IZ  MOJE  DELAVNICE
Romanizmi na področju oljarstva v govorih Slovenske Istre
Gradivo, ki ga obravnavam in etimološko utemeljujem v tej raziskavi, je kratek povzetek moje doktorske disertacije z naslovom Poljedelska in vinogradniška terminologija v govorih Slovenske Istre, za katero sta dala pobudo mentor prof. Tine Logar in prof. Franco Crevatin. Že 1.1984 sta namreč določila glavne smernice načrta o raziskovanju obrobnih slovenskih govorov na meji z Italijo, in sicer najprej govorov Tržaške pokrajine (SDLA-Ts, 1987), nato govorov Slovenske Istre, z vidika poljedelskega in vinogradniškega izrazja.
Delo je dvodelno. Prvi del je pravzaprav dialektološki leksikalni atlas, ki prinaša narečno gradivo, zbrano v letih 1988-90 s terenskim raziskovanjem v Slovenski Istri. V ta namen sem si izdelala vprašalnico, ki ima 978 vprašanj, opirajoč se na vprašalnico Italijanskega lingvističnega atlasa (ALI), Historično-lingvistično-etnografskega atlasa Furlanije-Julijske krajine (ASLEF) in Slovenskega lingvističnega atlasa (SLA). Glede na različne kmetijske panoge sem tematiko disertacije razdelila na 7 poglavij:
I.    Kmečko orodje, pridelki, delo na polju in v hlevu; n.   Na vrtu in v sadovnjaku; ni.  Vinogradništvo;
IV. Nekatere rastline in drevesa ter opravila z njimi;
V. Reja živali;
VI. Čebelarstvo; Vn. Oljarstvo.
Po dogovoru z mentorjem sem anketo izvedla postopoma v 10 raziskovalnih točkah oz. vaseh, enakomerno pokrivajočih ozemlje vse Slovenske Istre, in sicer: 1. Malija, 2. Padna, 3. Krkavče, 4. Gažon, 5. Šmarje, 6. Koštabona, 7. Pomjan, 8. Boršt, 9. Marezige, 10. Trebeše. Izbira informatorjev je bila pri tem delu ena najzahtevnejših in najtežjih nalog, ker je vprašalnica zelo specifična in obsežna. Gradivo sem najprej posnela na magnetofonski trak in ga šele kasneje ob poslušanju magnetofona zapisovala s slovensko fonetično transkripcijo. Težko je reči, koliko je vseh odgovorov na 978 vprašanj, ker v 10 anketiranih vaseh nisem vedno dobila odgovorov na vsa vprašanja, včasih pa so mi informatorji za isto vprašanje povedali več sinonimov. Mislim, da se število odgovorov vsekakor približuje teoretičnemu (9780).
Terenski in zapisovalni fazi je sledila jezikoslovna obravnava zbranega gradiva; izvedla sem jo z dragocenimi nasveti somentorice prof. Alenke Šivic-Dular, ki je sodelovala pri ugotavljanju besedne in pomenske razlikovalnosti glede na jezikovni položaj Slovenske Istre.
Že ob prvi analizi zbranega gradiva sem dognala vidno interferenco teh govorov s sosednjimi romanskimi. Ta pojav je deloma posledica zapletene zgodovinske preteklosti teh krajev, deloma pa posledica neprestanih stikov z romanskim svetom, ki so neizbežni na stičišču dveh kultiu-. Zato sem sklenila, da iz zbranega gradiva izluščim vse romanske izposojenke in skušam ugotoviti, iz katerega od sosednjih romanskih narečij oz. knjižnega italijanskega jezika so bile prevzete. To delo ni bilo enostavno, ker so nekateri izrazi z etimološkega vidika še danes sporni ali dvomljivi, tokovi istrske
221
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4 ;
IZ  MOJE  DELAVNICE
romanizacije pa različni, saj segajo od dobe oglejskega patriarhata in Beneške republike do najnovejšega časa, ko v Slovensko Istro vdirajo zlasti tržaški dialektizmi in italijanske knjižne besede.
