DELAVSKA POLITIKA
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št 14.335.
Štev. 17	Sobota,	2.	marca	1935	Leto	X
Mi glasujemo za delavsko listo!
Vloga Rusije v mednarodni politiki
V mednarodnem političnem življenju stojita po konferencah v Rimu v ospredju vprašanji vzhodnega in srednjeevropskega pakta,* ki naj bi zagotovila meje in mir na vzhodu in jugovzhodu Evrope. Hitlerjevska Nemčija, ki ne odklanja takozvane letalske konvencije zato, da bi Anglijo oddvojila od Francije in Rusije, nikakor ni navdušena za ta dva pakta, ker si noče vezati rok napram Rusiji in jugovzhodu. Njena diplomatič-na igra, ki jo podpira Poljska, hoče napraviti razdor med Francijo in njenimi vzhodnimi zavezniki, da bi mogla potem s pomočjo Poljske in Japonske prosto operirati proti osamljeni sovjetski uniji, istočasno bi pa dobila proste roke proti državam male antante in balkanskega sporazuma. Tako je danes pri obravnavanju vzhodnega in srednjeevropskega pakta težišče situacije v od-nošajih do Rusije.
Ako se govori danes o priznanju in o zvezah z Rusijo, ni to nobeno absolutno govorjenje, ker gre tu za dva bloka: za blok, ki hoče zagotoviti svetovni mir, proti fašistovskemu bloku, ki se igra z vojno.
Jugoslavija je najvažnejša država v mali antanti in na Balkanu in njena zunanja politika jc velikega pomena za evropski mir, s tem pa v prvi vrsti tudi za domače razmere. Državljani se morejo le tedaj povsem posvetiti ureditvi notranjih gospodarskih, političnih in kulturnih razmer, ako jih ne ogroža vojna.
Zato naš volivni proglas, ki daje glavne smernice vsemu življenju, kako naj bi se razvijalo v interesu ogromne večine našega delovnega prebivalstva, zahteva, da se naša zunanja politika vodi edino-le tako, da bo skrbela za svetovni mir in se zatirala vsaka nevarnost fašistovskih pustolovščin in vojne. Zato zahtevamo v svojem proglasu predvsem »popolno priznanje sovjetske Rusije in njeno sodelovanje v organiziranju miru in gospodarskega sodelovanja.« To je ena najvažnejših zunanje-po-litičnih zahtev, ker je najtesneje združena z bodočnostjo našega naroda. To zahtevo poudarjamo jasno in konkretno edino-le mi. To ni slučajno; kajti kakor imamo le mi jasne smernice za ureditev srečne bodočnosti našega naroda doma, tako presojamo tudi zunanjo politiko s stališča tistih, ki tvorijo jedro in cvet naroda. Vsi prijatelji miru na Balkanvi in v Evropi bodo zato podprli našo listo delovnega ljudstva Jugoslavije!
Krvave obsodbe v Španiji
16 socialistov obsojenih na dosmrtno ječo
Pred vojnim sodiščeml v Gijonu na Španskem se je dne 25. februarja zaključil proces zaradi upora proti 22 socialistom. Na dosmrtno ječo je bilo obsojenih 16 obtožencev in 120.000 peset globe. Trije obtoženci so bili obsojeni na tri leta ječe, trije pa oproščeni.
Vojno sodišče v Ovideju pa jc obsodilo dva obtoženca na dosmrtno ječo.
Vseli »nezadovoljnežev« pa reakcija s tem le ne bo potaknila po ječah.
V teku so priprave za postavitev naše socialistične delavsko - kmečke liste.
V najkrajšem času bodo postavljeni tudi kandidati, ki pa jih bodo odobrili zaupniki in volilni.
Oglejte si dobro ta volivni boj, ki se razpleta pred nami.! Zmagoslavno »Jutro« nima nobenega vpliva na politični razvoj: na »nacionalni fronti« se uveljavljajo sami osebni nasprotniki »Jutrovega« konzorcija. Gospodarji »Jutra« se zavedajo, da se morajo omejiti le na kriminalno kroniko in male oglase, ker sicer jim ugasne še »Jutro« samo, in s pritajeno jezo objavljajo razne kandidature skreganih »prijateljev«. Tolažijo se samo z enim: kakor so ti zdaj izdali nas, ki smo jih spravili na površje, tako bodo najbrže izdali tudi druge, ko bo njim slaba predla.
Mogočni in prehitro modri »Slovenec«, ki je do nedavnega na vse pretege hvalil predsednika vlade, se peča zdaj — s habsburškim in abesinskim vprašanjem, škof pa prepoveduje duhovnikom vmešavanje v volivni boj, ker vidi, da bo s tem zmanjšal blamažo klerusa.
Tako mogočne so se delali eni kot drugi, danes pa se hodijo ponujat na vse strani in se v nesreči tolažijo edino s tem, da prede slaba tako Knafljevi kakor Kopitarjevi ulici.
Oboji so neštetokrat tolažili svoje pristaše, da je marksizem mrtev. Pa glej sedaj! Marksisti so se prvi opredelili v novo nastalem političnem položaju in prvi izdali svoj proglas, ki je brez vsakih fraz, in vsebuje samo konkretne življenjske zahteve ljudskih množic. Drugi še niso prišli iz kupčij in pogajanj nikamor naprej, 1)0 delavskih okrajih pa gre od moža do moža glas iu poziv: Če hočemo rešiti delovno ljudstvo Jugoslavije, moramo temeljito prezračiti vso to zatohlost, moramo izvoliti svoje
Številke obtožujejo
Posledice kapitalistične krize
V današnji družbi imamo stvari, ki jih normalni človek težko ume. Odkod in zakaj imamo danes strahovite socialne pojave, ki mečejo vso pezo na delovne sloje in male stanove.
Vsekakor iz zanesljivega statističnega poročila »Pomožnega odbora« pri Društvu narodov, ki je pa nedvomno prejel tudi nepopolne podatke, ker vsaka država skriva socialno bedo, navajamo te-le podatke:
»V minulem letu 1934 jc umrlo od gladu okoli 2,400.000 ljudi in 1,200.000 jih je izvršilo samomor iz strahu pred gladom, oziroma zaradi socialne bede. Statistično je pa tudi gotovo, da je bilo v Ameriki in nekaterih evropskih državah ter v Avstraliji en milijon vagonov žita, 267
Naša lista se postavlja od spodaj navzgor, ne obratno.
Ne verujte torej listom, ki pišejo o naši listi in že imenujejo razne kandidate.
Pripravimo se, da bomo kot en mož glasovali za našo listo!
predstavnike, ki bodo dali našemu narodu ne na novo pogrevanih fraz, temveč mu zagotovili življenje in svobodo. Med delavstvom je danes tak elan, taka sloga, taka trdna zavest, kot je še ne pomnimo.
Meščansko časopisje je moralo v tem tednu nejevoljno priznati veliko ojačenje socializma po vsem svetu: v Franciji in Angliji so dali temeljite lekcije klerikalcem in fašistom, v Švici so proti vsemi drugim grupacijam dosegli skoro polovico vseh oddanih glasov — in tudi v Nemčiji se jasni nebo: najslavnejši angleški novinar W. Steed piše v »Tortnightly«: »Po vsej Nemčiji se opaža živa agitacija, ki jo vodi takozvana »socialistična akcija«. Ona ima milijone pristašev tudi med mladino, ki zelo tiho in vztrajno dela proti nacionalsocializmu.«
Kapitalizem z vsemi svojimi pristaši je zbegan. Vidi, da se trajno ne more držati ne s pomočjo fašizma, ne klerikalizma. Delavski razred pa, preizkušen v bridkih ponižanjih preteklih let, vstaja, ne da bo zopet iz-pil kelih trpljenja, ampak da bo zmagal. — Mesec maj je mesec proletarskega vstajenja! 5. maj naj bo dan prve zmage delovnega ljudstva Jugoslavije!
Nasprotniki imajo pravico do malodušja. Za delavce pa velja baš nasprotno: z vsem pogumom je treba iti v volivni boj in zbrati okrog sebe tudi kmete, obrtnike in intelektualce! Ker delavstvo ne gre v ta boj samo z zahtevami, ki se tičejo industrijskega proletariata, ampak pozivajo v eno fronto vse protikapitalistične in protifašistične sile.
vagonov kave, 560 meterskih centov sladkorja ter mnogo drugega blaga, mesa, mleka itd. uničenega, da niso padle visoke cene blagu.
Pojasnjevanje je nepotrebno.
Kongres nemške socialne demokracije
na Čehoslovaškem
Nemška socialno - demokratična stranka bo imela svoj kongres dne 3. do 5. maja t. 1. v Teplitz-Schonau.
Kongres bo manifestacija socialnopolitičnega dela. Stranka bo izpre-menila svoj statut, da ga spravi v ožje sodelovanje s češkim soc.-dem. gibanjem, ki je prineslo delavstvu mnogo uspehov in ojačilo njega politično moč.
Sirite naš list!
