19. številka
V Ljubljani, dne 11. maja 1918
V. leto.
Delavec izhaja vsak petek x datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 5'20, za pol leta K 2-60, za četrt leta K 1-30 Posamezna številka 10 vin. Naročnina za Nemčijo za celo leto 5 mark, za Ameriko 2 dolarja. Pošiljatve na uredništvo in npravništvo: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6, prvo nadstr.
DELAVEC
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati z enostolpnimi pe-tit vrsticami se zaračunavajo in sicer: pri ankratni objavi po 18 vin." pri dne kratni po 16 vin., pri šti-e kratni po 14 vin., pri cvoa letnih objavah po 12 viza vsakokr. — Za razne ‘-s jave itd. stane petit vrstica 24 vin. — Reklam, so poštni ne proste. —Nefrankirana. pisma se ne sprejemajo.  »___________
0 ti simulanti in lenuhi!
Razmere rudarjev so se med vojno tako poslabšale zaradi prehranjevalnih težkoč, da se že preživljati ne morejo več. Že ob mirnem času so imeli slabe čase. Delo v rudništvu ni le jako naporno, marveč delovne sile se porabljajo tudi zaradi menjajoče temperature, razvijanja plinov in mnogih
1 drugih okoliščin, ki jih v drugih poklicih komaj nahajamo. Zaraditega tudi oboli več rudarjev razmeroma, kakor pa delavcev v drugih poklicih, že ob normalni prehrani.
Da bi grozovito draginjo (ki znaša v državi za živila povprečno 200 do 300 odstotkov, za perilo in obleko pa 1200 do 1300 odstotkov, dočim so se plače dvignile le za okolo 14 odstotkov) vsaj nekoliko omilili, so stavili delegaii rudarskih zadrug kot zakoniti zastopniki rudarjev dne 4. marca 1918 na zboru rudarske zadruge skupine II. zahtevo, da naj se dovoli najnižja plača 7 kron in 50 odstotkov doklade ter skrajšanje delovnega časa na osem ur.
Podjetniki v rudarski zadrugi skupina
I.	pa niso tako opravičene zahteve le kratkomalo odklonili, temveč so poleg tega še zmerjali rudarje s simulanti in lenuhi. Da nazaduje produkcija v rudarstvu je utemeljeno v nezadostni prehrani in bo še bolj nazadovala, čimmanj živil se bo nakazovalo. Simulacija boleznij je vendar že zaraditega nemogoča, ker se neprestano vrše vojaške vizite po polkovnem zdravniku in ta pripozna delavce bolnim. Vse bolniške blagajne imajo sedaj več bolnikov, smrtni slučaji silno naraščajo, skoraj po vseh večjih krajih je število smrtnih slučajev v letu 1917 proti letu 1913 naraslo za eno tretjino.
V	svojem stremljenju, kako bi »razkrinkali" delavce kot sleparje, pa skrbe gospodje sami za dokazilni material proti svojim neumnim argumentom. V zadnjih tednih je bilo naročeno vojaškim zdravnikom, da preiščejo pri večih jamah v Mosleškem revirju (Brux) rudarje, glede na njih delo-zmožnost, toda uspeh *te preiskave menda ni všeč gospodom podjetnikom. Med drugimi so se vršile take preiskave dne 6. aprila tudi pri Gvidovem rovu, in sicer so preiskali 36 rudarjev. Zdravnik je dognal največ 80 odstotkov delazmožnosti, pri mnogih delavcih pa le 70, 60 in 50 odstotkov. Vojaški zdravnik se je celo čudil, da sploh more hoditi na delo mož s 50 odstotki delazmožnosti. V očeh obratnih voditeljev so pa delavci, ki zaradi opešanja ne morejo več delati, sleparji in simulanti, ki delajo iz saine hudobnosti pasivno re-sistenco, se zanašajo na doklade, obolevajo le zaradi tiste tedenske odškodnine. Brutalnosti rudniških posestnikov še ne zadošča, če je izgubil rudar 50 odstotkov delazmožnosti, delavski sužnji naj delajo, dokler se zgrudijo, tako zahteva dobičkaželjnost. Ob polovici kruha, osminki kilograma moke in ob podjetniškem terorizmu, naj bi delavec dividende gospodov .delodajalcev« zvišal!
Seveda gospodje uradniki pri rudnikih se že bolje preskrbe. Jajca dobi vsak delavec, toda samo po eno; v tednu od 14. do 20. aprila je poslal tja neki gospod nadzornik in zahteval 50 jajc, a ker so zahtevali zanje po 70 h, jih je vrnil, in morali so mu dati jajca od nove pošiljatve po 42
vin. Kakor delajo tukaj, delajo najbrže tudi drugod; gospodje so preskrbljeni in ne morejo in nočejo verovati, da delavci zaradi glada ne morejo delati več. Oblasti, celo vlada pa veruje rudniškim gospodom, če delavce črnijo in zmerjajo. In vojaška oblast podpira rudniške mogočneže s tem, da delavce zapira, prebira, in »daje na razpolago*.
Edina možnost je za rudarje, da se obvarujejo pred popolnim propadom: združitev v organizaciji, skupni boj vseh proti temu sistemu odpravljanja pravic njih izkoriščevalcev.
Enajsti zvezni shod avstrijske kovinarske zveze.
(Dalje.)
K novemu načrtu o vojni delovni dolžnosti je sprejel zvezni shod to - le resolucijo.
„Od dne 18. do 24. marca 1918 na Dunaju X. zborujoči kongres vseh kovinarjev avstrijskih sprejema z ogorčenjem na znanje, da namerava avstrijska vlada svojo obljubo iz meseca januarja 1918 izpolniti v obliki novega zakona o službeni dolžnosti.