Analizirane romanizme (554) sem razdelila na latinsko, furlansko, beneško, istrskoitalijansko, tržaškoitalijansko in italijansko plast. Največ jih je iz vinogradniške terminologije, medtem ko je slovenska terminologija trdno zasidrana v poimenovanjih za tradicionalna poljedelska orodja in dela. Podrobna razčlemba romanizmov razgrinja pozitivne podatke, ki nam omogočajo jasneje začrtati jezikovno podobo tega ozemlja. Za utemeljitev te trditve naj zadostuje nekaj najzanimivejših primerov romanizmov, zbranih iz moje doktorske disertacije na področju oljarstva, ki je v Slovenski Istri pomembno zastopana gospodarska panoga.
958. Stiskalnica za olje; frantoio; Q. ALI 5004:
a) — 1. 'tprkola; 2. 'tuorkla; 9. 'tuprkola
Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov.dial. törkla / torklo / törkula 'stiskalnica' (Mende 118; Plet. 11 679) oz. sbh. torkul / torkula 'id.' (Skok in 484), je prevzet iz istopomenskega istr.it. (V. Lošinj) torcolo (Rosamani 1165) / (Koper, Izola, Bale, tudi trž.it., bizj. in ben.dalm.) torcio (Cemecca 114; Domini 513; GDDT 745; Miotto 211; Rosamani 1164; Semi 297; Vascotto 321), kije beseda širšega ben. areala: prim, istopomensko mugl. torklo (DDM 171), furi, torcul / tordi / turcli (NP 1225), ben.dalm. torcolo (Miotto ibid.), ben. (tudi beneč.) torcolo (Boerio 757 d.; Durante 625; Prati EV 191), belun. torcol (Prati ibid.; Tomasi 200) oz. stit. torcolo (DEI V 3827) / knj.it. torchio (DELI 5,1349). Zadnji vir je lat. torculum 'id.'(REW 8792). Velja spomniti tudi, daje Tórcola toponim v okraju Gažon (Rosamani 1165).
b) — 3. 'mažna; 4. 'mažina; 5. 'mažna; 6. 'mažna
Izposojeno iz trž.it. in istr.it. (Motovun, M. Lošinj, Reka) macina 'mlinski kamen' (GDDT 365; Rosamani 603; Šamani 102) / (Koper, Izola, Labin) macena (Rosamani 603; Vascotto 169), katerima ustreza tudi istopomensko bizj. macena (Domini 273), furi, macine (NP 578), ben.dalm. macina (Miotto 119), ben. (tudi beneč.) masena (Boerio 402; Durante 288) oz. knj.it. macina, ki je ljudska vzporedna oblika k it macchina. Zadnji vir je vulg.lat. * mäcina(m) (DELI 3,696).
c)* — 6. 'mhžni 'kam?n
Istr.slov. adj. je zgrajen na podlagi rom. osnove (za eti. gl. vpr. 958b) z dodatkom slov. pripone, č) — 7. fi-»n'tpjo
Istr.slov. izraz, ki ga lahko primerjamo tudi s furl, sfrantoi 'stiskalnica' (Barbina 196), je prevzet iz istopomenskega knj.it. frantóio, Id izhaja iz knj.it. franto, ptc. pas. k frangere 'lomiti', to pa iz laL frangere 'id' (DEI m 1707; DELI 2,456; REW 3482).
d) — 8. št'ruk
Izposojeno iz istr.it. (Izola, Piran) struco 'stiskalnica za grozdje' (Rosamani 1111; Vascotto 306), kateremu ustreza tudi trž.it. struco 'izvleček' (GDDT 699), furi, struc 'sok' (NP 1138), ben. (tudi beneč.) in belun. struco 'id.' (Boerio 718; Durante 591; Prati EV 181; Tomasi 193). Navedeni izrazi so deverbalne oblike k strucar 'iztisniti', kije beseda sev.it (tudi lomb.) areala, za katero predlagajo različne etimologije: 1) iz lat. * trüdifcäre 'potiskati'; 2) iz lat. extörquere 'izviti, iztrgati'; 3) celo
Znak * označuje romanizme z dodatkom slovenskih pripon, številka, ki je navedena pred romanizmom, pa zaporedje raziskovalnih točk.