Izborni proglas vlade g. Jevtiča
Beograd,	26.	II. Danas j,e	kraljevska
vlada izdala slijedeči izborni proglas:
J,ugoslovenil Po ustavnim prapisima ove godine obnavlja se narodno predstavništva: senat in narodna skupština, Dopunski izbori xia senat več su izvršeni 3. febnuara a izbori za nar o daiu skup Štirnu izvršit če se 5. maja o. g. Jugoslavenski narod prema torne pozvan je da 5. maja jasno i odlučno kaže svojiu riječ koja se tiče budučnosti Jugoslavije i napretka cijele nacije. Naš uj.e-dins/em narodi	na	svim stranama	naše prostrane otadižbine	raaia biti do	potpunosti
svijestan velike odgovornosti, koja ieii na njemu u ovome času /užnoslavenske histor.i-je. Treba i o.vom prilikam pokazati da če cijeli narod ido posljedmijega daha .braniti i očuvati veliko djelo Tvorca Jugoslavije za kaj-e je ajelo On sa svoje strane prinio naj-veču mogiuču žrtvu — Život Svoj. Smrt Vi-teškog Kralja Aleksandra 1. Ujedinitelija pokazala nam je šta je naša najsvetija duž-niost, kaiko trema U z vi šenom Nasljadlniku Njegovam tako i p:ema narodu i državi. Veliki Kralj paginuo je na braniku države i nacije. Staga	je	dužnost svih	sinova ove
zemlje da stanu na taj isti branik i da obez-bjede svetinj« naše nacionalne budučnosti. Svaka ustezanje i svako odricanje u iz vršeli ju te prve dužnosti 'bit če neizmjerni nacionalni grijeih. Neka nitko ne pomisli da djjelo narodnoig ujedinjenja može i smije ma od koga i ma čime biti ogroženo ili ošteče-no, Stoliječa staje iza nas, stolječa staje is-pred nas. More najibolje krvi je proliveno za Jugaslavijju. i more krvi može biti jioš proliveno, ali Jugoslavija če osfati jedna, neidljeljiva i vlečna. Juigoslaveni! Kraljevina Jugoslavija predstavlja naši ostvareni nacionalni ideali u našoij nacionailnoj državi. Narodno jedinstvo i državna cjelina obezbje-djeni današnjim ustavnim paretkom nepri-kosnovena su načela unutrašnjeig državnog života, 'koja snažna podižu juigoslavenisku naciju na visiinu jedne solidarne c je lin e. To jedinstvo i ta cjelina stoje iznad' svakoga pojedinca i iznad svake političke partije, kao opče narodno dobra i kao velika na-nodtaa tekovina. Ustav kraljevine Jugoslavije preža sve moijučnosti za savremenu or-gamizaoiiju i snažan razvoj nacianalnog, so-cijalnog, privrednog i kullumog života našega naroda. Mi stdga moramo nastojati da se u duhu načela! ustava potipuno i što prije trajno organizira cjelokupni državni i narodini život. U nacionalnom sjediinjavanju lzmediju dva vijeka različita po političkim i socijalmim stremljenijima mi maramo čuvaju-6i svoju naciju imati trozvenu glav.u za sa-dašnjost i bistro oko za budučnost. U raz-boritom paštivanju prošlosti i svjetlih poli-tiokih predaja narodnih mi moraimo odlučno adbaciti sve zablude, koje su nas razijedina-vale i ikoije su kočile napredak u našem jav-ooim i nacionalnom. životu. Teška je i opa-sna zabluda svih onih koli misle da se naš državni život može vratiti na početnu godi-nu našeg dnžavno\g i .narodnag ujedinjenja. Zabludia je vjerovati da se maže preskočiti unazad čitavo jedno pokoljenje rodjeno i odraslo u ujediffljenof Otadlžihini! — Zar 'je mioguče bez opasnosti za samu naciju organizirati naš javni život po načelu iz proišlo-ga vijeka ili na plemenskoj ili pokraijiniskoj ili v:jerskoj podijeli? Ne, to više nije mo-guče! Mi odajemo iskrena i duboko priznanje bivšim političikim partijama za sve kori-sne napore 'i za ve njihove histoadčke zasluge, ali savremeni naradini život i budučnost njegova traže od nas šire paglede i veče zamahe. Rastrojene i pokrajinski razdvojene naše negdašnj.e palitičkepartije ne mogu više osiguirati zdrav i napredan javni život. To je danas uvjerenje svega našeg naroda. S tim uvijeremjiem a .za dobro i napredalk domovine mi pozivamo sve Jugoslavene u istinslkiu služibu Kralju i narodu, bez obzira na kojoj siu se strani nalazili u našaj ranijo1) političkoj podvojenosti. Mi 'hočemo da oku-pimo sve stvaralačke snage ove zemlje u jedmi Eni ju, u .jedan nalet za nacionalna dr-'žaviu. Jugoslaveni! Nosilac zemaljske liste Bogoljub Jevtič, predisjednik ministarskog savijeta i miinistar tvanjlsikih poslova i svi kandidati na njegovo.j listi odlučni su protiv-nici svih separatističnih, federalističkih ili f ntvratnAokih težnja. Na tom putu mi černo ustrajati idlo kratja, odlučno i neodstupivo. Kraljevska vlada kojoj je na čelu nosilac naše zemaljsike liste izradilia ‘je cio svoj radni program i pristupila ntjagovom izvodjenju odlučno i brzo. Tatj proigram obuhvata mno-gobrojna pitanja .od kojih ovisi opstanak i sigurnost kako zemljaraidinika tak.o i zanat-liji, kako indiustrijalca taiko i trgovca, kaiko radnika tako i čin,ovnika. Ekonomska i fi" nancijska pitanja su životna pitanja dana-šnljice. Kraljevska vlada če njima posvetiti ajveče svoje staranje. Prve mijere več su podiu,zete. One sadrže: smanjenje zemljarine za 20 pošto, smanšenje poreza, smanjenje taksa, smanjenre željezničkih tarifa, končen-
Delavci, lahko ste
samozavestni!
iihaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Srednji stan in socializem
Angleška organizacija zdravnikov v vrstah delavskih organizacij
traciju državnih i poludržavnih velikih nov-čanih ustanova u cilju bolje podjeie kradita i jače,g opfcicaja kapitala, s.man'jenrje kamat-ne stope kod državnih i privatnih banaka, odlaganje plačam ja i smanijenije kamata kod zemljoradničkih duigova, jednu milijalrdu di-nara osiiguiranog kredita za velike javne ra-dove, podizanije puteva i izigraidimju željezni-ca. Osim ovih inijera kraljevska vlada pri-stupit 6e dzvodjenju svog privrednog programa u cjelosti. Glavni cilj ovog programa jest oživjeti privredu i cjelokupnu radinost našetg naroda. Sadašniji naš privredni sistem treba bolje, .razuminije, naprednije i pravič-nije organizirati Poljoprivreda je -osnov na-šeig narodnog bogatstva. Od nje zavisi život na-jvečeg dijela našeig stanovništva i ona če stogia biti prva i glavna briga naših napora. Poljoprivredna kriza uzirok je opče privred-ne krize ikod nas. Zavismost i med jusobna povezanost poJiJoprivrede, indjustrije, trgovine i zanatstva stvaraju neophodnost da se šlo prije postigne ravmoteža u cijenama i življa prodaja proizvoda svih .ovih g,rana radinosti. Naše privredno i radničko zako-no>davstvo mi moramo korjenito popraviti. Seljaku i radniku kao. i zanatliji mora se osigjUrati opstanak i napreidniji život. Sa njihovim podizanjem vezan je napredak i ostalih puiivreidnih redova, o čijem razvoju, moramo se 'Sto tako brinu ti. Zaclrugarstvo je najfeolji .oblik seljakoive organizirane privre-de i života. Mi če>mo osigurati .pumi razvoj zemJIjforaidiničkog zadnugarstva, koje mora ostati politi6ki vjerski i plemenski neutral-no. Uredrjenijeim banovina kao samoupravnih jediriica na osno>vi široke narodne samouprave i dekoncetracije vlasti naš 'državni organizam uipotpunit če i ojačati svoje snage za sva ova naša skupna pregnuča a sviim dijelovima narodnim omogučit če neposredno i sigurno staranje za njihov razvoj prema prilikama i potrebama njihovim. Osnovi dobre uprave zaihtjevalju primjeran rad u državnoj i samoupravno} administraciji i stručno sposoban a nacionalno ispravan či-novnički kader. Naš ustrajr.i napor bit če upučen u to.m pravcu. Dobro prav.os.udje je temelj svake dobro uredjene .države. Pravni poredak i zakonitost tmoraj,u biti u potpuno-sti osigurani. Opča i teška kriza nije samo u soc Gallnom i privre dnom životu našem. Pometenost i zib u savremenom društvu te-ško ise osječaju osobito u moralnem pogledu. Narodno prosvječivanje, kulturna, moralno i lizicko pod'zanje ciijelog našega naroda bit 6e sveta dužnost naša, Juigosla-veni! Se-daim odina če proteči dok naš ljubljeni Mladi Kralj nasljednik velike jugosla-venske baštine, k o' u je ostavio Njegov Veliki Otac ispuni Svoje Kraljevsko punoljet-stvo i uzme Kraljevsku vlast u svoje ruke, U to m cijelom vremenu više nego ikada svi .naipori