Zvezni shod izjavlja, da je načrt vlade nesprejemljiv in poživlja obenem soci-alnodemokratično frakcijo v državnem zboru, da z vsemi poinočki, ki so ji na razpolago, napoti vlado, da izpolni januarja 1918 delavstvu dano obljubo*.
Glede prehodnega gospodarstva je bila predlagana naslednja resolucija:
„Enajsti redni zvezni shod kovinarjev avstrijskih naroča zveznemu načelstvu, da skupno s strokovno komisijo avstrijsko in klubom socialno-demokratičnih poslancev zahtevajo od vlade, da predloži čimprej parlamentu zakonski načrt, da se dovoli vsem delavcem in delavkam, ki bodo zaradi pomanjkanja vojnih dobav in zaraditega žnizanja števila delavstva v vojni industriji pred in med vso prehodno dobo iz dtžav-nih sredstev brezposelno delavsko podporo za čas njih nezakrivljene brezposelnosti, in sicer:
a) vzdrževalcem rodovin v dvojni višini veljavne državne preskrbnine;
b) za vse druge v enotni višini preskrbnine ;
c) delavcem in delavkam, ki hočejo odpotovati v svojo domovino, v kolikor je njih domovina oddaljena nad 50 km od njih sedanjeg? bivališča, se naj povrne vožnja iz državnih sredstev:
d) brezposelne podpore strokovnih organizacij, kakor tudi druge prejemke, ne omejujejo pravice na državno brezposelno podporo.
Brezposelna podpora se opravičencu •udi tedaj ne sme odreči, če se brani nakazanemu, njegovemu poklicnemu znanju tuje ali njegovi telesni sposobnosti nasprotujoče delo. Prav tako se ne sme siliti opravičence do podpore, da bi delali po nizkih mezdah ali ob slabših delovnih pogojih, kakor so določeni v dotičnem obratu običajni v kraju ali pogodbeni.
Resolucija o posredovanju dela ki je bila soglasno sprejeta, se glasi:
Glede na izredne razmere in spoznanje, da ima delavstvo marsikaka zagotovila na
podlagi tarifnih pogodb, da nam v času pred vojno ni bilo mogoče, razširiti posredovanje dela na vso državo, nas napoti, da ne nasprotujemo zaenkrat predlaganemu paritetičnemu posredovanju, če se izpolni vrsta pogojev. Poskus vlade, da bi uredila posredovanje za čas prehoda, v mnogih ozirih ne odgovarja tem določbam, ker določa mnogo pretesno nalogo.
V	prvi vrsti ni pariteta jasno in določno izražena, kar pa je, iti sicer tja do državne posredovalnice nepopustno. Potem dolžni delokrog prisednikov omejen, kar utegne lahko dovesti do napačnega tolmačenja. Več jasnosti bi bilo tudi treba o stališču posredovalnic naprarn mezdnim in delovnim bojem. Zvezni shod se pridružuje načelnemu stališču državne konference strokovnih organizacij z dne 23. do 25. novembra 1917 in zato zahteva, da se na-redba vlade prilagodi tem načelom z zahtevami, ki smo jih izrekli.
Zvezni shod smatra posebno za potrebno, da
1. bodo posredovalnice pazile na io, da bodo po njih posredovane delovne moči plačane po tarifnih pogodbah pristojnih organizacij in se bo z njimi po njih ravnalo;
2. bo vlada imela pripravljena dela (zasilna dela) in s tem preprečila, da ne bo delavcem treba sprejemati deio za vsako ceno;
3. se bo oziralo primerno na vojne invalide, ne da bi nastala zdravim delavcem zaraditega škodo;
4. bo vlada skrbela za to, da se nemudoma uvede državna vskrba brezposelnih.	Dalje	prih.
Kdo j« inteligent.
Besedo »inteligent* čujemo tako po-gostoma, da nam že kar preseda. Tudi v socialnodemokratični stranki jo imamo v razpravi, ker so neki ljudje odpovedali sodelovanje v stranki, ki se imenujejo inte-ligente. Beseda »inteligent* pomeni pravzaprav toliko kot .razumnik*. Zato imenujemo inteligente vse tiste ljudi, ki imajo višjo šolsko izobrazbo, neglede na to ali so res razumni ali ne. Nam beseda inteligent ne more imponirati, zakaj vsak objektiven človek ve, da so tudi med inteli-genti prav veliki bedaki poleg pametnih ljudi, prav tako kakor med prepostim ljudstvom. Matura ali visoka šola še ni pamet, še ni razsodnost. Trdili bi lahko še več. Z inteligenco se navadno zmerjajo ljudje, ki so povsem enostransko izobraženi, se njih duševni talenti kretajo ob vplivih posebnih nazorov, fiksnih idej; ti se običajno tudi sramujejo sodelovanja med preprostimi delavskimi sloji.
Ne trdimo, da so vsi inteligentje taki; med njimi imsmo tudi prav poštene ljudi, odkritosrčne sodelavce, a teh je silno malo. Inteligenti bi opravljali lahko med proletariatom poleg organizacijskega dela zlasti kulturno delo. A kako malo je takih!
