko živinorejsko razstavo. V tem, ko so večnamenski objekt v Solča- vi odprli že v soboto dopoldne in je bila v torek živinorejska razstava, je danes na vrsti otvoritev kmetijskega strojnega centra na Rečici ob Savinji. Večnamenski objekt v Solčavi po vsej pravici imenujejo tudi solidarnostni ob- jekt, saj so se kot soinvestitorji poleg zadruge, kot nosilca pomembne naloge ter za obmejno Solčavo težko pričako- vanega objekta, pojavili še štirje drugi. Tako občinska stanovanjska skupnost z deležem za gradnjo desetih stanovanj- skih enot, pri čemer gre za štiri družin- ska stanovanja in šest garsonier, zatem TOZD PTT Velenje pri ureditvi prosto- rov za krajevno pošto, velenjski zdrav- stveni center za zdravstveno ambulanto ter Krajevna skupnost Solčava za uredi- tev prostorov za delo krajevne skupno- sti in krajevnih družbenopolitičnih or- ganizacij. Kmetijska zadruga pa je v tem objektu pridobila trgovino, in nekatere druge prostore, ki sodijo k takšni enoti in skrbi za dobro preskrbo prebivalcev. Razumljivo je, da je bil denarni delež zadruge največji in je znašal, oziroma znaša okoH 53%. Ostalo je odpadlo na druge soinvestitorje. Poleg tega pa so pomemben delež dale tudi nekatere druge organizacije združenega dela, ki so odstopile obveznice kot nepovratna sredstva. Tako so kot sovlagatelji nasto- pili: Gorenje-Glin Nazarje, Elkroj Mozir- je, Gozdno gospodarstvo Nazarje, Smre- ka Gornji grad. Gradbenik Ljubno, Sa- vinja Mozirje, Cinkarna TOZD Kemija Mozirje in Komunalno podjetje Mozirje. Vrednost celotnega objekta brez opre- me je okoli 33 milijonov dinarjev. Sicer pa se pomen tega objekta ne ka,že samo v denarni vrednosti, marveč še posebej v uspešni akciji za združevanje sredstev, v dejstvu, da je končano delo, ki se je začelo pred nekaj leti in v tem, da pome- ni novi objekt močan temelj za hitrejši gospodarski in turistični promet v tem predelu doline, ki bo vplival tudi na so- cialni razvoj Solčavskega. Drugi prispevek Zgornjesavinjske kmetijske zadruge za praznik mozirske občine je kmetijski strojni center na Re- čici ob Savinji, ki ga bodo odprli danes popoldne. To je center, ki bo služil vsem, ki se pri svojem delu ukvarjajo s kmetijskimi stroji. Pa ne gre samo za servisno delavnico, ki bo nudila tudi re- zervne dele, marveč tudi za center, ki bo skrbel za vzgojo mladih in drugih kme- tov pri ravnanju s stroji. Tu bodo oprav- ljali tudi tehnične preglede strojev ne samo za mozirsko, marveč tudi za ve- lenjsko in žalsko območje. Novi center pomeni ne samo kako- i vostni napredek na tem področju, mar- i več tudi hitrejše opravljanje vseh del, i uslug. To pa je za kmeta-kooperanta več ■ kot razveseljivo. Center bo imel kleparsko, elektro, strojno, kovaško in podobne delavnice, zatem službo za polnenje akumulator- jev, oddelek za montažo in demontažo gum, pralnico in seveda skladišče re- zervnih delov. Vrednost te naložbe je okoli trideset milijonov dinarjev. In končno je Zgornjesavinjska kmetij- ska zadruga za praznične dni pripravila tudi veliko živinorejsko razstavo (bila je v torek), ki je bila sedma v občinskem in druga v regijskem merilu. Na njej je bilo okoli 130 glav goveje živine sivorjave pasme iz mozirske, velenjske in žalske občine. Razstava je seveda opozorila na selekcijsko, delo, reprodukcijo... skrat- ka na vso skrb, ki jo tudi mozirska za- druga in druge strokovne službe posve- čajo reji plemenske živine. TOZD KOVINARSTVO-LJUBLJANA IZ LETA V LETO BOLJE Začetki Kovinarstva segajo v leto 1972, ko je dvanajst delavcev začelo z delom v neprimernih prostorih, brez ustreznih strojev in druge opreme. Leta 1975. so zgradili