222
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41,95/96, št. 4
IZ  MOJE  DELAVNICE
iz onomat * trucch (Prati ibid.). Upoštevajoč prov. trucar 'biti, zadeti', je možna tudi povezava z got. thruk-s (n. Druck) 'udarec' (DEI V 3661).
959. Krožnik pri stiskalnici; pila(piatto) del frantoio; Q. ALI 5005:
a) — 2. 'pij'it od 'mažine; 3. 'pijat od 'mažna; 4. 'pipt od 'mažine; 8. 'pijat; 9. 'pijat ot 'tuprkola
Istr.slov. izrazu ustreza bizj. piat 'krožnik' (Domini 338; Rosamani 779), mugl. * piat / plat (DDM 123), furl, plat (NP 777), trž.it. in istr.it. (Bale, Reka) piato (GDDT 459; Cemecca 83; Rosamani 779 d.; Šamani 131), belun. piat (Tornasi 143), ben. (tudi beneč.) piato (Boerio 504; Durante 376) oz. knj.it. piatto. Zadnje izhodišče je vulg.lat. * plattu(m), to pa iz gr. platys 'širok' (DELI 4, 921; REW 6586).
b)—S.bj'cil
Prevzeto iz istr.it. (Koper) in mugl. basil 'leseni krožnik pri stiskalnici' (DDM 11; Rosamani 73), kateremu ustreza furl, bacin / bassin '(umivalna itd.) skleda' (DESFI 134; NP 30), vič., padov., beneč., valsug., rover, bazzin 'id. ' (Prati EV 13) / beneč. bacil / bacin (Boerio 54) oz. knj.it. bacile 'velik globok krožnik', verjetno iz knj.it. bacino s spremembo sufiksa zaradi prov. posredovanja (DELI 1,101), to pa iz vulg.lat. * bacclnu(in) 'lesena vaza' mogoče gal. porekla (DELI ibid.; REW 866).
963. Oljčni cvet (brst); mignole (bocce degli olivi in grappoletti); Q. ALI 5009:
1. 'zerma
Prevzeto iz istr.it. (Piran) zerma 'oljčni cvet' (Rosamani 1252) / (Piran) cerma / (Koper) cermo (Rosamani 1006), kateremu ustreza furl, 'jermoi/ sermuéi/zarmoi/germoi 'kal, brst'(NP 1307), lomb. sermo 'id.' (DEI V 4112) oz. knj.it. germe. Zadnji vir je lat. gérmen 'kal', iz katerega izhaja tudi den. germinare 'kliti' (DEI m 1792; DELI 2,487; REW 3744).
966. Razsol; salamoia; Q. ALI 5012:
a) — 1. š^b'mpra; 4. š?b'mpra; 9. šala'mora
Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov.dial. salamorja 'razsol' (Plet. H 450) in sbh. salamura / salamura/ salamora 'id.' (Skok in 193), je sprejet iz trž.it. inistr.it. (Izola, Bale) salamora 'razsol' (GDDT 545 in 998; Cemecca 94; Rosamani 915; Vascotto 246) / (Reka) salamoia (Rosamani ibid.), ki je beseda širšega ben. areala: prim istopomensko bizj. salamora (Domini 392), furl, salamore / salamuerie (NP 916), ben. (tudi beneč. in belun.), ben.dalm salamora (Boerio 592; Durante 446; Miotto 174; Tomasi 162) oz. knj.it. salamoia. Zadnje poreklo je srlat. salamoria(m), * salmüria(m) 'id.', ki je sestavljeno iz sai 'sol' in muria 'razsol' nepojasnjenega izvora (DELI 5, 1120; REW 7545).
b) —10. sala'mura
Izposojeno iz sbh. salamura / salamura / salamora 'razsol' (Skok IH 193), ki je ben. porekla (za eti. gl. vpr. 966a).