Po našem mnenju pa za inteligenco človeka ni potrebna visoka šola. O nel Scdrugi, toliko inteligentni kakor so marsikateri inteligentje postanemo lahko tudi mi. Tudi sam se človek lahko izobrazuje, Če se uči, čita z zanimanjem znanstvene in poučne razprave, če posluša predavanja, če
študira razna vprašanja, če se razgovarja o najrazličnejih vprašanjih: znanstvenih, političnih in socialnih. Ni potreba, da bi nosil salonsko suknjo, ni potreba, da bi se bahal z inteligenco, zadostuje, če dovelj pozna svetovna vprašanja, če ima splošno obzorje, da more vse presojati, kar se godi in kar hoče, se dostojno vede med tovariši in v človeški družbi. Tak inteligentni delavec je vreden večjega spoštovanja kot tisti, ki se bahajo s svojo inteligenco.
Domači pregled.
Parlament je torej ireis oidigodein. za nedoločen roik. Ministrski predsednik SeiiidJler ije .povedal, da poitrelbuje večino za državne potaibiščime .v proračunu in se b'o s stranikaimli dalje ptOKa&afl. Govorni! je namreč na konferenci načelnikov parlamentarni 1 strank, mia kateri pa JiuaolsJo-vani in Cehii intiSfo Mi zastopani. Glede narodnostnega vprašanja ije olblliuibil Čehom okrožja in siioeir čeišlka in nemška (za Češko); o JuKfosloivarnih pa ije rekell, da luiteKneija (dobiti svojo upravno državo, toda pot do Trsta miara biitii prosta, to se pravi, Slovenci bodo ostali pini nemškem upravnem delu Avstrije. Namesto pravično rešitev, namesto enakopravimostji ob-ljuibuje vlada inelkia okrožja, ki bodo avtonomijo le ovlisnala, Slovence pa hoče razdeliti in jih s tem obsoditi v kulturno in narodno smrt. Oči!vidno se je vlada vklopila Nemcem, dasii pravijo, da hočejo počakati narodih«, ki izide baje te dni za Češko lin šele poitieim zavzeti stališče. Vsi ti eksperimenti ne obetajo nič prida. Vlada ne mara izvesti potrebnih in pravičnih zahtev svojih narodov, marveč se vedno naslanja le na1 vladajočo manjšino; ne da bi pomislila, da je treba državljane zadovoljiti, če hoče pripraviti polt pravemu in naravnemu razvoju. To je (reakcija, ki morda vedle zopet v absolutistični sistemi, toda težko verujemo, da bi ta zopet uspel, zakaj kriiza je na vrhuncu, moral bo iti Seidleir in priiti svobOdotmi-selnejši državnik na njeffoivo mesto.
Minister dr. Ivan Žolger je Odstopil. Cesar je sprejel mijegoivo detmiisiijo. Pravijo, da je Žofeer odstopil, ker se ne strinja s teim, da bi vlada okltrojiruila ustavne reforme.
Vladna okrožnica proti jugoslovanskemu gibanju. Z Dunaja nam pot Okrožnica, kli jo zahiteivaiio Nemci, oid vlade in v kateri nuj dobijo uradi »navedi -la«, (kako zatirati svobodno izražanje nu-šo-m	za	saimioistcnno državo Slo-
vencev, Hrvatov iin Srbov, dosedaii še nii izdama. Vlada se boji posledic, jker sii je sive&ta nezakonitosti takega početja. Naše narodno gibanje se ipovsodi (vrši v strogo zakonitih mejah in oblasti ibii seveda moigle nastopati proti le, pretomivši 'Svoje zakonite dolžnosti. To' bi bilo v takoj vsemu svetu očiito im bi držaivi znova škodliilo, ne le na znotraj, temveč tudi na zunaj. Vlada se menda tudi zaveda, da bi bila vsaka umetna in nasilna omejitev mašegan arodnega pokireta — zivo-nenje po toči. Zato sil gospodje ministri ne morejo priti prav na jasno, kak« naj izgloda okrožnica, ki bi se doipadala poslancu Matikhln, pa pri tem ne bila vsemu svetu dakafc protizakoinitc nasilnosti.
Okrožna razdelitev na Češkem. Nemški listi poročajo, da izide vladna naredba s pojasnili o ustanovitvi nemških okrožij na Češkem v sredo 8. t. m. Pravijo, da naredba ne bo segala globoko in se bo izpre-menilo le pravno občevanje med posameznimi občinami in okrožnimi glavarstvi. Mest z lastnim Statutom: Prage, Plzna in Liberca se naredba sploh* ne tiče.
Olajšajmo si delo v organizacijah! Agitačno delo je silno težavno. Delamo in delamo, a ipak nam se ne razvijajo organizacije tako kakor želimo. Organizacijo u-stanovimo navadno lahko, toda organizacijo |
j moramo napraviti tudi zavedno, zato je pa potrebna izobrazba, poznanje družabnih, gospodarskih in političnih razmer in vzrokov slabim razmeram. To je tisto delo, ki povzroča največ skrbi in pomanjkanje tega dela je največkrat tudi pravi vzrok neuspehov. Delavci se sicer izobražujejo med seboj, zbujajo čut solidarnosti, toda organizator, ki si hoče olajšati to delo in vendar pospeševati zavednost med člani svoje organizacije mora poskrbeti, da čitajo vsi člani delavsko časopisje. Slovenski delavci imamo politični dnevnik »Naprej*; nanj bi moral biti naročen vsak delavec, pa bi postal zvest in zaveden član organizacije. Poleg „ Delavca “, čitajmo in naročajmo tudi »Naprej".