prvi del proizvodne hale in začeli z industrijsko proi- zvodnjo ter se povezali z Gradbenikom. Povečali so proizvodnjo in število zaposlenih ter izšolali lastne ka- dre. Po treh letih sodelovanja z Gradbenikom se je izkazalo, da zaradi različnih usmeritev Kovinarstvo in Gradbenik ne moreta več uspešno sodelovati. Eno leto so nato delali kot samostojna delovna organizacija, do- kler se leta 1978 niso povezali z Železarno Ravne, s katero so že prej sodelovali s proizvodnim programom. Istega leta so v temeljni organizaciji Kovinarstvo in- vestirali v proizvodne prostore in zgradili 3500 m^ novih površin. Poleg proizvodnih obratov so zgradili še pi- sarne, sanitarije, garderobo, menzo in pomožne pro-' store. Tako so povečali proizvodnjo in izboljšali delovne pogoje zaposlenih. Danes je v tej temeljni organizaciji zaposlenih 140 delavcev, kvalifikacijska struktura je ugodna, saj je le malo nekvalificiranega kadra, v glavnem pa so višje kvalificirani delavci. Povprečna starost v Kovinarstvu je okoli 24 let. PROIZVODNI PROGRAM - PROIZVODNJA ZOBATIH VENCEV ZA PROI- ZVAJALCE MOTORJEV V JUGOSLAVIJI - PROIZVODNJA KOLESNIH STAVKOV ZA RU- DNIKE - PROIZVODNJA STROJNIH DELOV ZA STRO- JEGRADNJO Letošnji obseg proizvodnje bo znašal okrog 130 mio. Doslej so dobro poslovali in računajo, da bodo kljub nekaterim težavam v prvem polletju dosegli planirani dohodek. Celotni dohodek pa bodo glede na plan prese- gli za 15 odstotkov. V Kovinarstvu do sedaj niso izvažali, vendar priprav- ljajo dva izdelka za izvoz in računajo, da bodo že nasled- nje leto lahko stopili med slovenske izvoznike. KAKO PA DELAVEC? Osebni dohodki v temeljni organizaciji Kovinarstvo se gibljejo okoli 10.300 dinarjev na zaposlenega, kar spričo kvalifikacijske strukture niti ni presenetljivo. S tem dohodkom spadajo v vrh dobro plačanih delavcev v mozirski občini, zaostajajo pa za drugimi temeljnimi organizacijami Železarne Ravne. Tudi stanovanjske probleme zaposlenih zaenkrat uspešno rešujejo. Skrb za delavca se izraža tudi skozi dobre delovne pogoje, imajo družbeno prehrano, imajo možnost letovanja v Železarjevem domu v Portorožu. Trenutno vlagajo sredstva v razširitev tega doma, tako da bo primeren tudi za zimski oddih. Veliko pozornosti so v preteklosti, tako kot še sedaj, namenili vzgoji lastnih kadrov. Za izobraževanje so da- jali kar 6 odstotkov od bruto osebnega dohodka, v povprečju se je šolalo 30 učencev-štipendistov; veliko delavcev se je izobraževalo ob delu. To se jim je dobro obrestovalo, saj mlad izšolan kader pomeni najboljšo investicijo za vsako delovno organizacijo. 26. stran - NOVI TEDNIK 35 let Novega tednika št. 36-10. september ^^ ^{ 36 ' 10. september 1981 35 let Novega tednika NOVI TEDNIK - stran 27 Jože Marčen s Frankolove- ga je kljub osemdesetim le- tom še vedno dober glasbe- nik. Ni naključje, da mu je strokovna žirija prisodila tretje mesto. V soboto dopoljdne je bilo na Ljubečni zanimivo tek- movanje harmonikašev, ki so se potegovali za naziv Zla- ta harmonika Ljubečne. Na prvem tekmovanju, ki so ga organizirali prizadevni gasil- KNJIGARNA NA BEOGRAJSKI ULICI Zlato harmoniko Ljubečne je osvojil Miro Kline. Povsem zasluženo, saj je s svojim igranjem dokazal, da je izvrsten harmonikaš. VESELO NA LJUBEČNI POLKE IN STARI GLASBENIKI ci in krajevna skupnost, je nastopilo kar šestindvajset harmonikašev, ki so ljudi spravili v dobro voljo. Slišali smo nekaj starih, že skoraj pozabljenih melodij, pa tudi nekaj novih, ki so jih godci kar sami napisali. Tekmoval- ce je ocenjevala strokovna žirija v sestavi Albert Završ- nik. Zoran Kolin, Marija Za- ložnik, Vili