223
JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4
IZ  MOJE  DELAVNICE
968. Del stiskalnice, v katerega stresajo oljke; olivaio (posto nel frantoio dove si ammontano le olive); Q. ALI 5014:
6. 'mantaš
Prevzeto iz istr.it. (Piran, 15. st.) mantece 'meh' (Rosamani 586) / (Bale) mantice (Cemecca 63), ki je beseda ben. areala: prim, istopomensko ben. (tudi beneč.) mantese (Boerio 395; Durante 280), kateremu ustreza knj.it. mantice 'id.'. Zadnji vir je lat. mantica(m) 'bisaga' negotovega porekla. Po ljudski paretimologiji v zvezi z manu(m) 'roka', in sicer iz n.pl. manticae (DEI HI 2355; DELI 3, 716 d.).
969. Kletke; gabbie, torchio, bruscole, fiscoli; Q. ALI 5015:
1. š'pprte; 2. š'puprte; 3. š'pprta; 4. š'pprte; 5. š'pprta; 6. š'pprte; 7. š'pprte; 8. š'pprta; 9. š'puprta; 10. š'pprti
Izposojeno iz istr.it. (Koper) sporta 'lesen zaboj, v katerega stresajo oljke, preden jih iztisnejo' (Rosamani 1078) / (Rovinj) spuorta (Rosamani 1082), katerima ustreza mugl. spuórta 'id. ' (DDM 160), v pomenu 'torba; košara' pa trž.it., ben. (tudi beneč. in belun.) sporta (Boerio 694; Durante 567; GDDT 671; Tomasi 188) oz. knj.it. sporta. Zadnje izhodišče je lat. sporta(m) 'košara', to pa s posredovanjem etr. iz gr. spyrida, akz. gr. spyri's ide. porekla (DEI V 3602; DELI 5,1257; REW 8179).
971. Velika skleda, brenta, korito; conca, bigoncia, pila; Q. ALI 5017: 3. fjr'nara
Čeprav ta istr.slov. izraz ni izpričan drugje, je nedvomno rom. izvora: iz istr.iL fornaro 'pek' (Rosamani 395), to pa iz lat. * fornarius oz. furnarius 'id.' (REW 3601). Verjetneje bila far'nara skleda, ki jo je uporabljal pek.
972. Posoda, v katero se stekajo oljni izvržki; inferno (dove si radunano gli spurghi liquidi dell'olio); Q. ALI 5018:
1. fj'tur, 2. fa'tur, 4. fo'tur, 5. fo'tur, 6. fa'tur
Istr.slov. izraz je izoliran. Zadnji vir je nedvomno poznolat. factörium 'oljčna stiskalnica' (REW 3134), iz katerega izhaja tudi tosk. fattóio 'id.' (DEI m 1605 d.; Index AIS 1349). Dejstvo, da ne zasledimo nobenega vzporednega izraza v istr.it. govorih, priča, da je to mlada romanska izposojenka.
973. Oljne tropine; sansa (pasta spremuta delle olive); Q. ALI 5019:
a) — 1. 'pašta zm'leta
Istr.slov. izrazu, Id je soroden s slov. pasta 'testo' (Plet. n 12) inje izposojen iz trž.it. in istr.it. (Izola, Reka) pasta 'id.' (GDDT 439; Rosamani 745; Šamani 125; Vascotto 201), kateremu ustreza tudi istopomensko bizj. pasta (Domini 326), furl, paste (NP713), beneč. pasta (Boerio 479 d.) oz. knj.it pasta (DELI 4, 890), je pomensko najbliže mugl. pasta 'oljne tropine' (DDM 116). Zadnji vir je lat. pästa(m), iz gr. pl. pastai 'moka z omako', kar je izvedeno iz gr. passein 'gnesti' negotovega porekla PELI ibid.; REW 6272).