Nemški socialni demokrati in vladno nasilje. Dne 4. maja je imelo strankarsko vodstvo in predsedstvo kluba nemških so-cialnodemokratičnih poslancev sejo, ki se je bavila z odgoditvijo parlamenta. Sklenjeno je bilo izdati manifest na delavce. Ta manifest opozarja, da je odgoditev parlamenta onemogočila vplivanje poslanske zbornice na organizacijo prehrane in na zunanjo politiko ter preprečila predelanje zakona o pomožni službi in razpravljanje o drugih važnih zakonih. Parlament je bil odgoden, ker vlada ne more obvladati parlamenta in ker se boji debate o cesarjevem pismu in o odpustu grofa Czernina. Odgovorne so zlasti nemško-nacionalne stranke, ki potrebujejo pod pritiskom svojih volilcev navidezen uspeh. Zato se odreja birokra-tična navidezna reforma, ki je naravnost zasmehovanje resnične narodne avtonomije. Zato se nemškim strankam obljubuje zasledovanje veleizdajniškega gibanja v jugoslovanskih pokrajinah, kakor da bi ne bila že era Stiirgkh pokazala, kake posledice ima tako zasledovanje za državo. Nemško-nacionalne stranke gredo vedoma nasproti absolutizmu, ker morejo doseči svoje narodne cilje samo potom oktroija. Še zagotavlja vlada, da noče poseči po § 14., toda posledice njenega sklepa jo lahko dovedejo delj, kakor misli. Če se bo vsenemškim vojnim podaljševalcem na ljubo zopet vpeljal absolutizem, če bodo hoteli vladati v Avstriji zopet po Stiirgkhovo, potem bi bil delavski razred prisiljen v boj za ljudske pravice. Oklic konča s pozivom na delavce in delavke, da naj pazijo in se pripravljajo stopiti v boj, kadar bo to potrebno.
Konferenca bolniških blagajen na Dunaju. Dne 24. in 25. aprila t. 1. se je vršila v ministrstvu za socialno skrb pod predsedstvom ministra dr. Mataja konferenca, ki se je pečala z aktualnimi vprašanji bolniškega zavarovanja. Udeležili so se je zastopniki zaveze bolniških blagajen in bolniške blagajne iz vseh delov Avstrije. Poročila mnogih bolniških blagajen o izvedbi bolniško zavarovalne novele iz leta 1917 govore o napredku. Nadaljne razprave so se tikale vprašanja o nameravanih pred-delih na polju bolniškega zavarovanja za dobo po končani vojni. Nato se je razmo-trivalo e odredbah državnofinančne smeri, kjer se je izrekla želja, da se uporabijo državna sredstva v olajšanje bolniškim blagajnam po končani vojni groznih težkih bremen. Nazadnje so prišli na vrsto predlogi organizatorične smeri, kjer se je predvsem razpravljalo vprašanje o enotnosti bolniških blagajen. Odprava nezmožnih malih blagajen se je smatralo kot nujno. Neki zastopnik je zahteval, da se osnujejo tako-zvane »enostavne blagajne*, od druge strani pa pripoznale prednosti tega principa, čeprav je težavna praktična izvedba. Zlasti so izražali zastopniki bolniških blagajen v obratih take pomisleke. Predmet posebnega je bil nazadnje nameravana koncentracija bolniškega zavarovanja v srednjih in velikih mestih. Opozarjalo se je na težave, ki prete od neodvisnega skupnega sodelovanja mnogobrojnim bolniškim blagajnam na istem kraju, in katera sredstva služijo v odstranitev. Ožji odsek bo ostal z zastopniki vlade | v zvezi in pripravljal nadaljne konference.
Tobačna nadomestila za tobačno nadomestilo. Danes (izide razglas finančnega ministrstva, kli proglaša tobačne nadomestke in tobačne pnild.aitike od 15. junija naprej za tobačni miomioipol.
Novi celjski okrajni olavar. Iz Celja nam poročali«:	Za	voditelja	tuikiaiišnjega
okrajnega glavarstva je liimetnoivain dosedanji rvimateilj begunskega taborišča v Wagni Veit a. Volita, (ki je znan štajerskim narioriinjiakoimi iposielbnio. ilz ommloišike afere, bo fiimeinoivan v kratkem času za okrajnega glavarja v Celju. Njegove limie-nevaniie je menda koncesija novega kurza Nemcem.
»Društvo za otroško varstvo In mladinsko skrb v sodnem okraju Idrija* priredi svoj X. občni zbor za leto 1917. dne 12. maja ob 9. uri dopoldne pri c. kr. okr. sodišču v sodni dvorani št. III. z običajnim dnevnim redom. Ob nesklepčnosti se vrši pol ure pozneje nov občni zbor ob vsaki udeležbi. Odbor vabi s tem člane in prijatelje društva.
Uboj dragonca Moritza. Naiivišje sodišče na Dunaju' je dne 7. mialfa ipold predsedstvom genierala Belimointe	razprav-
ljalo o 'ničnostmi pritožbi poročnika Ce.r-dika iin nadporočnika Reictkziigela. Kakor znano, je 1. oktobra na peronu vzhodnega kolodvora na Dunaju dragonec Moritz, ki je bil pijan, udarili poročnika Cer-dilka, ki ga je posvarili. Cerdiik je moto Moritza z bajonetom zabodel. Nadporočnik Reckziigel je desetnika	(P y mreni a
oklofutal, ker ga mii ubogal. Geirdik ie bil od divizijskega sodišča obsutjem radinre-grešika proti varnosti življenja	na šest
tednov zapioira, nadporočnik Rcakziivel pa radii prekoračenja službene oblasti na šest dni hišnega zapora. Ndivlišje je 'Odločilo:	Obsodba	proti	pomočniku
Cerdiikiu se razveljavi lin se odreja v tej zadevi! nova razprava, ker.ije po Pili MaliVišjega aodiišča 'ta častnik storil svoje dejanje v silobranu za .svoj« Ničnostna pritožba Recklzilgela se zavrne in sodba potrdi. Na podlagi te odločitve bo postopanje proti poročniku Ccir-diiku naiibrže usta.vlijemo, .me da bi prišlo do. novie obravnave.
