Z JULUSKEGA ZASEDANJA SKUPŠČINE
Delegati o osnutkih srednjeročnih planov
V javni razpnvi sta osrednja dva pbnska dokumenta za naslednje srednjerocno obdobje - osnulka občimke-ga in mestnega družbenega plana. Občinski dokument jc med delegatsko bazo, če se lahko tako izrazimo ie vei kot dober mesec dni in bo njegova razgrnitev o ajem zakljočena okrog 25. julija. Mestni dokument pa bo v razpravi ie do 15. septembra.
Spremljajoie razprave tako na izvršnem svetu kot tudi v zborih skupšfine, lahko zapišemo, da sta oba doku-menta precej ambiciozna, za mestni osnutek pa bi lahko zapisali, da v celoti še ni dodelan, pa najbrže tudi ne v zadovoljivosti usldajen z občinskim vsaj v glavnih raz-vojnih usmeritvah ne, kar je žat razvidno tudi iz grafič-nih prikazov.
V  občini se zavzemamo za hilrejši gospodarski razvoj na osnovi jasno začrtanih usmeritev. Te pa so 3,7 od-stotna rast družbenega proizvoda, 4,7 odstotna rast in-dustrijske proizvodnje, začrtana je letna stopnja rasli zaposlovanja v višini 2 odstoikov. To pa pomeni, da bo potrebno predvsem v mestncm Jokumentu jasneje opre-deliti tako namensko rabo prostora kot tudi strukturo in dinamiko gospodarskih naložb (le dve naložbi na mili-jardo dinarjev - TTL in Plutal ob razpoložljivem gospo-darskem potencialu ne morela zagotavljati tovrstnih slo-penj rasti) pa tudi negospodarskih.
V   te osnove je ncobhodno potrebno vključiti tudi jasnejše in konkretnejSe elemente stavbno zemljiSke po-litike z vidika usmeritev investicij na lokacije. Merilo čiste ekonotnike narekuje ocenitev vrednosti na osnovi najslabSih zemljišL.
Odločnejša mora biti povezanost in neposredno sode-lovanje industrije in znanstveno raziskovalnih organiza-cij pa tudi drobnega gospodarstva. Prav tako je potreb-no vztrajati na policentričnem razvoju industrije kot tudi same komunalne infrastrukture, je zapisano v občin-skem planu.
Premalo trdno pa so v mestnem planu opredeljeni tudi kriteriji in možnosti za boljšo in kvalitetnejšo pre-skrbo, obmcstni potniški promet in osnovno komunalno infrastrukturo. Predvsem kriteriji o prenašanju lokalnih vodovodov in npr. pokopališč v upravljanje pristojnim orgamzacijam so nezadostno opredeljeni. Delegati sp z vrsto predlogov podprli in argumentirali to nujnost po enakovrednejšem in kvaliletnejšem zagotavljanju teh, pravzaprav osnovnih življenjskih pogojev bivanja in de-la. Podprta je bila usmeritev za opredelilcv o možni uvedbi (etrtega samoprispevka v Ljubljani, ki naj bi bil namenjen razreševanju komunalno ekoloških proble-mov. Seveda pa je te opredelitve potrebno z nekaterimi povsem konkretnimi elementi do faze predloga še dode-lati, saj je že sedaj jasno, da bo moč to malo množico teh življenjskih vprašanj razreševati le z dodatnimi od-»osno z na tak nafin zbranimi sredstvi.
Žal pa se zdi kot da planerji ob snovanju driižbcnih planov vse premalo gledajo nazaj - npi. na prejšnje srednjeročne plane. Lep primer, ki to potrjuje, je »izpu-stitev« obnove Tržaške in Dolenjske ceste ter ceste v Mestni log. Dobro vemo, da je bilo to zapisano že v dveh prejšnjih srednjeročnih planov, do rcalizacije pa ni prišlo Zakaj tako, predlagatelj mestnega gradiva ne pojasnjuje. Res, da bodo te ceste z izgradnjo južne obvoznice in Kardeljevc ceste nekpliko razbremenjene,
vendar ostaja z varnostnih vidikov (delegati na to opo-zarjajo že vrsto let) njihova obnova še kako pomembna, najbrže pa mnogo pomembnejša kot npr. izgradnja ko-lcsarske steze do Iga. Premalo opredeljene pa ostajajo tudi nekatere razvojne usmeritve na podroiju ne gospo-darstva - izgradnja Doma MalCi Belič, investicije v usmerjeno izobraževanje...
Delegatska razprava, ki je v celoti te usmeritve pod-prla, pa je izoblikovala tudi jasen sklep, da se je do izdelave predlogov potrebno maksimalno angažirati na nivojih izvrinih svetov, medobčinske gospodarske zbor-nice in drugih nosilccv planiranja, za takšne planske opredelitve, ki bodo zagotavljale tudi tej ljubljanski ob-čini v obdobju 1985-1990 razvoj kot ga začrtuje s svojim dokumentom, ki sloni na usmeritvah osnutka Ljubljane 2000 in za katerega so se delegati tudi izrckli.
J. DOMITROVIČ