i sva snaga cijeloga naroda moraju iči jednom jeidiniom cil;u: potpunoj uimitraš-njoj konsolidaciji naicionalnoj i političkoi naše države, opčem blagostanju i napretku cijelog naroda i osigucianju velikih državnih i medljunarodnih zadataka kraljevine Jugoslavije, Svetinja ovog za da t k a i teret njego-vog izvršenja leže na svijesti cjelokupnog ju-goslavenskog naroda. Danas je više neigp ikadia u našoj historiji potreba nacionalne sloge osnov i bitni eteanenat za miran razvoj našag n a rod nog života i osiguranje naše državne i nacionalne buidučnosti. Zavjet, koji duguje.mo Velikom Kralju Mučeniku, da če-mo čuivati i očuvati Jugoslaviju, može biti ostvarem samo tako ako. cio 'iugoslavenski na-lod u s.vojoj najdubdjoij svijestii bude uvjte-ren da se i kao pojedinac i kao ejelina diu-žan i sebi i .svoin životu i svojoj s lob odi da čuva veliko dijelo početo od! Nemanjiča i Tomislava pa kroz v j ek ovne žrtve i napore dovršeno največim Karagjorgjevičem. Potrebno je da željezna volja i čelična oidluč-nost zavlada svirn srcima sivih sinova ove zemlje u potpunom uvjerenju da Jugoslavija mora biti saouvana za dobro, za mir i zia slo-bodu naše,g naroda ali i za otpče dob.ro i za <^pči .mir.. Ne podleči, ne sustati, me zastati danas je nakveči zalkon našeg nacionalnog opstafflka, na>še slobode, naše državne meza-visnosti, jedinstva i tu cijela Jugoslavija sa uprtim očima u vrhoive O pl ene a mora stati kao jedan čovjek. Samo tako mi čemo moči u r.epokolebivo-j slo/.i i velikom narodnom zamahu sačuvati ovu dragoejenu tekovinu naroda i njegovog Velikog Yodje Kralja Viteza. Samo tako mi čemo uspjeti da Jugo-siavi/u načinimo unutra zdravom, sredjenom i snažnioim a spolja poštovanom i od svakoga
Tone Maček:	144
Stucaf Itum&ecgse
»Nocoj boš spal pri nas,« jc dejal Janez. »Ne kaže ti hoditi domov, jutri pa zopet na vse zgodaj preko blatnih goric k nam. Iti pa morava skupaj k Zavškovim.«
Pri Janezovih so pekli pogače in skubili purana, kot prispevek k gostiji. Mati ju je oštevala:
»Kod pa hodita. Kosilo je že čisto postano.«
»Nič ne de. Nisva lačna.«
Poslali so najmlajšo Janezovo sestro h Kurnbergerjevim, da prinese Francetovo suknjo, njegov novi klobuk, belo srajco iti svileno kravato, da se bo zjutraj napravil kakor se spodobi.
Ženske so Franceta dražile z Uršo:
»K letu osorej nas moraš pa ti povabiti na ohcet na Jernejčevino.«
»Presneto ste bistroumno nape-
Na veliki londonski manifestaciji delavske stranke je Morrisson po-vdaril, da tudi angleški srednji stan, kakor so pokazale zadnje londonske občinske volitve, prihaja na pot socializma. Da izvojujemo bodočo odločilno volilno zmago, bomo posvetili vse svoje sile.
razširitvi pametne socialistične izobrazbe med množicami.
V Angliji je, v nasprotju z mnogimi evropskimi državami, zlasti po vojni, število, gospodarska sila in vpliv srednjemu stanu pripadajočih razredov in zaposlencev (nameščenci, svobodni poklici, pa tudi strokovni delavci) presenetljivo naglo porasel, kar je v navideznem nasprotju z nekaterimi Marxovimi mnenji, zlasti na evropski celini. Tam si je znal pridobiti srednji stan v vseh poklicih, v trgovini in industriji, vplivnejšo in trdnejšo pozicijo v mnogih področjih. Zaraditega so postali obenem samostojnejši in sprejemljivejši za obrambo svojih pravih interesov ter s tem
Doma in
Nravstvenost in značajnost. Neki slovenski list, katerega somišljeniki se najbrže ne udeleže volitev v narodno skupščino, je napisal »zgre-van« članek o škodljivi nenravnosti in neznačajnosti v političnem in javnem življenju. List ima precej prav. Ljudje begajo iz stranke v stranko, menjavajo naziranja in načela še hitreje kakor srajco. O to so grde stvari! Od enih so grde, ker kupujejo pristaše s protekcijo, od enih, ker terorizirajo preproste poštene ljudi, da se prodajajo. Tudi od drugih ni lepo, če se prodajajo kakor prostitutke po cestah, čeprav so mnogokrat krušno prisiljeni k temu. S tem se človeštvo demoralizira. Tu ima torej list popolnoma prav. Toda, kdo uvaja to nenravnost in neznačajnost? Ali ne tisti, ki sovražijo delavstvo in mu odrekajo vse pravice, ali ne tisti, ki zahtevajo tudi od neznačajneža ali celo »lopova« samo legitimacijo, pa ga protežirajo in smatrajo za svojega. To so oni, ki odrekajo delovnim slojem vse pravice, ki ščuvajo proti pravičnim1 zahtevam, da ohranijo oblast in polna korita. Sovraštvo ni na mestu, pravi list; ni ga treba, če ima kdo drugačne nazore. Jako lepo! In kdo najbolj neti sovraštvo proti delovnim slojem in njih opravičenim
za prijatelja traženom. Jugoslaveni! Mi vas pozivamo da dre 5. maja svi odlučno i složno izaidijete n.a biralište i dadete svoj glas za listu &,i je nosilac Bogoljub Jevtič, pred-sjednik kraljevske vlade.
Beograd, 25. II. 1935.
Bo^oliub Jevtič, predsednik ministar-skcig savjeta i ininistar vanjskih poslova i ostali ministri.
Ijali to reč. Res. Ste mislili, da bom kupil mačko v Žaklju?«
»Tega ti ne bo treba. Boš imel dovolj prilike, da si jo ogledaš od vseli strani.«
»Nič ne maraj, France, saj bomo imeli korajžnega godca. Ce ti bo trdo šlo, pa njega pokliči na pomoč.«
»Ha, ha, ha!«
France je zardel kakor devica.
»Kakšne pa spet klatite!«
Preko noči je pritisnil mraz in tanke ledene šipe so cingljale pod nogami, ko so se svatje zbirali iz okolice, stopajoč po zmrzlem blatu razvoženih kolovoznic proti Zavško-vi domačiji.
Janez in France sta vstala zgodaj. Francetu je še od prejšnjega dne malo šumelo po glavi od zavžitega vina, a mrzel jutranji zrak ga je kmalu ozdravil. Sveže obrita in umita, v novih belih srajcah, praznično oblečena, z novimi žametastimi kastorci na gladko počesanih glavah, sta bila zala fanta, saj tako so jima zatrje-
važen nov faktor v politiki.
Široki prosveti dostopni angleški srednji stan je polagoma spoznal, 'da utegne njega skrbi in bedo odpraviti le napredna stranka, ne konservativci in ne liberalci. Iz tega spoznanja je srednji stan volil v Londonu delavsko stranko, razentega je pa prav te dni glavni odbor strokovne delavske zveze odobril pristop pomembnega zdravniškega društva v Londonu, ki šteje nekaj tisoč članov.
Pristop te organizacije delavskemu strokovnemu gibanju najjasneje dokazuje, da je srednji stan v Angliji prišel do pameti. Sklep zdravniške organizacije je popolnoma v soglasju z drugim »boljšim« proletarijatom, ki se tudi nagiba k socializmu. Pričakovati je, da bodo tudi druge neorganizirane panoge angleškega srednjega stanu sledile društvu zdravnikov. Politična združitev ročnih in duhovnih delavcev angleških srednjih stanov na podlagi socialnega čuta skupnosti, ni več sanj. Ni več daleč nje uresničenje, ker je že v velikih obrisih te pričetek.
po svetu
zahtevam? Ali ne tisti, ki danes moli »grevengo«, da bo jutri zopet in zopet grešil. Sejal bo kakor doslej sovraštvo, varal javnost z demagogijo o prijateljstvu do delavstva. Ko bo pa Hitler ali Dollfuss zavihtel svoj meč, bo pa od veselja zavriskal in poskočil. Zato ne verujemo, da je »grevenga« iskrena, čeprav je popolnoma utemeljena in bi iskrena res bila tudi potrebna.
Stavka kamnosekov v Beogradu. Od 24. t. mt. stavka v Beogradu 49 kamnosekov firme »Jošanice« d. d. oz. Bilmič. V podjetju so vladale neznosne razmere. Delavci so morali sami imeti svoje orodje. Zaslužili pa so eni, ki so bili delovodju bolj pri srcu in so dobivali mehek kamen Din 30 do Din 35 na dan, drugi pa komaj po Din 20. Nekajkrat se je dogodilo, da so delavci morali čakati po več ur na delo in sicer na svoje stroške itd. 9. februarja jc firma odpovedala službo vsem delavcem in to proti določbam kolektivne pogodbe, brez utemeljitve. Posredovanje inšpekcije dela ni uspelo. Ko je podjetje
23. februarja odpustilo 14 delavcev, je
24. februarja izstopilo tudi vseh v podjetju zaposlenih 35 delavcev. — Stavka je torej popolna, da bi pa delavstvo oplašilo, širi podjetje vesti, da mu je štrajk po godu, češ, da itak nima dela. Stavkajoči so odločeni zmagati.