Mlada ogrska zveza rudarjev se krepko razvija. Kakor posnemamo po strokovnem glasilu »Banyamunkas“, so se ustanovile že številne podružnice. Vrše se številno obiskani agitačni shodi. Kako čutijo ogrski rudarji potrebo po organizacili, je razvidno iz tega, da je pristopilo po dobro obiskanem shodu v okraju Anina takoj nad 2000 tovarišev zvezi. To naraščanje, ki se vrši skokoma, ima tudi svojo senčno stran. Pravkar organizirane, strokovno še neizvežbano delavstvo, pa' pričakuje, da bo mogoče na mah odpraviti vse silno neugodne razmere. Strokovno glasilo smatra torej za svojo dolžnost, da opominja tovariše, naj premislijo, »da se današnja beda ne da odpraviti s sveta od danes do jutri. Vršiti se mora vztrajno, potrpežljivo, sistematično organizacijsko in prosvetno delo. Strokovno glasilo svari tovariše pred »nasprotniki organizacije, ki so se vedno upirali ustanovitvi rudarske zveze, ki sedaj s strupom in žolčem ovirajo razvoj organizacije, bi radi motili slogo, če ne drugače z vprizoritvijo nemirov in divjih stavk!“ Ta presrčni opomin nam priča, s kako gnusnimi sovražniki se mora boriti mlada organizacija.
Ogrska volilna reforma. Uradno po ročajo iz Budimpešte: Cesar je izdal glede ogrske volilne reforme tole lastnoročno pismo : Ljubi dr. Wekerle 1 Poleg rešitve važnih socijalnih vprašanj in poleg rešitve finančnih in gospodarskih vprašanj, ki j»J ni mogoče več odlašati, je naša dolžnos pod današnjimi težavnimi razmerami izvršiti veliko delo izgradbe ogrske nar«on države in varovati njene interese. D°seS. teh velikih ciljev zahteva, da razvije narou vse svoje moči in vsled tega smatram interesu produktivnega delovanja za po bno, da se razširjenje volilne pravice,
neprestano vznemirja politične in družabne kroge, čimprej uresniči v obojestranskem sporazumu tako, kakor sem to označil v mojem lastnoročnem pismu z dne 28. aprila 1917. Želim, da se zakonski vpliv moje ogrske vlade zagotovi v vodstvu skupnih zadev in živahno želim, da se popolnoma uresniči od moje dosedanje vlade postavljeni in od mene odobreni program. Če bi se to v moje obžalovanje in proti mojemu pričakovanju v obojestranskem sporazumu ne dalo doseči, pooblaščam Vas in svojo vlado, kakor tudi želim izogniti se novim volitvam za časa vojne, da v interesu zagotovite volilne reforme in programa vlade razpišete nove volitve. Na tej podlagi Vas imennjem znova za svojega ogrskega ministrskega predsednika, oziroma Vas potrjujem v Vaši dosedanji službi ter pričakujem Vaše preloge glede nove sestave vlade. — Baden, 5. maja 1918. — Dr. Aleksander Wekerle. — Karel.
Pasivna reslstenca železničarjev v Galiciji. Radi pasivne resistence je vlada odredila militariziranje najvažnejših galiških postaj.
Velikanski dobiček »Landerbainke«.
Na občnem zbora »LamdieribaTilkie« 6. t. m', su isMeniM, da sie izplača oid čistiega dobička 18,092.485 fenoin dividenda 32 toman; dalje dobii vsaka akcija še snipcrdivjdeo-do 12 krtom.
Nove cene! Naznanjamo tu moive, sedaj veljavne cene, za nekaj zelo priljubljenih »Elsa« izdelkov, kateri se 'morejo še dobiti pri E. V. FeHer-ju, lekarnar v Sta biči Eizabng št. 334. (Hrvaitsko), dokler je še zaloga tin dokler se morejo preparati še izdelovati in sicer stane: Feller-jeiv boiloiajšajoči film id z znamko »Elsa-fluid«, 6 dvojnnitih ato 2 špeicijalni steklenici K 14.32 franiko, 12 dvojnatib ali 4 šip e -cijalne steklenice K 27.32 franiko, nadalje Fcllerjeve oidvaiialne rabarbara knogljice z znamko »Elsakrogljice«, l zavitek K 7.37 frank o ali 2 zavitka K 13.47 fnaniko. Elsa pomada za obraz in varstvo korže tttiočnejše vrste) K 4.50, 'tanochiina pomada za povspešenje rast las (močnejše vrste) K 4.50, usipata" prašek ikiot dodatek K 1, Fellerjevo liliiamo milo im še drugi Elsa izdelki se radi požiral e in računajo po sedanji ceni, dokler je še zaloga. Cene, katere so navedene v raznih t/ilskovimah še od prej,e, sedaj niso več veljavne.
Svetovni pregled.