224 JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41,95/96, št 4
IZ  MOJE  DELAVNICE
b) *— 2. 'nuoyjlce (pi.); 3. 'nu-jlica (pi.); 5. 'npTolca (pL); 6. 'nuTlice (pL); 7. 'npyulce (pi.); 8. 'nu-jlica (pi.); 9. 'nup^lica (pi.); 10. 'nu-^ice (pi.)
Istr.slov. izraz, kije soroden z gor. (Rihenberk) nöglice 'oljčne tropine (pravzaprav semensko zrnje)' (Plet. 1714), je z dodatkom slov. dem. pripone -ca prevzet iz mugl. in terg. nóglo 'iztisnjene olive' (DDM 106; Rosamani 684), kateremu ustreza furl, noli 'drobni otrobi' (NP 654) oz. tosk. nocchio 'grča' (DEI IV 2591 d.; Pare 5984). Zadnji vir je lat. dem. * nucula 'majhen oreh' (REW 5984).
976. Olj'na usedlina; morchia (feccia dell'olio); Q. ALI 5022:
a) — 1. morka'deli (pi.)
Izposojeno iz istr.it. (Piran) morcadel, pi. morcadeli 'usedlina pri olju' (Rosamani 648) / (Vodnjan) pl. murcadéisi (Rosamani 663), ki je izvedeno iz istopomenskega istr.it. (Izola, Bale) in trž.it. morca 'id' (Cemecca 67; GDDT 387 d.; Rosamani 648; Vascotto 177) / (M. Lošinj, Vodnjan, Rovinj) murca (Rosamani 663) (za eti. gl. vpr. 976c).
b) — 5. morkal'dač
Istr.slov. izraz je tvorjen na podlagi romanizma morka'del (za eti. gl. vpr. 976a) z dodatkom pejor. sufiksa -ač, kateremu ustreza it. dial, sufiks -az / -aso.
c) — 2. 'muprkla; 3. 'mprkla; 4. 'mprkla; 5. mprkla; 6. 'mprkula; 7. 'mprkola; 8. 'mprkila / 'murkila; 9. 'muprkola; 10. 'mprkila
Istr.slov. izraz, ki je soroden s slov. (Goriška Brda) m6rča 'mastna gošča od prešanih oliv' (Bezlaj n 195; Plet. I 602) / (Vreme) mörka 'maselnik' (Bezlaj ibid.; Plet. ibid.), je izposojen iz mugl. mórkla 'usedlina od prešanih oliv' (DDM 100) / morča (DDM ibid.), kateremu ustreza istopomensko lomb. mórkula, breš. morcola / morcla (LEI u 976-983), bizj. morcia (Domini 287), furl, morcie (NP 615 d.), trž.it. in istr.it. (Izola, Bale) morca (Cemecca 67; GDDT 387 d.; Rosamani 648; Vascotto 177) / (Koper, Piran; tudi terg.) morcia (Rosamani 648; Semi 269), ver. morca, beneč. morga (Prati EV 107) oz. knj.it. morchia / morca (DELI 3,777). Zadnje izhodišče je za morca lat. amurca 'id.' (LEI II 976-983- Crevatin; Rocchi 433); za beneč. morga lat. amurga (Prati ibid.); za knj.it. morchia pa lat. * amurcuta, ki je dem. klas.lat. amurca (LEI n 983-987; REW 435), kar je prikrojeno po gr. amórge 'olivne tropine', to pa od amérgein 'izprešati' negotovega porekla (DELI ibid.).
