LETNIH I.	MAREC 19Î0	ŠTEV. 3
PRILOGA SLOVENSKEMU GOSPODARJU
>
Uravnava Pesnice. Valovito gričevje med Dravo in Muro deli široka pesniška dolina v dva neenaka dela: severno vzhodni del tvorijo Slov. gorice, južno zapadni del pa nadaljevanje Kozjaka, ki konča s ptujskim gradom in Kicarjem. Pesnica razmaka izdaten del tega ozemlja in ima značaj hudournika, ki ob deževju in neurju oblati obširne travnike ter dela veliko škode in nevolje gosto naseljenemu prebivalstvu v lenarškem in ptujskem okraju. Pred okroglo 30 leti se je začela akcija za regulacijo te vode. Umrli dr. Jurtela in prof. Robič z dr Plojem so začeli borbo v bivšem štajerskem deželnem zboru; uspešno pa je borbo končal dr. Korošec s tovariši. Izvršena so bila tehnična dela in zasiguran kredit. Začelo se je delo nekaj let pred svetovno vojno ter srečno dovršilo v spodnjem toku Pesnice do Moškanjc. Istočasno se je vsled različnih vplivov pričel uravnavati gornji tok od izvira do glavne jroge južne železnice. Regulacijska dela so bila prva tri leta svetovne vojne ustavljena in šele leta 1917. in 1918. so skušali nadaljevati delo s sestradanimi ruskimi ujetniki. Ob prevratu in prva leta naše države so dela vsled pomanjkanja sredstev zopet popolnoma zastala. Šele, ko se je uveljavila oblastna samouprava, so se nadaljevala regulacijska dela. Treba bo za dovršitev še precejšnjih vsot in več let dela. Upamo, da bo banovinska uprava imela dovolj razumevanja za to izredno nujno zadevo okrajev Sv. Lenart in Ptuj ter bo predvidela potrebna sredstva. Zagotovilo v tem smislu imamo od g. bana in vodilnih oseb banovinske uprave.	lv- Vesenjak.
Župnija Polenšak leži na južnem koncu zapadnih Slovenskih goric ob cesti Ptuj—Ljutomer na prijaznem gričku, 18 km oddaljena od Ptuja in 5 km od železn. postaje Moškanjci. — Obsega pet občin; ima štirirazredno osnovno šolo. — Župnija izhaja iz ptujske pra-župnije. Prvotno so kraji sedanje župnije Polenšak pripadali župniji Sv. Lovrenc v Slov. gor. Radi oddaljenosti pa se je že za cesarja Jožefa II. ustanovila tu kaplanija, pozneje lokalija. — Sedanja cerkev je bila pozidana od 1. 1621. do 1633. — Pod veščim vodstvom in uvidevnim delom sedanjega č. g. Jožefa Poplatnika se župnija Polenšak vedno lepše urejuje.
Masarik Tomaž, predsednik češko slovaške republike je bil 7. marca 80 let star. Rojen je bil 7. marca 1850 v Hodrinu na Moravskem kot sin kočijaža v cesarski službi. Obiskoval je ljudsko šolo in dva razreda realke, potem se je pa učil ključavničarstva in kovaštva. Kot 15 leten deček je spet šel v šolo in postal že 1. 1876. doktor ter bil najprej domači učitelj, 1. 1879 učitelj a dunajski univerzi, 1. 1882. pa profesor. — Masarik je v resnici učenjak-profesor, ali deloval je mnogo in zelo previdno in uvidevno za narodno osvobo-jenje Čehov in Slovakov ter je gotovo največ doprinesel k njihovemu osvobojenju. Po svetovni vojni so ga 1. 1918. izvolili za dosmrtnega predsednika čehoslovaške države. — Čehoslovaki so Masarikov 80. rojstni dan zelo slovesno obhajali. Pa tudi pri nas v Jugoslaviji smo ob tej priliki proslavili velikega moža, s.aj je mnogo doprinesel tudi k naši osvoboditvi. •
K otvoritvi radgonskega mosta prek Mure. Ban Dravske banovine Dušan Sernec (na levi) in avstrijski trgovski minister dr. Hajniš (na desni) pretrgata Irak, ki je bil zadnja ovira za prehod po mostu. V sredini v ozadju je videti podbana Dravske banovine dr. O. Pirkmajerja.
j.niua UOlov. i »i«Uii»u»u.