Svetovna vojna. Na bojiščih mi posebnih sprememb. Zahodno bojiišče je prej v stanje nekakšne ikriize, kakor pat v ekstremi. Boji' se vrše, večinoma 'artilerijski ob posameznih sunkih, vendar pa v splošnem ponehava id uto bojevanje. Nti pa seveda gotovo, ali se bliža konec letošnji veliki ofenzivi, ali pa se .prliipriavltiadoi na obeh straneh Ijuteiišii navalii. Pozorišče bajhujšiih bojev je te dni okiotlfca, Ypeirma. "7 Na italijanskem, bojišču se virlše običajni boji. Ali bo jprrtšlo' dlo ofenzive s te ali ome strani, se še ne ve, vsekakor sta pa Pripravljena nasprotnika na vse cveintiual-notsti. Na italijanskem bojišču so imeli te dm tudi neugodno, vneme, zato ni bilo nitii večjih artiljerijskih bojev. — Po vseh dmil-8'i'h bojiščih se .vrše le večje im manjše Praske. »Redovni boji« v Rusiji tudi še Piiso ponehali. Mir z RumunijiO je sklenjen. K urnami ja izgubi Dobiriudžo' in nekaj ozemlja ob sednnograški meji ter mlora vrh utcga sprejeti težke gospodarske po-Seči. IK H VO-MC izide ta deželica jako labljena, ce ne bo usoda pozneje odloga drugače. Prijatelji mlinu delujmo še v^dno za mir, toda po sedanjih dispoizi-euah de mir nemogoč. Celo delavci v deželah sporazuma pravijo, da prej ne more Pita govora o miru, dokler ne zaidene krtv-ev te vojne občutna kazen. Zahvaltii bi . ,,°'re!' jnrcili le čudnomiu slučaju, če bi 'c ai‘ nepričakovan o. ko vlada talk o
| disharmonija v človeštvu glede na stremljenja.
Svetovni mirovni posvet. Iz Rotterdama: Poslanec Sannes je izjavil dne 6. aprila:	V	Bernu	se bodo posvetovali
kmalu diposlamci vseh organizacij na svetu o možnosti, kako naj se sklene mir.
Srečna Ukrajina. »Arbciteirwlille« piše: »Dobri ukrajinski kmetje1 in malo-meščamn bodo sedaj bridko obžalovali, da so njihovi zastopniki v Brestu Litovskem za hrbtom nuskiih delegirancev slkte.ri poseben mir. S pomočjo nemških čet. ki so jih poklicali v deželo, so bili osvobojeni boljševikov. A sedaj jim je dal general Eichhomn brco, odstranili njihovo zastopstvo iiin .postavil kozaškega heitimana.
Iz socialističnih izjav prvi dan maja. Češki narodni socialisti so sprejeli resolucijo, ki zahteva ekspropracijo orivatnega kapitala v bodoči češki državi, osemurni delavnik in zjednačenje plačila za moške in ženske, žensko volilno pravico, prepoved dela za otroke, odprava celibata, pobijanje alkoholizma in prostitucije. Stranka reformistov in socialistična zveza v Italiji sta izdali manifeste, ki razlagajo vzroke, kateri so socialiste pripravili do tega, da so se izrekli za nadaljevanje vojne, dokler se ne dosežejo določeni cilji. — Delavske zveze na Španskem so izdale za prvi rnajnik manifest, v katerem izražajo željo, da bi se vojna končala s popolnim porazom onih, ki so jo povzročili.
Trpljenje Srbov v Makedoniji. Reške “Primorske Novine“ poročajo, kakor pravijo iz dobro poučenih krogov, o trpljenju Srbov v Makedoniji nastopno: Srbski narod v Stari Srbiji, katero imenujejo Bolgari Makedonijo, preživlja danes težke dneve. Takoj po oknpaciji Stare Srbije je bolgarska vojna uprava odredila, grozeč z drakonskimi kaznimi, da mora vsakdo, kdor ima kako srbsko knjigo, to takoj izročiti bolgarskim oblastim. Vsled tega so Srbi prinašali in izročali vse svoje knjige, med temi nekateri cele biblioteke. Niti Turki niso tako postopali, niti najbesnejši Kara Mu-stafa ni delal tako pr-*d stoletji. Srb se ne sme imenovati za Srba. Srbske šole so zaprte, odprte pa so bolgarske, v katerih morajo srbski otroci pozabljati svoj materni jezik in se učiti bolgarski. Otroci se ne smejo imenovati s srbskimi imeni, sploh so vsa srbska imena prekrojena na bolgarska. Brat onostran Morave, ki piše bratu na to stran, ki je pod Bolgari, mora njegov priimek predrugačiti, ker se mu sicer ne izroči pismo. Mnogo ljudi se je vsled preganjanja zateklo na planine in gozdove, kjer jih Bolgari lovijo kakor zajce, proglašajoč jih za komitaše. Strašne so številke srbskih žrtev. Bogato selo Banovac je štelo pred vojno okoli 500 hiš, danes ima samo dve, vse druge so zravnane v zemljo. V Petrovcu uprizarjajo bolgarski žandarji v zaporu krvavo klanje. Srbske cerkve in njihova posestva kakor tudi denar v gotovini so vzeli bolgarski popje, srbski pa so odvedeni v suženjstvo, kjer jih je mnogo že poginilo. Vse srbske cerkve so oropane, najdragocenejše stvari so odnesli v Bolgarijo. Po vseh mestih in okrajih so uvedene komisije, ki hodijo od hiše do hiše in zapisujejo crbe in Bolgare. Kdor pravi, da je Bolgar, potrdi to s svojim podpisom, ki bo služil po sklepanju miru za dokaz, da
k
biva tam bolgarski narod. Kdor pravi, da je Srb, ga pogledajo grdo in prerado se poskrbi, da se ga spravi v zapor ali celo ob življenje.
Italijanski socialisti aretirani v Švici. Curiški socialistični list „Volksrecht“ poroča, da je imela najdba bomb v Curihu za posledico aretacijo številnih italijanskih socialistov. Socialistični listi pravijo, da ima tu vmes svoje prste italijanska vlada, ki prigovarja aretacijam po svojem poslaništvu v Curihu. „Volksrecht“ pravi, da se oblast s temi aretacijami ne stavlja v nasprotje samo s par tujci, marveč z vsem švicarskim socialističnim razredom.