977. Skleda za pretakanje olja; nappo (brocca per travasare l'olio); Q. ALI 5023:
a) — 3. b'rpka
Istr.slov. izrazje izposojen iz trž.it. in istr.it. (Koper, Izola, Reka) broca 'vrč' (GDDT 94; Rosamani 118; Šamani 38; Semi 239; Vascotto 59), ki ga lahko primerjamo tudi z istopomenskim bizj. broca (Domini 61), furl, brocie / brucie (NP 77), beneč. broca (Boerio 100), trev. broca (Bemardi 117) oz. knj.it. brocca, ki ni etimološko popolnoma pojasnjeno: verjetno iz vulg. lat. *brocca(m) 'naprava s kljunom'(broccus), pod vplivomgr. brochis 'črnilnik'(ali gr. próchus 'posoda za vodo') (DEH, 604; DELI L 168).
b) —4. 'šešola ž^'lezna; 6. 'šešula; 8. 'šešula
Istr. šešola, ki se je nato razvilo v šešla / šiešla, je splošno v rabi v istr.it. (Rosamani 1010) in ben. govorih (vič., padov., kjož., beneč., ver., rover., trev.), kjer sassola označuje lopatico za zajemanje vode iz barke oz. moke iz krušne skrinje (Bemardi 386; Boerio 649; Durante 508); prim, tudi trž.it
225
JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41,95/96, št 4
IZ  MOJE  DELAVNICE
sesola 'lesena ali kovinasta zajemalka za žito' (GDDT 615), ben.dalm. secola 'lopatica' (Miotto 188), vse iz it. sessola pom. 'lesena lopata za zajemanje vode' oz. srlat. sessa, sesula 'id. ', o katerem Pellegrini (Pellegrini 'Riv. St. Calabr.' N.S. 3 (1982) str. 345 d.) domneva, da izhaja iz arab. sati ali seti 'vaza z ročajem', ta pa iz lat. situla. Spet drugi trdijo, da je izvor besede negotov, mogoče onomatopoičen (DEI V 3466 d.).
c) — 6. 'šešula; 8. 'šešula
Istr. šešula izhaja iz istr.it. (Labin, M. Lošinj) sessula 'lopatica', nekoč v rabi tudi v Tržiču (Monfalcone) v pomenu 'lopatica za vino' (Rosamani 1010) / (Rovinj) siessula (Rosamani 1028); prim, tudi furl, sessule / siéssule 'lesena lopatica z zelo kratkim ročajem za odstranjevanje vode (iz barke) ali vina (na dnu bednja)' O^P 1040). Za eti. gl. vpr. 977b.
č) — 9 'kpYoma
Istr.slov. izraz, ki je soroden s sbh. köguma / kogoma 'lonec' (Skok 11120), je izposojen iz trž. it. in istr.it. (Koper, Piran, Izola, Bale, Reka) cogoma 'ročka' (GDDT 163; Cemecca 33; Rosamani 227 d.; Šamani 50; Semi 246; Vascotto 82) / (Vodnjan, Rovinj) cuguma (Rosamani 276), ki je beseda širšega ben. areala: prim, istopomensko furl, cógoma / códoma / cógume (DESF II 432; NP 168), bizj. cogoma / cuguma (Domini 107), ben.dalm. cogoma (Miotto 55), ben. (tudi beneč., beluiL in trev.) cógoma (Bemardi 162; Boerio 177 d.; Durante 105; Prati EV 46; Tomasi 97 d). Zadnji vir je lat. cucuma(m) 'lonec' neznanega porekla, kar je dalo tudi knj.it cuccuma, ki pa je izpričano v Toskani kasneje kot v sev.it dialektih (DELI 1, 304).
d)* — 7. 'koysmca
Istr. slov. izrazje romanizem z dodatkom slov. dem. sufiksa -ca (za eti. gl. vpr. 977č).
Rada Cossutta \^soka šola modernih jezikov za tolmače in prevajalce v Trstu
Literatura
ALI = Atlante Linguistico Italiano, neizdano gradivo, ki ga hranita Turinska univerza in S.F.F. v Vidmu, razen tistega, ki ga izdaja ASLEF [= ALI].
ASLEF = Atlante Storico-Linguistico-Etnografico del Friuli-Venezia Giulia, ed. G. B. Pellegrini, Padova 1972-.
Barbina = M. T. Barbina, Vocabolario della lingua friulana, SFF, Udine 1991. Bemardi = U. Bemardi, Abecedario dei villani, Treviso 1981.