Ljubljana ima novega župana. —■
Za ljubljanskega župana jc bil imenovan bivši senator in odvetnik v Ljubljani, dr. Vladimir Ravnihar. Dr. Ravnihar je znana osebnost v političnem vrvenju. Od novega župana pričakujemo zlasti dvoje: prvič, da
vale domače, še bolj pa sosedove ženske, ki so prihitele, da vidijo ženina od blizu v njegovem! veličju.
Francetu je bilo danes za čuda lahko pri srcu iu ko je stopil iz hiše, je ves razigran zavriskal. Saj on je samo neodgovoren akter v veseloigri. Kako sc bo Janez zapletel in izmotaval, to se njega ne tiče. Pred seboj ima vesel dan, ki so tako redki v življenju in to je vse. Urška? Pa naj bo Urška.
Tudi močan čaj, ki ga je ravnokar popil, jc prispeval k njegovi razigranosti. Zato še enkrat:
»Juhuru!«
Na nasprotnem bregu jc v odgovor nekdo zavriskal.
»Alo, Janez! Nas že čakajo!«
»Takoj, takoj!« se je Janez odzval in stopil na prag. »Da bi le že starešina bil tu!«
»Fvo me!« se je oglasil moški glas izza ogla in sosed Ivšek je stopil na dvorišče s svojo ženo, ki si je bila krila visoko izpodrecala, da bi si jih ne umazala. Okrog pasu1 si je
T. G. dr. Masaryka 85. rojstni dan
Dne 7. marca t. 1. slavi predsednik čehoslovaške republike svoj 85. rojstni dan. Čehoslovaški narodni svet apelira na javnost, da naj se ta dan spomni nezaposlenih in drugih dobrodelnih in kulturnih naprav. — Slavnosti bodo velikega obsega.
Dr. Masaryk je propovednik demokracije in svobode. Zato ga čehoslovaški narod po pravici spoštuje ter se ravna po njegovi miroljubni, svobodomiselni in socialni politiki.
Žal, da se pa drugod premalo navaja in posnema njegova družabno tvorna filozofija, ki uči, da pripada bodočnost končno le pravi in popolni demokraciji.
UlB si že poravnal narol-nin&t &ko že »e, stori takoj svojo dolžnost S
bo skušal razdeliti pravično ljubljanske davščine in posvečal pozornost socialnim razmeram, drugič, da bo ščitil občinske nameščence, ki jim grozi nova redukcija plač.
Bojevniki bodo kandidirali v narodno skupščino. Po dosedanjih vesteh bodo Bojevniki dobili nekaj kandidatur na Jevtičevi listi, kar se jim je po intervencijah posrečilo.
Pripadniki bivše Slovenske ljudske stranke se očividno ne nameravajo udeležiti volitev v narodno skupščino kot ideološka skupina. Kandidirali bodo baje na drugih listah pod drugimi imeni.
Ogromnost tekstilne industrije v Jugoslaviji. Takoj po vojni je bilo na našem teritoriju komaj štiri predilnice in devet tkalnic s 60.000 vreteni. Pred dvema letoma pa smo imeli že enajst predilnic in 68 tkalnic s 136 tisoč vreteni. V tem času se ni nobena industrija tako razvila.
Angleški nasvet Avstriji. Mednarodna politika položaja v Avstriji ne presoja prav ugodno. Dasi so fašistične organizacije (nacionalno-so-cialistične) navidez razpustile svoje organizacije, obstojajo dalje pod novimi vodstvom. Anglija je dala Avstriji materinski svet, da je nje rešitev samo v obnovitvi demokracije.
Angleški zunanji minister pojde na potovanje? Angleški zunanji minister Simon obišče Berlin, da skuša Nemčijo pridobiti za dogovore, ki so se sklenili v Rimu iu Londonu. Sovjetska vlada pa je Simona povabila sama, da obišče Moskvo. Konservativni Angleži se Moskve boje, zaradi tega se vlada na prvi seji ni odločila, ali bi se povabilu odzvala ali ne. Verjetno pa je, da bo tudi kapitalistična Anglija uvidela, da more imeti samo dobiček od ruskega gospodarstva iu ruske politične tolerance.
UMETNE OČI
izvršimo popolnoma naravne za naše pacijente
FMMBIlerMbne,Moden
VMariboru,Hotel,Pri Zamorcu,
Gosposka ulica, dne 7. marca 1935
po starem običaju pripela srebrn pas, od katerega ji je po boku bingljal obesek s svileno pentljo. Pod vratom se ji je lesketala velika zlata zaponka, ki jo je podedovala po materi, ta pa po babici. Poslednji ostanek nekdanjega kmečkega blagostanja. Mati je vabila v hišo:
»Skodelico čaja, prosim.«
»Sc moramo požuriti. Nas bodo že čakali.«
Slednjič so se odpravili. Za njimi so še klicali:
»Nisi kaj pozabil, Janez? Imaš robce? Si vzel denar, cigare?«
»Vse v redu. Ne pozabite biti pravočasno na fari in glejte, da bo v gostilni vse pripravljeno.«
Pri kapelici na križpotju sta jih pričakovala svat Sevšek z ženo in godec s harmoniko.
Ko so se bližali Zavškovim, je godec raztegnil mehove, da je odmevalo od bližnjega gozda. V teni trenutku se je v daljavi pokazal žareči rob vzhajajočega solnca.
(Dalje prihodnjič.)
Ljubljane
Trbovlje
Mestna »Pomožna akcija«
Mestni svet bi rad imel »Pomožno akcijo« za podpiranje brezposelnih. In to za 4 mesece, menda od februarja do konca maja. Delavci bi naj plačevali na mesec po 1 Din.
Že na tozadevni anketi se je zastopnik Strokovne komisije izrekel zoper tako davščino in tak način pobiranja prispevkov od delavstva. Ne zato, ker smo morda v načelu proti akcijam za brezposelne. Ne, mi smo za čim izdatnejšo podporo brezposelnim, za to, da vsi prispevajo za take akcije, da tisti, ki imajo iz krize profite, dajo več, kakor tisti, ki jih tare kriza in jimi ta kriza zmanjšuje že itak mizerne mezde in plače. Strokovne organizacije krščanskih socialcev in pa Narodna strokovna zveza pa sta se izrekli za tako obremenitev delavstva. In na podlagi tega je Strokovna komisija dobila pisma od socialnopolitičnega odbora mestnega sveta, da se bo ta »Pomožna akcija« vseeno uvedla, čeprav je bila Strokovna komisija proti.
Delavstvo ni proti akciji za brezposelne, to smo že večkrat naglasili, ker se kaj rado zgodi, da gotovi ljudje hinavsko žmi-rijo z očmi, češ, delavstvo je brez socialnega čuta. Delavstvo, posebno ono, ki je
Krajevni Medstrokovni odbor v Maribo- I
ru vabi vse obratne zaupnike, organizacijske in kulturne funkcijonarje na družabni večer, ki se bo vršil jutri, v soboto, dne 2. marca t. I. ob 20. uri v gornjih prostorih hotela »Orel«. Vstopnine ni! Pridite polnoštevilno!
Nad 84 milijonov dinarjev znaša skupno premoženje (mestnih podjetij mariborske ob-čine.
Proračun okrajnega cestnega odbora
predvideva 5,198.000,— Din izdatkov in
3.148.000 Din dohodkov. Primanjkljaj okrog
2.050.000 Din nameravajo pokriti s posebno doklado.
Dvajset avtoizvoščkov, 29 prevoznikov in 14 fijakerjev imamo v Mariboru. Avtomobili torej tudi v Mariboru prevladujejo in vedno bolj izpodrivajo fijakerje.
Justiiicirana Lakner in Pančur, še vedno služita katoliškemu »Slovencu« in »Mariborskemu Večerniku« ter »Jutru« za reklamo. Sedaj se ti listi prepirajo med seboj, ali sta se justificiranca spovedala pred svojo smrtjo ali ne. »Večernik«, ki je prvotno poročal, da sta šla na oni svet nespokorjena, je končno kapituliral in priobčil vest, da je doznal, da sta se vendar spokorila. Upamo, da bo sedaj konec te žalostne polemike v našem dnevnem tisku, ki se poslužuje, kakor smo že v zadnji številki poročali, celo vešal za reklamo. Morala pa takšna!