Šumer in Štefan Žvižej. Prvo mesto je osvojil Miro Kline. Strokovna žirija mu je prisodila prvo mesto glede na zahtevnost skladbe, dobro interpretacijo, popol- no fraziranje in dinamično igranje. Drugo mesto so pri- sodili Branetu Klavžarju, tretje pa najstarejšemu tek- movalcu, osemdesetletnemu Jožetu Marcenu s Frankolo- vega. Nagrado so prejeli tudi najmlajši glasbenik, devet- letni Bogdan Mimik iz Le- skovca, edina nastopajoča ženska Terezija Zabukovšek s Teharij ter tekmovalec, ki je prišel na prireditev na Lju- bečne kar iz Ljubljane, Ivan Špoljak. Prireditev je uspela. Pri- hodnje leto naj bi dobila še večji obseg, vrli organizatorji pa že razmišljajo, da naj bi se sčasoma razvila v pravo revi- jo izvirnih slovenskih pesmi. Dobre volje ne manjka, takš- na prireditev pa bi brez dvo- ma bila pomembna pri ohra- njanju Slovenskega izvirne- ga glasbenega izročila. JANEZ VEDENIK Kot običajno se je tudi pred začetkom letošnjega šolskega leta pojavil pro- blem učbenikov, tako za osnovno šolo kot za usmerje- no izobraževanje. Šolski uč- beniki so in jih ni, tako da učenci pogosto odhajajo v svoje razrede z »okrnjenimi« torbami. V letošnji nakupovalni mrzlici šolskih učbenikov pa so se beograjski učenci do- bro znašli: enostavno so od- prli borzo za preprodajo Sn izmenjavo rabljenih učbeni- kov po zelo ugodnih cenah. Svoje poslovne prostore so si zagotovili na najbolj živa- hni beograjski ulici, na Knez Mihajlovi. V tej veliki knji- garni na ulici lahko kupci najdejo vse, česar ni mogoče najti v pravih knjigarnah. Beograjska mularija se sicer ukvarja s to vrsto trgovine neformalno, toda to ni niko- mur mar. Važno je le, da uč- bemkiso. R.KRSTINIC Gradovi in graščine na celjsl(em območju Piše: dr. IVAN STOPAR PODČETRTEK (Wlndischlandsberg), grad Na .strmem obronku hriba nad isto- imenskim naseljem. Občina Šmarje. Brez funkcije. Grad sodi med najstarejše v deže- li, kar priča že njegovo nemško ime. Landsberg pomeni pokrajinski, de- želni grad, grad, ki gospoduje nad pokrajino. Podčetrtek je zares stal ob stari državni meji, ob Sotli, na- sproti Hrvaške oz. Ogrske. Imel je torej že v najstarejših časih po- membno deželnoobrambno vlogo. Slovensko ime gradu ni z nemškim v nobeni zvezi. Izvira odtod, da so tu ob četrtkih kaznovali hudodelce s smrtjo - tu je bil namreč tudi sedež deželnega ali krvnega sodišča. Podčetrtek stoji na območju nek- danjih Heminih posesti v Savinjski marki, ki so že 1071 prišla v posest krške škofije. Čeprav segajo začetki gradu nedvomno v zelo zgodnjo do- bo, pa se v virih omenja relativno pozno. Vitez Friderik iz Landsberga, ki nastopa 1162 in ki naj bi po nekih virih izviral iz Podčetrtka, je bil v resnici iz Lonca (Deutsch Lands- berg) na Avstrijskem in nastopa tudi v drugih sočasnih listinah. Prvi zna- ni vitez iz Podčetrtka je bU krški ministerial Oton, sin Engelschalka iz Podčetrtka - Otto filius Enscalci de Landespere, ki se omenja 1209 in ki mu 1213 sledi Fr. de Lonsperch. Grad se kot častnim Lansperch prvič izrecno omenja 1261 in je v viru 1279 imenovan castrum Lands- perch, 1353 pa veste Lantsperch. 1424 se omenja kot haws in 1453 spet kot vest. Vitezi iz Podčetrtka se omenjajo tudi v 14. in J5. stol., tako 1348 Perchtold der Schenehe von Lantzperch,1385 Alhoch, 1423 He- nrik s svojo soprogo Kuningundo, 1446 Viljem, ki je sodeloval v bojih z Ogri. Kot zadnji svojega rodu se omenja Hans, ki je padel v neki bitki. 