Bezlaj = F. Bezlaj, Etimološki slovar slovenskega jezika, I (A-J), Ljubljana 1976; II (O-K), Ljubljana 1982; m (P-S), Ljubljana 1995.
Boerio = G. Boerio, Dizionario del dialetto veneziano, II ediz., Venezia 1856.
226
JEZK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 4
IZ  MOJE  DELAVNICE
Cemecca = D. Cemecca, Dizionario del dialetto di Valle d'Istria (=Bale), Trieste 1986.
DDM = D. Zudini — P. P. Dorsi, Dizionario del dialetto muglisano, Udine 1981.
DEI = C. Battisti — G. Alessio, Dizionario etimologico italiano, Firenze 1950-57.
DELI = M. Cortelazzo — P. Zolli, Dizionario etimologico della lingua italiana, 1-5 (A-Z), Bologna 1979-1988.
DESF = G. B. Pellegrini — M. Cortelazzo — A. Zamboni, Dizionario etimologico storico friulano, I (A-Ca), n (Ce-Ezzita), Udine 1984-.
Domini = S. Domini—A. Fulizio—A. Miniussi—G. Vittori, Vocabolario fraseologico del dialetto 'bisiac', Bologna 1985.
Durante = D. Durante — GF. Turato, Dizionario etimologico veneto-italiano, Padova 1975.
Fare = Fare P. A., Postille italiane al REW di W. Meyer-Liibke comprendenti le 'postille italiane e ladine'di C. Salvioni, Milano 1972.
GDDT = M. Doria — C. Noliani, Grande dizionario del dialetto triestino, Trieste 1987.
Index AIS = K. Jaberg — J. Jud, Index zum Sprach- imd Sachatlas Italiens tmd der Südschweiz, Bern 1960.
LEI = M. Pfister, Lessico etimologico italiano, I, 1-7, Wiesbaden 1979-1983.
Mende RLS = M. Mende, Romanische Lehnwörter im Slowenischen. Inaugural-Dissertation zur Erlangung des Doktorgrades. (Tipkan izvod v Slavisches Seminar der Freien Universität Berlin, sign: Fak. No 263.) Berlin b.l.
Miotto=L. Miotto, Vocabolario del dialetto veneto-dalmata. Il edizione riveduta e ampliata, Trieste 1991.
NP = G. A. Pirona — E. Carletti — G. B. Corgnali, H nuovo Pirona, Vocabolario friulano, Udine 1977, ponatis originalne izdaje 1935.
Plet. = A. A. Wolf-M. Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, I-II, Ljubljana 1894-1895. Prati EV = A. Prati, Etimologie venete, Venezia-Roma 1968.
REW = W. Meyer-Liibke, Romanisches Etimologisches Wörterbuch, IH. izd, Heiidelberg 1935.
Rocchi = L. Rocchi, Latinismi e romanismi antichi nelle lingue slave meridionali, Udine 1990.
Rosamani = E. Rosamani, Vocabolario giuliano, Bologna 1958, Trieste 1990 (I. ponatis).
Šamani = S. Šamani, Dizionario del dialetto fiumano, II. izdaja, Venezia 1980.
SDLA-Ts = R. Cossutta, Slovenski dialektološki leksikalni atlas Tržaške pokrajine. Trst 1987.
Semi = F. Semi, El parlar s'ceto e neto de Capodistria (testi antichi e moderni, glossario, itinerario grafico, documentazione fotografica), Venezia 1983.
SKOK = P. Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ih srpskoga jezika, I-IV, Zagreb 1971-74.
Tomasi = G. Tomasi, Dizionario del bellunese arcaico (pravzaprav slovar agr. belun. dialekta iz kraja Revine), Belluno 1983.
Vascotto = A. Vascotto, Voci della parlata isolana nella prima meta di questo secolo, Imola 1987.
227 JEZDCIN SLOVSTVO, Letnik41,95/96, št 4