Viničarsko zborovanje. V nedeljo, dne 3. marca t. 1. imajo naši viničarji občni zbor ■svoje strokovne organizacije, ki ji predseduje s. Ulbl. Zborovanje se vrši ob 10. uri v gostilni Vele v Košakih (prej Deisinger)
Celje
Svečan zaključek zaupniškega tečaja se
bo vršil v nedeljo, 3. marca dopoldne ob 9. uri v dvorani »Uniona« s predavanjem: »Nastanek premoga.« Zaupniški tečaj, katerega je posečalo povprečno 150 poslušalcev obeh spolov, je trajal 14 dni, vsak dan po 2 uri. S. Pliberšek iz Trbovelj je na tem tečaju pokazal, kaj zmore ustvarjati taka ljubezen do pokreta, kakršne je on prežet in kaj zmore skalnata vera v končno zmago naših plemenitih ciljev, kakršna je v njemu utelešena. Na drugi strani se je pa tudi solidnost celjskega delavstva na tako viden način manifestirala, da je vsakdo, ki je količkaj pomagal pri izgradnji celjskih strokovnih organizacij pomagal, lahko ponosen na impo-nirajoče rezultate. — Ob zaključku tečaja, li kateremu vabimo vse člane in prijatelje našega pokreta, bodo razdeljene med posetnjke tečaja priznanice, da so tečaj obiskovali in si pridobili osnovnega znanja za vršenje odgovorne, ali zato tem častnejše funkcije delavskega zaupnika. Ta tečaj, katerega vrednosti ne moremo prehvaliti, natni je dal sedaj v Celju 150 izvežbanih ljudi, ki bodo tvorili štab in jedro bodočih podvigov našega pokreta. Gotovo govorimo iz srca vsega celjskega delavstva in nameščenstva, če se zahvalimo Krajevnemu medstrokovnemu odboru, da je ta prepotrebni tečaj tako vzorno organiziral, s. Pliberšku pa zato, ker je vložil vso energijo in ljubezen, da je vso temo tako poljudno in precizno obdelal.
Strašno razburjenje vlada med onimi delavci, ki se potegujejo za delo pri regulaciji Savinje, ki bi se moralo te dni pričeti. Podjetje, ki ga zastopa g. ing. Taškovič iz Skoplja, nudi delavcem za 10 urno dnevno delo samo 16 do 18 Din. Delavci pa zahtevajo najmanj 30 Din, za kar so za 10 urno delo in tako težko delo tudi povsem upravičeni. Tem boli so pa upravičeni, ker so oni, ki delajo zasilna dela iz bednostnega fonda, plačani za 8 urno delo 20 Din. Če naj delavec za tako težko delo ne zasluži vsaj 3 Din na uro, potem nastaja sploh vprašanje, kako naj se temu težkemu delu primerno hrani. Potem je pa tudi vprašanje, kako naj se oblači, saj vemo, koliko se potrga oblačil pri takem delu. Resno svetujemo vsem merodajnim faktorjem^ da store, kar je mogoče, da se ta zadeva uredi — človeško.
Zabukovca
Delovne razmere pri našem rudniku so same po sebi silno težke. Poslabšujejo jih pa še ljudje, ki ne znajo z delavcem posto-
strokovno organizirano v Strokovni komisiji in URSSJ, že itak samo žrtvuje največ na oltar današnje krize in za brezposelne svoje člane. Naj tako naredijo tudi druge ustanove in organizacije, posebno pa premožni sloji in v prvi vrsti tisti, ki so od današnje krize imeli in imajo profit, pa bo pomožna akcija sijajno uspevala. V Ljubljani je veliko premožnih ljudi, ki imajo od občine gotove koristi pri dobavah, javnih delih itd. A kako je ta del ljubljanskega prebivalstva podprl pomožno akcijo? S posebnim pismom župana so bili pozvani, da prispevajo za pomožno akcijo. Velika večina se jih sploh ni odzvala, ostali pa so zbrali naravnost sramotno vsoto.
Zato odklanja delavstvo vsako na ta način vodeno pomožno akcijo!
Predpustni družabni večer »Zarje« in železničarjev, ki bo v nedeljo, 3. marca 1935 ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, bo v resnici prijetno zabaven večer. Ples, kupleti, mala opereta »Ciganska kri«; nastop Kitajca s kitajskimi pesmimi in kitajsko godbo, burka enodejanka »Sovražnik žensk« in še druge veselosti. Tudi za želodec bo dobro poskrbljeno. Zato ne ostanite doma iii pridite! Vstopnina je samo 6 Din, toliko, da se krijejo takse in stroški.
ter bo po zborovanju predaval s. dr. Reis-man o viničarski zakonodaji.
Gripa, ki močno razsaja po raznih drugih krajih v Dravski banovini, se je pojavila tudi v Mariboru. Obolelo je mnogo družin, razsaja pa tudi po raznih obratih in ogroža zdravje uslužbencev.
Umrla je v starosti 51 let ga. Ljudmila Jeglič, trafikantinja na Kralja Petra trgu. Preostalim naše sožalje.
Ker se je drugič poročil, je bil te dni pred tukajšnjim sodiščem obsojen nek starček radi bigamije na dva meseca strogega zapora. Zagovarjal se je, da ni vedel, da mu še živi prva žena, ki jo je svoječasno zapustil.
Mariborsko gledališče. Sobota, 2. marca ob 20. uri: »Profesor 2ič«, red A. — Nedelja, dne 3. marca ob 15. uri: »Zgubljeni valček«, znižane cene. — Ob 20. uri: »Veseli kmetič.«
Družabni večer Zveze brivskih pomočnikov in pomočnic v Mariboru se bo vršil v torek, dne 5. marca ob 20. uri v Gambri-novi dvorani. Na sporedu so šaljivi nastopi, hipnoza itd. K obilni udeležbi vabijo brivski pomočniki in pomočnice.
Lesni delavci v Mariboru priredijo v soboto, dne 2. marca 1935 v gostilni Podgoršek v Novi vasi družabni večer. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstop prost. Igra priljubljena goidiba. K obilni udeležbi vabi vodstvo.
Boks v soboto v Mariboru. Pridite vsi v soboto zvečer ob 20. uri v pritlično kazinsko dvorano na boksarsko tekmo med Ljubljano in Mariborom. Priredi jo »Svoboda«.
pati kot s sotrpinom, ampak ga nadirajo in se znašajo nad njim prav po nepotrebnem. Zlasti ne gre, da se delavce, ki delajo na opasniiih mestih, kjer visi življenje stalno na nitki pri delu priganja, zahteva od njih nemogočo čezmerno storitev. Vsak, ki delavce priganja, naj bi raje pomislil, da je tudi sam samo uslužbenec in da še ni vseh dni konec. Časi grajščanske tlake so za nami, delavec ni tlačan! Gospod, ki mu giredo te besede mar, naj se kmalu zave, da po tej poti ne bo šlo naprej!
Hrastnik
Splošna del. strok, zveza Jugoslavije, podružnica Hrastnik, sklicuje za nedeljo, dne 3. marca 1935 v društvenem lokalu svoj redni občni zbor. — Opozarjamo vse člane in članice, da se občnega zbora gotovo udeleže. — Odbor.
Komerz bo priredila »Svoboda II.« v gostilni pri Domitroviču dne 3. t. m. s pričetkom ob 5. uri popoldne. Spored: godba, petje, deklamacjie, komični prizori in nato prosta zabava. — Prireditev bo nudila vsem obilo prijetnega razvedrila.
Pobrežje pri Mariboru
Predavanje. Pripravljalni odbor za ustanovitev podružnice delavske kulturne zveze »Svoboda" je priredil dne 23. februarja pod okriljem delavskega kolesarskega dnuštva predavanje pri Krenu na Pobrežjiu. Predaval je s. profesor Teply *o »Kultura in delavstvo« ter ije s svojim 'globokim in temperamentnim podajanjem snovi navdušil vse poslušalce. Razšli smo se z željo, da se še večkrat vidimo ter s trdnim sklepom, da bom‘0 naše kulturno delo na P obreži ju nadaljevali. Na vas pobrežki delavci an delavke pa je, da to delo s polnim razumevanjem podprete ter stopite čimpreij v vrste Svobodašev. Torej na plan! Družnost!
Studenci pri Mariboru
I. Delavsko kolesarsko društvo za dravsko banovino, podružnica Studenci, vabi na pustno zabavo, katera se bo vršila v soboto, dne 2. marca 1935 v gostilni Mraz v Studencih na Obrežju. Igra pohorska godba. Vstop prost. Odbor.
Delavsko pevsko društvo »Enakost« priredi v soboto, 2. marca pri g. Špureju v Studencih veliko pustno veselico. Spored bo pester. Konkurenca in obdarovanje mask.
Zaupniški tečaj. S 6. marcem bo pričel tudi v Trbovljah zaupniški tečaj, kakor se je z uspehom vršil po drugih delavskih centrih in ki bo trajal 15 dni. Predavanja bodo vsak dan po dogovoru predvidena od 5. do 7. u:re popoldne v dvorani Delavskega doma v Trbovljah. Tečaj obsega tudi praktične vaje za pisanje prošenj, vlog itd. na ustanove in urade. Vsak tečajnik bo prejel v to srvrho večji zvezek in svinčnik brezplačno. Delavci, funkcionarji, vpišite se v čim večjem- številu.