12. novembra 1441 je krški škof Johann začasno izročil svoje grado-^ ve Pilštanj, Podčetrtek, Bizeljsko in Mokronog cesarju Frideriku IV., ki jih je obdržal do 1445. Potem so na gradu gospodovali oskrbniki, v letih 1479-1490 pa je bil v rokah ogrske vojske. Ob velikem slovenskem kmečkem uporu 1515 je grad padel v roke upornikov. Kaj se je pri tem dogajalo, izvemo iz pisma njegovega upravitelja Schrotta, ki je bil ob upo- ru po naldjučju odsoten: kmetje so grad izropali, zlasti denar in drago- cenosti, do smrti pretepli Schrotto- vega otroka, ustrelili oskrbnika, ubi- li nekega hlapca, smrtno ranili neke- ga duhovnika in nevarno ranili dve grajski dekli. 1527 je postal oskrbnik gradu Hans Tattenbach, njegovi nasledni- ki pa so imeli grad v najemu ali za- kupu in so ga od krške škofije šele 1612 dobili v dedno ali zasebno last. Ko so Ivana Erazma Tattenbacha 24. nov. 1671 v Gradcu kot zarotnika zoper Habsburžane usmrtili, je drža-, va grad zasegla in ga 1782 prodala grofu Ignacu Attemsu za 72.000 fl. Attemsi so v gradu uredili kapelo sv. Jurija, ki se posredno prvič ome- nja 1788. Grof Ferdinand Attems ga je 1874 temeljito prenovil, v lasti ro- dovine Attems pa je grad ostal vse do konca zadnje vojne. Po vojni je služil raznim namenom. Nazadnje ž so bila v njem stanovanja, danes pa' je prazen in se je pričel rušiti. V zgodnji pomladi 1979 se je že sesul del njegove severne stene. Grad Podčetrtek je pozidan na pravokotni talni ploskvi, kije na juž- ni strani okrepljena z okroglima, tri- nadstropnima stolpoma. Sestavljajo ga štirje dvonadstropni trakti, ki oklepajo pravokotno, notranje dvo- rišče s cisterno. Na severni strani je h gradu prizidano predgradje, se- stavljeno iz dveh samostojnih enot, ločenih z obrambnim zidom: zuna- njega dvorišča in obora. Členitev grajskih fasad je baročna. Razodeva se zlasti v okenskih okvirih, kjer se segmentno oblikovana čela menja- vajo s trikotnimi. Na starejši izvir stavbe kaže le njena zasnova. Predv- sem pa kamniti paličasti profil, ki deli pritličje od nadstropij in je lepo ohranjen zlasti pri obeh stolpih in na fasadi zahodnega trakta. Na vzhodni fasadi so ga verjetno uničili, ko so k stavbi prizidali hlev, nad katerega stanovanjskim pritličjem v ravnini notranjega dvorišča je prav v ravnini palice urejena razgledna terasa. Vrh veznega vzhodnega trakta je baročni umi stolpič. Baročni portal v obzidju nas pri- pelje na razširjeno ravnico, kjer so nekdaj stala pomožna gospodarska poslopja. V obodnem obzidju so ra- zvrščene delno zazidane strelnice. Z ravnice drži pot med zunanjim obzi- djem in obzidjem obora proti graj- skemu jedru. Konča se tik pred vho- dom v grajski hlev, ki se z vzhodne strani prislanja k osrednji stavbi. Na desni je vhod v stanovanjski del gra- du. OBJAVO JE OMOGOČIL STC - JAVNA SKLADIŠČA CELJE NOVI TEDNIK - Glasilo občinskih organizacij SZDL Celje, Laško, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec - Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, poštni predal 161. Naročnina in oglasi: Trg V. kongresa 3 a - Direktor TOZD in gl. urednik , Boris Rosina, odgovorni urednik Novega tednika Drago Medved, odgovorni urednik Radia Celje Branko Stamejčič. Redakcija: Marjela Agrež, Milan Božič, Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milena Poklič-Brečko, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Mitja Umnik. Janez Vedenik, Tone Vrabl. Tehnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Izdaja ga CGP Delo, Ljubljana. Rokopisov ne vračamo. Cena posamezne številke 8 din, celoletna naročnina 380 din, polletna 190 din. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa: 50700-603-31198 - CGP Delo Ljubljana TOZD Novi tednik Celje. - Telefon, oglasi in naročnina: 22-369, 23-105. 31 Grad Podčetrtek na Vischerjevem bakrorezu iz okoli leta 1681