Izjava Italijanskega ministrskega predsednika. „L’ Epoca“ poroča : Italijanski ministrski predsednik Orlando je izjavil naprarn bivšemu tržaškemu poslancu dr. Pitacco in poslancu di Cezaro, da on ne dela nikake razlike med Italijani iz kraljestva in irre-dentisti, da so centralne države podajale Italiji sijajne ponudbe za slučaj, da bi se bojevala na njihovi strani, ali Italija je te ponudbe odklonila, ker ni hotela žrtvovati svojih neodrešenih bratov. Neki visoki zunanji državnik ga je vprašal, ali bi bila Italija pripravljena odpovedati se svojim zahtevam glede avstrijskega teritorija, ako bi dobila za to obsežne kompenzacije v Mali Aziji. Orlando je odgovoril: Kaj bi storili Vi, ako bi morali voliti med imetjem Rotschildom in izgubo obeh svojih rok?
Srbsko mirovno gibanje. Nemški listi poročajo iz Haaga, da je glasom vesti in dejanskih dogodkov zadnjih mesecev sklepati, da se je politika srbskih krogov pre-okrenila. Meseca februarja je biia baje opozicija proti Pašiču tako močna, da je bilo njegovo stališče omajano. Opozicija namreč nujno zahteva sklep separatnega miru. Nemški krogi so sedaj baje iz zanesljivega vira izvedeli, da se Pašič temu gibanju ni mogel izogniti drugače, kakor da je dal vse poslance, ki so se v srbskem parlamentu na Krfu izrekli za separatni mir, aretirati in internirati v Ahilejonu. Za to se je pa odločil še le, ko so mu to iz Londona ukazali.
Cesar Viljem za močan mir. Na udanostno brzojavko shoda trgovcev je od-
Društveni funkcionarji I
in člani, pozor!
Da vsa nerazporazumljenja odstranimo, sporočamo da je v soboto 19. tedenski prispevek t. 1. zapadel.
Vsi člani, ki majo prispevek plačan samo do 9. tedna, se opozarjajo da ta teden zapadli prispevek vplačajo, ker drugače izgube članstvo.
Podpora se upravičenim članom le tedaj izplača, če je vsaj 12. prispevek t. 1. že poravnan. Od izplačljive podpore pa se vsi zaostali prispevki odtegnejo. •
Bolečine v prsih naj bi se skušalo čimpreje odpraviti. Imamo izkušnjo, da prsa vsled nastopa bolečin svojo prosto gibčnost izgubijo; s tem se dihanje oteži in napravi počasnejše dohajanje kiseka v kri. Vse to se da preprečiti, ako se prsa in rame s Fel-lerjevim bolečine odpravljajočim rastlinskim esenčnim fluidom z zn. „Elsa“-fluid obdrgne in, ako potrebno, krepko masira. Take ,Elsa“-fluid masaže ne odpravijo samo bolečine, marveč dvignejo tudi delavno zmožnost pljuč, ker skrbijo za živahnejšo cirkulacijo krvi. Vzame pa se naj za te masaže le staroznani pristni preparat, Fellerjev »Elsa*-fluid, od katerega 12 steklenic le 14 K 32 vin. stane. Se dobi edino pristno od lekarnarja E. V. Feller, Stubica, Elsa-trg štev. 334 (Hrvatsko). Obenem se lahko Fellerjevo milo odvajajoče Rhabarbara-krogljice z zn. „Elsa“-krogljice naroči, da se jih ima pri motenju prebave, trdem telesu in želodčnih težavah vedno pri roki. 6 škatljic stane 7 K 37 v franko. Ta dva priznana domača sredstva ne bi smela manjkati v nobeni družini. Tisti naših či-tateljev, ki jih mučijo kurja očesa, opozarjali bi še na en izvrstni Fellerjev Elsa-preparat: Fellerjev flajšter za turise po 1 in 2 kroni.	(eb)
govoril cesar Viljem: „V zadnjih mesecih smo dosegli uspehe, ki bodo zelo vplivali na razvoj sveta v bodočih desetletjih. Doseženi uspehi upravičujejo zahtevo po močnem miru, ki bo odprl nemški trgovini nova pota in zagotovil svobodni razvoj velikanskim dejanjem naše industrije. Žrtve blaga in krvi, ki jih z vsemi krogi našega naroda skupno čutim, se ne smejo žrtvovati zastonj. Delodajalci in delojemalci imajo enake pravice do njib.“
Nova ukrajinska vlada. Hetman Sko-ropacki je sestavil novo vlado. Novi kabinet je sestavljen takole: Predsedstvo: Vasilenko; finance:	Šemet, ostali člani pripadajo
agrarno-narodni stranki. Novi finančni minister Šemet je bil leta 1905. član prve ruske dume kot član ukrajinske frakcije. Delj časa je izdajal na Dunaju ukrajinski list, v katerem je propagiral svoja politična naziranja. Predsednik Vasilenko je proglasil svoj novi kabinet kot nestrankarsko delavno ministrstvo, ki naj vodi posle tako dolgo, da se sestane parlament. Priprave za volitve se bodo takoj pričele. Zmagali so kadeti. Za enkrat je prevzel mesto ministrskega predsednika Vasilenko. Lista ministrov je: naučni minister in začasno tudi zunanji minister je Vasilenko (kadet), notranji minister in za sedaj tudi poštni in brzojavni minister Lisogub (liberalni okto-brist), trgovina in industrija Gutnik, finančni minister Rehepeckij, poljedeljski minister Wagner, prehranjevalni minister Sokolovskij, zdravstveni minister dr. Lubinskij, prometni minister Butenko, justicni minister Cubinskij (kadet) in vojni minister Slivinskij. Za ata-mana poljske pisarne hetmana je bil imenovan ataman Kanjenko.