Trboveljski dopisnik »Jutra« in resnica, »Jutro« je v številki 43. z dne 21. februarja na 7. strani v rubriki Trbovlje objavilo pod naslovom »Buren delavski shod« članek, ki je neresničen. Zato sem dne 21. februarja poslal »Jutru« popravek s ptiošnjo da ga objavi: 1. Ni res, da se je vršil shod II. skupine Rudarske zadruge, pač pa ije res, da' je sklicala shod Zveza rudarjev Jugoslavije, podružnica Trbovlje; 2. ni res, da bi kdo med poročilom Pliberšeka 'burno ugovarjal, pač pa |fe res, da so navzoči njegovo1 poročilo glasno odobravali; 3. ni res, da 'je Pliberšek I
Kranj
Knjižnica »Svobode« je v letu 1934 izposodila 600 knjig. Redno obiskujočih članov ima 31. V letu 1933 je izposodila 370 knjig. Kakor vidimo, zaznamuje knjižnica v preteklem letu lep napredek. Tekom leta si je nabavila precejšnje število novih knjig in to je največ pripomoglo, da se je števjlo izposojenih knjig tako pomnožilo. Zdaj ima knjižnica skupaj 350 knjig, v vrednosti okroglo Din 800.—. Želeti bi bilo, da čitatelji segajo bolj po znanstveni literaturi, katere ima knjižnica že precej na izbiro. Knjižnico »Svobode« delavstvu toplo priporočamo. Saj le delavska knjižnica more nuditi njemu potrebno izobrazbo. Posluje vsako nedeljo od 9. do 11. ure.
»Svoboda« bo priredila v nedeljo, dne 3. marca v društvenih prostorih zabavno prireditev. Delavci in delavke, vabljeni. Začetek ob 16. uri.
Proglas na delavstvo za samostojno udeležbo pri volitvah v Narodno skupščino je izzval med delavstvom veliko zadovoljstvo. S proglasom se strinja tudi delavstvo, ki je organizirano pri krščanskih socialcih, kako se pa bodo izkazali ob priliki volitev, bomo pa videli. Vsekakor je pa verjetno, da bodo dobili od strani klerikalne gospode zapoved, da naj ne glasujejo za delavsko listo. Klerikalni elementi in »naciji« skušajo naš nastop omalovaževati, kajti gospodje žele, da bi delavstvo ne prišlo do besede tam, kjer se odloča o vseh aktualnih socialnih in gospodarskih zadevah. Toda vaše posmehovanje, gospoda, nas ne bo odvrnilo od našega sklepa. Opozarjamo delavstvo, da naj ne naseda vestem raznih intrigantov, kakor tudi poročilom meščanskih listov, ampak se ozira le na poročila »Delavske Politike«. Potreba za razširitev »Delavske Politike« je zdaj najbolj očividna, zato pozivamo vse naročnike in čitatelje, da jo neumorno širijo med delavstvom!, malimi obrtniki in malimi kmeti. Kakor moramo biti vestni pri delu, tako je naša dolžnost, da smo tudi pri agitaciji, za našo delavsko stvar!
Lesce
Občni zbor »Svobode« Lesce se bo vršil v nedeljo, dne 10. t. m. ob 10. uri dop. v društvenem lokalu pri Katrincku. Ker je dnevni red važen, je dolžnost vsakega člana, da se občnega zbora udeleži. Poravnajte pravočasno članarino!
Dramatični odsek »Svobode« v Lescah bo vprizoril v nedeljo, dne 10. t. mi ob 7. uri zvečer v dvorani osnovne šole v Lescah igro'»Bele vrtnice«. Igra je slika iz življenja v štirih dejanjih*. Spisal I. Vilhar, poslovenil in preuredil Ksaver Kobler.
Vintgar pri Bledu
Z ozirom na naš članek »Vi vsi, ki hodite tod mimo, poglejte in pomislite«, smo dobili pojasnilo, iz katerega sledi, da se plače v tovarni lesenih zabojev v Vintgarju zadnji čas niso znižale in da se tudi sicer ni dogodilo v tem podjetju ničesar, kar bi dajalo povod za iznesene pritožbe delavstva. Plače v podjetju pa so enake plačam v ostali lesni industriji. — Ker nočemo delati nikomur krivice, objavljamo tudi ta pojasnila, da se čuje tudi druga plat zvona. — (Naše dopisnike pa prosimo, da nam poročajo vselej resnico in dejstva, ki jih potem ni treba popravljati. Op. ur.)	______
Ptuj
Predavanje o tuberkulozi se je vršilo pretekli teden tudi v Mladiki. Predaval je dir. Potrč. Orisal je postanek, razvoj in vzrok te proletarske bolezni, ki jo imenujemo' socialno zlo. Navedel je potek lanskega pro-tituberkuloznega kongresa, ki j,e sicer s krasnimi zaključki vendarle ostal na pol pota, ken ni povedal, kije vzeti nad 3 milijarde dinarjev, ki bi po izjavit predsednika kongresa bile potrebne za nabavo dispanzerjev itd. za uspešno pobijanje te bolezni — za katero še tudi ni molitve, da bi je nas »Bog rešil«... Kako ibi se je lahko rešili, delavstvo dobro ve in razume,
Priprave za volitve. Tudi pri nas se že vrše priprave za vojitve v Narodno skupščino, V nedeljo so imeli, kakor slišimo, konferenci »nacionalni«, »narodni«, »klerikalni« in še m* n da kdo, ki se poteguje, da bo častno zastopal interese naroda ... Tudi naši se gibljejo in sklicujejo za nedeljo širšo konferenco delavskih zaupnikov, na kateri bodo potem lahko povedali delavcem in kmetom ptiuijskega sreza, torej vsem malim ljudem, da je zdaj mujna potreba združitve vseh izkoriščanih za dosego najele-mentarnejših pravic,	»
poročal o nabavi novega sanitetnega avtomobila, pač pa je res, da ije o tem poročal lokalni načelnik II. skupine Murn Filip. 4. ni res, da ije Pliberšek predlagal na shodu, da se molna nabaviti sanitetni avto z denarnimi odtegljaji delavstva na stroške delavstva, pač pa ije res, da je Murn Filip prečital okrožnico prostovoljnega gasilskega društva rudnik Trbovlje in sanitetnega odseka tega društva, s pripombo da se naj to obravnava po obratih in kdor želi prispevati, se naj zglasi v obratni (pisarni. Ker ni »Jutro« niti resnici na ljubo prineslo gornjega popravka, smatram, da sta dopisnik in list skregana z resnico. Kar tako naprej v tem pravcu! — Trbovlje, dne 27. februarja 1935. — Franc Pliberšek, načelnik II. skupine Rudarske zadruge, Trbovlje.
DJO priredi v soboto, dne 2. marca t. 1. oib 8. uri zvečer v Delavskem domu, predpustno zabavo, pod geslom »Oh Antoničko vseh zaljubljenih patron«. Za tekmovanje Anitoničkovih srčkov so razpisane 3 krasne naigraidle. Najlepša in najoriginalnejša maska bo nagrajena! Vabljeni!
Kdor trka se mu odpre...
V odgovor »Delavski Pravici«
Dopisnik tudi mijavka po enotni fronti, saj je pa tudi od nje profitiral, ko je hodii vedno z nami in dobival vse prepise, sedaj pa tega manjka. Kar se pa tiče tega, da je bilo na shodu 20 mladih kričačev, ki da so vpili po stavki, bodi pošten in krščanski ter povej, da je prvi tvoj član in funkcionar in da ste mu potem zamašili usta, da ni smel ponoviti, kar je govoril. Na shodu na Savi je bil en ženski klic, ki je bil povsem utemeljen, da klerikalci zato bremzajo stavko, ker nimajo nikogar poleg. In kar trije najglav-nejši ste popadli ta medklic in ga obgrizli, ker vam je šel, radi verujemo, na živce. Zakaj uganjate demagogijo, preje kričati po stavki, forsirati samo en obrat, ko pa vsemogoče instance brezuspešno posredujejo za zopetni sprejem teh petih reducirancev in se je treba resno pogovoriti, kaj je narediti, pa reči ali tako, ali pa nič, na ulici pa podpihovati, češ, marksisti hočejo stavko, mi smo pa proti njej, ker vemo, da bo propadla. O poznamo te vaše metode, še izza 1. 1933, takrat ste šepetali na ušesa delavstvu, ki je bilo lačno doma, da so ga marksisti prodali. Zato so potem) posamezne ženske obljubljale takratnim zaupnikom1, da bodo lastna čreva v rokah nosili.
Nočemo očitati, ali da osvetlimo slučaj, navajamo, ko je bil pred dvemi leti vaš zaupnik vržen na cesto, nismo dolgo spraševali, kaj je in se sklicevali na svoje predloge. Za nas je bil odpuščeni delavec zaupnik in to nam je zadostovalo. Tovarna je obstala, v treh urah je bila zadeva rešena, mož je ostal na mestu. Pribiti moramo, da je ta dečko pošten, sedaj se je hotel revan-žirati, ali ni smel, ker tega ni dopuščala klubova disciplina. Kajne, da je tako?