Mussolini, ministrski predsednik ita-ljanske vlade in vodja italjanskega fašizma. Je gotovo velik mož po svoji veljavi doma, izven Italije je pa precej zasovražen. Nesporno se je uredila italjanska država na znotraj in na zunaj pod njegovim vodstvom. — Vendar je danes Mussolini največji samodržec na svetu. Veljajo le njegova volja in njegovi ukazi. — Krivičen pa je mož napram vsakemu, ki ne sledi njemu. Najbolj krivičen je napram Slovencem v Italiji, ki jim ne pusti po fašistih niti v cerkvi slovensko moliti,, ne pusti jim slovenskih šol in učilnic, zapira slovenske narodne voditelje itd. — Slika nam prikazuje Mussolinija v fašistični uniformi ko gre za pogrebom nekega svojih ministrov in sodelavcev. Ob njegovi desni gre avstrijski kancelar dr. Šo-ber, ki je bil pred kratkim v Rimu in baje dobil razne olajšave za Nemce na tiivšem južnem Tirolskem, ki spada pod Italijo.
Nadomestilo za očali. Prof. dr. L. Heine na univerzi v Kielu je iznašel nov pripomoček, da morejo oni, ki slabo vidijo, dobro videti, in ki popolnoma nadomešča očali. — So to okrogle, vzbočene šipe, v obliki kakor v dosedanjih očalih, samo malo manjše, ki se vložijo naravnost v oko pod trepalnice. Vloži jih lahko vsak sam. V začetku je baje nošenje takih »očal« malo nerodno, pozneje pa da se jim vsak privadi. Slika nam kaže iz-najditelja.
Vsak celoletni naročnik, ki je plačal	j
naročnino do 31. marca 1930 ima svoj	j
dom zavarovan od Slov. gospodarja	j za Din 1000.—.
Volilni plakati na Japonskem. Na Japonskem so imeli v začetku marca državno-zborske volitve. Volilna agitacija je tam še dosti bolj živahna, kakor je bila nekoč za volitve pri nas. K živahnosti volilne agitacije na Japonskem mnogo pripomorejo velikanski, z roko pisani in zelo lepi plakati. — Pri volitvah je zmagala seveda z veliko večino vladna stranka. In so se vršile velike manifestacije, izvoljene so slavili čisto po japonsko. Nosili so jih v sprevodih po mestu, pošiljali jim darove itd.
Shranjujte »Naše slike«, da jih boste j imeli pri roki, ko vas bo morda j veselilo jih še pogledati.
Slike k povesti
Tatenbah Slov. Gospodarju.
Na levi:
Cesar Leopold I. Za časa njegovega vladanja se vrši povest.
Na desni:
Peter Zrinjski in Fran Frankopan, glavi zarote, ki se je je udeležil tudi Tatenbah.
•	Mo/jre A6btWu.>l£ brtier :X<£eften_	~
pefcr&ruu u^^nuitifci	we(dje Jut»
JuuftO-ft tn_ flfttrreui) im. iiuflfiuus tulfjtuubUi tfcrtin. te it 30 il.pru im 3ifr )6rj
I. TRPIN, Maribor, Vcirinjsha 15
Kadar pridete v Maribor:
Denar Vam hrani najbolj varno
Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru
Gosposka ulica Ulica 10. oktobra
i
Hranilne vloge obrestuje po najugodnejši obrestni meri.
Stanje hranilnih vlog 55 milijonov dinarjev.
Vlagatelji ne plačajo od obresti nobenega rentnega davka.
..«.avuiiti rfdaua uoicv. » maniiai
02230153484823535353482353535348484823235348235353234853914848232323534823235348232353484848482323534823534853482323535323535353011111020100000000532302235353532323535323235353534823535348484823234823235353