Izdajatelj Ivan Mlinar.
Odgovorni urednik Viktor Zore.
Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani.
t
Vsaka žena
m j bere moje velezanimivo navodilo o
I
Preizkušen svet, če uvenejo ali niso dovolj polne! Pišite zaupljivo na naslov: Ida Krause, Pressburg
(Ogrsko), Schanzstrasse 2. Abt. 97
Ne stane ni?!
Proletarci vseh dežel, združite se!
i
Miši, podgane, stenice ščurki!
Izdelovanje ln razpošiljanje izkušenih radikalno učinkujočih uničevaliiih pomočkov, za katere dobivamo vsak dan zahvalna pisma! — Proti podganam in mišim 5 K, proti ščurkom in rusom 4 50 K, tinktura proti stenicam 2‘—K. Prašek proti moljem K 2 — prašek proti mrčesom K 150 in 3-—, razprševalec zanj 120 K, tinktura proti človeškim ušem 120 K, prašek proti kurjim ušem K 2—, mazilo proti ušem za živino 1'50 K, prašek proti oblačilnim in perilnim ušem 2 K, tinktura prori vsakim bolham 1 K, 20. tinktura proti sadnemu in zelenjavnemu mrčesju (škodllv-cem rastlin) 3 K. Pošilja po povzetju.
Zavod za nnifevaiije mrtesja Rl. JOlER,
Zagreb 6 Petrinjska ul. 3 (Hrvaško).
Najzaneslivejše sredstvo proti temo je
PARATOL domače mazilo.
,X| .	Ne maže , je brez dnha,
JoAJ	torej tudi čez dan uporabno.
Velik lonček K 3 50, dvojni lonček 6 K.
PARATOL - PRAŠEK Škatlj« 2-50 K. varuje občutljivo kožo
Oboje se dobi proti predplačilu ali povzetju pri
PARATOL DELAVNICE lekarnara M. Kleina, Budapešta VII-13., Rozsa-ntca 21.
SRBEČICA
GARJE
HRASTE
Kdo proda svojo kontrolno
blagajno
Tisti naj se obrne zaupljivo na naslednji naslov: Dunaj,
VI., Mariahilferstrasse 57-59.
BISSiSEIBSE
NADOMESTILO MILA.
za pranje perila, izborno peneče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke. 1 zavoj t. j. 5 kg K 12’—, 1 zavoj z ---------- 10 kg K 23 —	 —
Preprodajalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 50 kg. Belo mineralno milo za čiščenje rok in finejšega perila, 1 zavoj 32 kosov K 14-— Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18'— Toaletno milo s finim vonjem, roza barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18'—. Razpošilja po povzetju. Prt večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en ---------- zavoj vsake vrste.----------
Izvozno podjetje M. JtJNKER v Zagrebu št. 6. Petrinjska ulica 3., III., telefon 23-27.
Zaveden delavec in zavedna
delavka storita svojo dolžnost vedno o pravem času, j ker poznata koristi organi-[ zacije, ker vesta, da .je organizacija nujno potrebna za dosego boljših delovnih in mezdnih razmer.
ULJU FnU alka M S.
Tiskovine za Sole, Županstva In urade. Najmoder* neJSe plakate In vabila za shode In veselice.
Letne zaključke
Najmodernejša uredba za tiskanje listov, knjig, bro-Sur, muzlkallj itd.
Stereotipija, Litografija.
Ivan In in sin.
Ljubljana Dunajska cesta 17
priporoča svojo bogato zalogo
Mi strojev
in stroje n pletenje (StriMiinen) za rodbino in obrt
Pisalni moji Adler.
Vozna kolesa*
Ceniki se dobe zastonj in Iranko.
Okrajna bolniška blagajna
—- v Ljubljani —
Pisarna: Turjaški trg štev. 4, prvo nadstropje Uradne ure so od 8. zjutraj do 2. popoldne Ob nedeljah In praznikih je blngajna zaprta
Zdravnik blagajne
Dr. Košenina Peter
splošno zdravljenje
Dr. Ivan Zajet
splošno zdravljenje
Ordinira
dopol* 1 popol.
Stanovanje
Dr. Franc Iflinar
kirurg in spl zdr.
Dr. Alojz Kraigher
splošno zdravljenje
l/2l0—*/all
2-3
Val.—V»3
1—3
Turjaški trg št. 4 v okr. bol. blag.
Tnrjaiki trg §1. i
friinlištensUcU
Turjaški trg št 4 v okr bol. blag-
Poljanuk« cesta 18-
Člani, ki potrebujejo zdravniško pomoč, se n'or J zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da so jiro' stavi nakaznico za zdravnika (bolniško zglasni, ’ brez te ordinirajo zdravniki le v nujnih sil“ * ' Troškov, ki nastanejo, kadar zboleli član »a™ zove druge zdravnike, da ga lečijo, ne povrne^ , niška blagajna. Od blagajniškega zdravnika t". njeni bolniški list se mora takoj oddati v » niški pisarni. Ob nedeljah in praznikih se o le v nujnih slučajih. Za vstop v bolnico t nakaznice. Zdravila se dobe v vseh lju j boto, lekarnah. Bolniščnina% so izplačuje vsa: d o če je ta dan praznik, pa dan prej od 8^ zj (l)|. 1. popoldne. S pritožbami so Je obraSati četniku okrajne bolnIBko blagajne.
Načelstvo-
m