Dalje pravi dopisnik, da niso časi za stavko in da zanjo nismo pripravljeni. To seveda ni res. Spomnite se na pobožno akcijo v 1. 1932, ki ste jo sami vodili, kdo vam je dal moč? Nikoli niste hoteli biti ne socialisti in ne kovinarji, danes pa imate že oba imena in nič nas ne bo iznenadilo, če bo lepega dne »Pravica« proklamirala klerikalni »marksizemi«. Tako spreminjanje barve je potrebno, da se backi ne razbeže.
O gospodarskih pripravah pa ne govorite in ne govori niti dopisnik, že veste zakaj. Kolikor je šlo delavstva z vami, ste ga pritegnili z najnesramnejšim trikomi, ki ste ga uporabili. Na shodu vpiti za borbo, pri odločitvi se pa izmuzniti, če vas bo še srbelo, bomo o tem lahko še točnejše pisali. Znano nam je, da ni bila zahteva vašega članstva, da se kloni, ampak nekoga drugega. Člani JSZ so hodili k nami in nam zatrjevali: »Če greste v stavko, gremo tudi mi z vami!« In vendar stavke še nobeden sklenil ni, denuncijanti, plačanci (in po priznanju g. generalnega ravnatelja Noota tudi njegovi uradniki, katerim se je to z gotove strani zaupno pripovedovalo) so vedeli in govorili o stavki, ki ni bila nikoli sklenjena. Dobro smo se zavedali, česa je zmožen kle-rofašizem, ki se je tisti čas že pripravljal na pohod, na eni izmed zadnjih razprav pa razkrinkal, da smo morali biti previdni in nismo stvari tirali na nož.
Vaše blebetanje, da če tudi oblast ne bi uspela, tedaj bi bili tudi vi za stavko, je prazno. Tako so se vami že zmešali pojmi, da sploh več ne veste kaj govorite. Najprej: Samo oddelek za fino pločevino naj stavka, potem klici vašega funkcionarja na Javorniku v Sokolskem domu po stavki in potem izmikanje. Zakaj takoj jasno ne poveste, kaj hočete. Mi čitamo v »Priročniku«, ki ga je zbral in uredil centralni tajnik kovinarjev JSZ in založila JSZ v Ljubljani, na strani 98 tole zanimivo reč:
Ali je v naši državi štrajk dovoljen?
V naši državi štrajk ni dovoljen!
In kljub temu vašemu tako kolosalnemu pojasnilu v citirani pratiki so naše svobodne razredno bojevne organizacije izvedle že marsikateri štrajk v sedanjih razmerah in vedno v korist delavstva.
Povejte rajši jasno, da ste za pobožne želje in nabiralne akcije in za »osvobojenje« na onetrs svetu, imejte ga, ta svet pa prepu-stitj ,d,rugim:. ki so pripravljeni reševati ga pred klerofašistično poplavo, v kateri bi največ trpeli ravno delavci.
(Konec prihodnjič.)
Krajevna bratovska skladnica na Jesenicah razglaša, da bosta njena zdravnika v marcu ob nedeljah in praznikih ondinirala tako-le: 3., 17., 24. in 25. marca g. dr. Čeh Milan, 10., 19. in 31. marca g. dr. Kogoj Frančišek.
Maribor
Jesenice
ŠoStanj
Bojevniki, v boj! Pred kratkim je bil sestanek bojevnikov tudi pri nas v Šoštanju, kateri pa je klavrno končal. Nastopila sta kar dva prepričevalca. Tudi nekaj delavcev se nas je tega sestanka udeležilo, pa ne morda, da se hočemo kosat ž njimi, ampak da ču-jemo, kaj prinašajo. Povedali pa so prav malo. Morda jih mi nismo razumeli? Morda so jim bila neprijetna vprašanja, ki smo jih stavili? Morda so mislili, da ne pride glas resnice do nas, ker smo obdani od visokih hribov in da še ni prodrla k nam zavest in da ne vemo, kaj da delamo? — Dragi prijatelji, bojevniki, če bi radi imeli boj s kapitalizmom, kakor oznanjate in da hočete rešiti ovco pred volkom, potem Vas prosimo, pomagajte nam, mi delavci že imamo dolga desetletja bojevniške organizacije, pridite, mi vas prijazno sprejmemo, pa gremo lahko skupno v boj za ves trpeči narod, da ga rešimo izpod jarma kapitalizma. — Naše svobodne strokovne organizacije so stare bojevniške organizacije. Vse drugo si pa kar izbijte iz glavic! In kadar zopet pridete, ali mislite priti, pošljite boljše govornike. Govornika sta vprašala predsednika sestanka, zakaj ni povedal, da so v Šoštanju marksisti, ker bi potem boljše govorila. Najboljše je, če si prihranite govornike. S svojim balzamom se kar sami mažite, za naša ušesa ta balzam ni. Kmetje, obrtniki in delavci, naša edina rešitev je, da gremo složni pri bodočih volitvah v boj, s tem bomo pomagali sebi in koristili drugim, ker smo mi pravi, ne namišljeni bojevniki! —. Borec za pravice izkoriščanih.
Žalostna usoda iznemoglega delavca. — Delavec B. A. je nad 37 let delal v tovarni Woschnagg. Zadnje leto pa je bolehal, huda naduha ga je pritisnila k tlom, da komaj leze. Kljub temu, da je' iznemogel, bi moral po našem mnenju dobivati hranarino pri OUZD vsaj skozi 52 tednov. Zadnje čase pa mu je urad hranarino ustavil. 14 dni je že ne dobiva več. Zakaj? Ali je morda res kakšna denuncijacija vmes? Očitne krivice je treba popraviti, človeka ne smemo izpostaviti pomanjkanju in to vrhu vsega še v bolezni. Kaj naj napravi tak revež s svojo ženo, ako mu še edina podpora, ki jo je doslej dobival, prestane?	-s
10. občni zbor godbenega društva »Zarje« bo v nedeljo, dne 10. marca ob 9. uri dopoldne v dvorani Zadružnega doma. Vsi na občni zbor in zlasti tisti izmed podpornih članov, ki imajo kaj povedati, naj ne pozabijo priti!
Leše pri Prevaljah
Delo v leškem rudniku počiva. Pred kratkim sta obiskala leške rudarje ss. Urat-nik in Pliberšek, da bi uredila vse potrebno radi izplačila mezdnih zaostankov, ki gredo v stotisoče. Ravnateljstvo je pri tej priliki obljubilo, da bo izplačalo vse, čim pride denar iz centrale, ako pa denarja ne bo in če bi prišlo do kaj hujšega, bodo pa menda delavski zaslužki vendar zavarovani. Podjetje je pravzaprav delalo leto dni, če ne več na riziko trgovcev, zlasti pa Konzumnega društva za Mežiško dolino, katero je dajalo delavstvu potrebščine proti bonom, ki mu danes leže v blagajni. Kreditiranje se je vleklo skoro bi rekli v nedogled, ker se je vedno upalo, da bodo kopači prišli do premoga. Ker pa premoga ni bilo, centrala pa tudi ni poslala niti ficka in so kon-zum ter trgovci ustavili kredit, je podjetje ustavilo obrat. Delavci so po kreditni zapori še hodili par dni na delo, saj so imeli še nekaj krompirja in fižola, 26. februarja pa je nastopil konec. Leški rudnik, ki je vrgel lastnikom ogromne profite, je vsaj začasno izčrpan, premoga je gotovo še dovolj, ali podjetje, ki je polagalo premalo pažnje na izkoriščanje prostosledskih pravic, ko je bil še čas za to, je priliko zamudilo. — Trpe pa danes delavci in njihove družine. Strašna je beda, ki nas mori in tlači, kdaj bo konec naše Golgote. Kapitalizem, mi te obtožujemo !
Uredniški kotiček
Radi preobilice gradiva so morali v tej številki izostati nekateri dopisi, ki jih bomo priobčili prihodnjič. Ponovno prosimo vse cenj. dopisnike, da sestavljajo dopise kratko, ker je obseg lista mnogo premajhen, da bi zamogli objavljati dolgovezne dopise, ki vsebinsko niso važni. Zahvaljujoč se vsem požrtvovalnim: dopisnikom za sodelovanje, prosimo istočasno, da naš apel uvažujejo, ker le tako bomo lahko ustregli željam naročnikov v posameznih krajih.
je bila, da mora iti njegov mrtvaški sprevod, kakor tukaj v splošnem nazivajo, mimo rdečega konzuma,’ to je Zadružnega doma, čeprav je ta pot še enkrat daljša od one, ki pelje naravnost od njegovega stanovanja do pokopališča. Iz tega posnemamo, kako je ljubil svojo zadrugo, na katero je mislil še v poslednjih urah. Na njegovi zadnji poti ga je spremljalo mnogo zadružnikov in drugega prebivalstva. Spremili so ga tudi lovci, gasilska četa prevaljska, ter rudniška ga- j silska četa iz Mežice, katere dolgoletni član je bil, na čelu s svojo godbo in društveno zastavo. Med potjo in ob odprtem grobu je svirala godba turobne žalostinke v zadnji pozdrav. — Počivaj v miru, dragi zadruž-nik-sodrug, v srcu pa nam ostaneš v trajnem in častnem spominu!
