Proslavfl deseflefnice paeDlscita na Koro.kein. Ves nemški svet na Koroškem se pripravlja na proslavo 10-letnice plebiscita. Pravzaprav se te slovesnosti vršijo že ve6 mesecev, a glavno pride oktobra. Zvečer 9. oktobra bodo zanetili po gorah bivšega glasovalnega ozemlja kresove. Na dan 10-letnice plebiscitš bo imel koroški deželni zbor slavnostno sejo. Na pokopališču v Trnl vas! (Annabichl) bo garnizija počastila spomln v koroških bojih padlih vojakov« Na Križni gori pri Celovcu se bo zbrela šolska mladlna v proslavo plebiscitn« zmage. Vsi občinski odbori celega biv« šega glasovalnega ozemlja naj bl iineli na dan 10-letnice plebiscita slavnostne seje, pri katerih naj se spominjajo nemške zmage pri plebiscitu 10. okto> bra 1920. Deželna vlada je dala napraviti posebne plošče, ki se bodo pritrdile na vseh lokalih, v katerih se je 10. oktobra 1920 vršilo glasovanje. Plošče bodo nosile napis: »In diesen Hause \vurde am 10. Oktober 1920 iiber die Freiheit und Einheit Karntens abge-timmt.« Napis bo samo nemški. SloVensko bi se glasil: »V tej hiši se je glasovalo 10. oktobra 1920 o svobodi in enotnosti Koroške.« Pravilnejši bi bil napis: V tej hiši se je 10. oktobra 1920 glasovalo, ali bodo še Nemci v Slovenfikem Korotanu neomejeni gospodarji ali ne več. Dne 11. oktobra bo bakljada k slovesno razsvetljeni mestni hiši na No,vem trgu v Celovcu. Dr. Hans Steina^her, plebiscitni bojevnik, bo imel »lavnostni govor. Zvečer bo v gledali8ču slavnostna predstava. Glavne slavnosti na deželi bodo v »fidelio 12. oktobra. V Celovcu bodo v nedeljo 12. oktobra zjutraj po mestu igrale vojaška in druge godbe. Ob pol devetih bo na Starem trgu na prostem sveta maša. Nato bodo v deželni hiši (zbornici) odkrili dve častni plošči v sporain v koroških bojih padlih vojakov. Pri tem bo govoril zastopnik zvezne (državne) in zastopnik deželne vlade. Nato se bo vršil slavnostni obhod, sprevod po mestu. Na čelu bodo korakali bivši bojevniki za nedeljeno nemško Koroško do Karavank. Za bojevniki bodo korakale narodne noše. Popoldne 12. oktobra bo zopet sprevod narodnih noš po glavnih trgih in cestah celovšldh. ZveCer pa na raznih krajih razne prireditve in plesne zabave. — Na deželi se vršijo počitnice na osnovnih šolah na Koroškem septembra in oktobra. Ker torej oktobra ni šole, je učitelistvo na deželi obhajalo Dle- biscitne proslave že avgusta. Po vseh ola_ so razširili knjižico: Der Heimat treu. Tu so razne pesmi z notami in brez not ter razni sestavki. Opisuje se, kako se je po sklepu svetovne vojne pojavil nov, še nevarnejši sovražnik: Jugoslovani. »An den Grenzen sammelte sich ein neuer, fur die Einheit der Heimat gefahrlicher Feind«, Hans Steinacher v sestavku: Freiheitskampf (boj za svobodo). Steinaher tudi odkrito pove, da je Nemcem pri bojib za Koroško šlo predvsem za to, da Koroško ohranijo nemštvu, da se Koroška nekoč združi z Veliko Nemčijo. Seveda so pred desetimi leti te cilje še skrbno zakrivali. V sestavku »Die Volksabstimmung« (Ijudsko glasovanje) odkrito govori o nemški zmagi pri glasovanju. »Zvečer 13. oktobra so se razširile po deželi končnoveljavne vesti o nemški zmagi.« — Še le zdaj so prišli z barvo na dan. Pred glasovanjem so samo govorili o »svobodni in nedeljeni Koroški«, a da ta »svoboda« pomeni zgolj neomejeno nemško gospodarstvo v deželi, o tem so molčali. — Omeniti je vredno Ietošnje letno poročilo celovške gimnazije. Tudi tu se obširno govori o bojih za Koroško. Na prvi strani izvestja stoji, da je namen zavoda (celovške gimnazije), da služi nemški kulturi. Posmehljivo se izraža poročevalec v izvestju o pismu slovenskega pix)fesorja dr. Arneiza, ki ga je pisal profesorskcmu zboru celovške gimnazije, da je od jugoslovanske oblasti imenovan za ravnatelja gimnazije v Celovcu. Izvestje pravi: Skrb »ravriatelja« za učence jo bila nepotrebna, njegovi pozdravi odveč.