ŠPORTNA RUBRIKA
Črna
Prevalje
Smrt zvestega zadružnika-sodruga. Dne
22. februarja t. 1. smo spremili k večnemu počitku člana Konzumnega društva za Me-žičko dolino, zadružnika-sodruga^ Ivana Jelena, vpokojenca v Prevaljah. Zadr. Ivan Jelen je bil zaveden in kremenit zadrugar. V zadrugarskem in delavskem pokretu se je udejstvoval že izza svojih mladih let. Še v začetku meseca februarja je bil čil in zdrav in je nakupoval življenjske potrebščine pri svoji zadrugi, potem pa je nenadoma shiral. Prišel je na Prevalje pred 5 leti in je tu preživljal svoj zasluženi pokoj. Poprej pa je bil uslužben kot lovski čuvaj pri Mežiškem rudniku v Mežici, kjer je bil daleč naokrog poznan kot človek zelo dobrega in prijaznega značaja. Njegova poslednja želja
Člansko zborovanje Konzumnega društva za mežiško dolino, prodajalne črna I. in II., se bo vršilo v nedeljo, dne 3. marca t. 1. ob 10. uri dopoldne v gornji zadnji dvorani pri Knezu v Črni z važnim dnevnim redom. Na to člansko zborovanje so vljudno vabljeni poleg članov-zadružnikov tudi vsi odborniki sorodnih organizacij ter drugi somišljeniki. Vhod v dvorano je pri kegljišču.
Veliko pustno veselico bo priredilo delavsko kulturno društvo »Svoboda« na pustno nedeljo, dne 3. marca t. 1. v vseh prostorih gostilne Knez v črni. Pričetek ob 3. uri popoldne. Za godbo nastopijo priljubljeni društveni tamburaši z deloma novimi komadi. Vsi somišljeniki in prijatelji vesele zabave, na svidenje!
Slov. Bistrica
Naprej ali nazaj? Po neuspehu nedeljskega protesta delavstva 1 pri predsedniku občine sodeč, izgleda kot da gremo nazaj v stari vek! Zakaj? Človeku se čudno zdi, kako je mogoče, da se mora še dandanes boriti in protestirati proti kuluku. Vemo, da v smislu pravilnika z dne 20. dec. 1930 in uredbe kr. banske uprave z dne 11. jan. 1932 občinske uprave še imajo pravico pobirati odkupnino za ljudsko delo. Vemo pa tudi, da so naprednejše občine kuluk že ukinile, ker so se zavedale, da živimo v modernih časih. Zakaj le imamo v Slov. Bistrici še vedno kuluk? Kaj tukaj niso naprednjaki doma? V času volilnih agitacij imajo vse polno lepih in sladkih naprednih obljub zlasti za delavca. Obljube in dejanja pa so kot noč in dan. Naše majhne plače, ki niti ne zadostujejo za pravo človeško življenje, so občutno obdavčene z kulukom. In vendar ne rabimo cest drugače, kot da po njih hodimo na delo in od dela. Sodrugi! Hvalevreden-je vaš skupen protest na občini in vendar morate vedeti, da bi tega ne bilo treba, ako bi ob pravem času, t. j. ob volitvah tako složno nastopili. Tedaj je bil čas in dana možnost, da sami odločimo o svoji usodi. Zato, združite svoje moči v trdni organizaciji in sledite klicu organizacije. Zopet prihaja čas, ko bomo lahko nastopili in z našim glasom protestirali tudi proti kuluku. Storimo to tako, kot smo storili v nedeljo.
Podružnica I. delavskega kolesarskega društva je imela preteklo nedeljo, dne 24. februarja ob 14. uri v gostilni Verhovnik svoj redni občni zbor ob zadovoljivi udeležbi. Ugotovilo se je, da je društvo gmotno in po številu članstva napredovalo, kar naj bode v pohvalo staremu odboru. Treba pa bo razviti pravi proletarski čut med nami, da bo sleherni vedel, da je proletarec in kot tak — sodrug. Tozadevno bomo morali razmišljati o prireditvi predavanj, ki bodo največ pripomogla k poglobitvi naše delavske zavesti.
Podružnica »Svobode« je priredila v nedeljo, dne 24. febr. ob 16. uri v gostilni Verhovšek predavanje o zgodovini kmetov. Predaval je sodr. Teply, ki je lepo in razumljivo opisal velike boje kmetov za staro pravdo. Želeti bi bilo, da bi se teh predavanj udeleževalo zlasti delavstvo v še večjem številu kot doslej.
Maribor : Svoboda. V nedeljo, dne 3. marca se bosta srečala v prvenstveni borbi za točke rivala Maribor : Svoboda. — Svoboda, ki je lani kot novinec vstopila v I. razred, ni športne publike popolnoma razočarala, vendar pričakujemo letos od nje nekaj več. Predvsem se morajo igralci zavedati, da se v tabeli nahajajo na nevarnem mestu, da zdrknejo zopet v II. razred. Zato bo treba napeti takoj v prvih tekmah vse moči, da si nabere moštvo točke, ki so in bodo odločilne za placement v tabeli. Pričakujemo in želimo, da pri nedeljski tekmi pokažejo igralci vse, kar zmorejo, da pokažejo vse svoje znanje in vso voljo do zmage, kot so to pokazali lani pri kvalifikacijskih tekmah. — Tekma bo zelo zanimiva in se pričakuje rekorden poset. Vrši se na igrišču »Svobode« s pričetkom ob 15. (3.) uri. V prvenstveni predtekmi se srečata rezervi obeh klubov.
Redni lil ustanovni občni zbor SK »Svobode« v Mariboru se je vršil v nedeljo, dne 24. februarja t. 1. ob polnoštevilni udeležbi članstv a v klubovih prostorih. Pod pritiskom razmer se je klub osamosvojil, vendar ostane idejno še pri »Svobodi«. Iz izčrpnih poročil funkcijonarjev posnemamo, da ima klub 128 rednih verificiranih članov; od teh odpade na: nogomet 60, rokoborci 50, boksarji 18. Klub ima te-le sekcije: nogometno, težko-atletsko, lahko-atletsko, zimsko-sportno in ping-pong. Po podeljenem absolutoriju staremu odboru je bil po kratki volilni debati izvoljen soglasno novi odbor: predsednik Ošlak Josip; podpredsednik Ferenc Adolf; centralni blagajnik Ošlak Franc; blagajnik Tkalec Ivo; blag. nam. Kemperle Alojz; tajnik Selinšek Milivoj; tajnikov nam. Drčar Vinko; načelnik nog. sekcije Knez Franjo; načelnik težko- in lahko-atletske sekcije
Rotman Janko; načelnik zimsko-sportne sekcije Kramberger Lojze; načelnik ping-pong-sekcije Drevenšek Vili. Odborniki: Fras Rudi, Štrukl Mihael, Mujezinovič Avdo. Revizorji; Karner Edo, Dvoršak Ivo, Jedlovčnik Stane. Namestniki: Majcen Leo, Dvoršak Rado, Kager Fric. — Klub ima lastno lepo športno igrišče ter se nahaja v I. razredu in je sedaj na članstvu, predvsem na igralcih I. moštva ležeče, da pozicijo v I. razredu ob-drže. — Torej »Svobodaši«, v spomladni nogometni sezoni krepko na delo in uspeh ne bo izostal!
Nedeljski rezultati.
Tekme za zimski pokal bana g. dr. Puca v Ljubljani so končale:
Svoboda ; Zalog 5 : 3.
Grafika ; Hermes 3 : 0.
Zlasti druga tekma pomeni veliko presenečenje, ker je Grafika premagala Hermesa, kateremu se zelo pozna pomanjkanje zimskega treninga. — Prihodnjo nedeljo se tekmovanje nadaljuje na igrišču Hermesa in nastopijo; Svoboda ; Grafika in Hermes Zalog.
V Celju je Olimp otvoril spomladansko sezono ter v premočni igri premagal SK Trbovlje s 3 : 0.
V Mariboru sta nastopila Rapid in Maribor ter je bil rezultat 5 : 4 za Rapid. — Spoprijela sta se v prijateljski treningtekmi tudi Železničar in Svoboda, v kateri je bila Svoboda poražena s previsoko izraženim rezultatom 9:1.
Prihodnjo nedeljo se začne v Mariboru že prvenstvo v podsavezni ligi.
Začetek prvenstvene sezone. Prvenstvene tekme drugega razreda se začnejo v vseh krajih ljubljanskega podsaveza dne 24. marca.
Delamo
da Vas dobro in pošteno oblečemo
Nase cene so:
Obleke za delavnik Volnene obleke . .
Fantovske obleke .
Hlače ■■■■>■
Otroške obleke . ,
Sportske kape . . Nepremočljivi hubertusi
320, 260, 160
Din 120-160 170-390 110-290 75-160 60-130 10- 18
TIVAR-
OBLEKE
OBVESTILO!
Cenj. občinstvu sporočamo, da smo naše delavnice preselili iz Koroške ceste v lastne prostore
Cankarjeva ulica 6 (poleg veletrgovine Weka)
Trgovina na drobno pa se nahaja še vedno Gosposka ulica 13 Z odličnim spoštovanjem KARO industrija čevljev
Za konzorcij Izdaja ln urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Josip Ošlak v Mariboru.