Kamniški OBČAN Št. 2 Razmišljanje ob kulturnem prazniku MAJHNI CUDEZI VSAKDANJIKA S prehodom v novo tisočletje smo vstopili v leto, posvečeno kulturi, obenem pa bomo obeleži li tudi 200. obletnico rojstva našega največjega poeta, llliža se H. februar, kulturni praznik (mimogrede - letos praznujemo 55. obletnico lega praznika) in pri tem se mi vedno znova utrne vprašanje, kdo sploh praznuje ta praznik. Čudo vito je, da imamo prost dan, a komu je ta dan namenjen'!' I Imetnikom, ki prejmejo Prešernovo nagrado, ustvarjalcem, ki okrog praznika pospe Seno snujejo različne kulturne prireditve? Smešno, človek hi //omislil, daje namenjen vsem nam. Verjetno ludi je. vendar malokdo pomisli ta dan na kulturo.. Kaj je kultura? Neumno in lahko vprašanje, boste pomislili Očitno ne, saj mi pri spraševanju mimoidočih po kamniških ulicah o tej temi nihče (!?/) ),i hotel ali želel odgovorili. Neverjetno, a resnično. Torej kaj je kultura? Če odprete Slovar slaven skega knjižnega jezika, lahko preberete več raz lag te besede, npr. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega ustvarjanja ali dejavnost, ki obsega področje človekove ga umskega, zlasti umetniškega delovanja, med važnejšimi tudi lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil j>ri vedenju.. Suhoparne definicije, kipa vendarle veliko povejo, /.ume kultura ni le nekaj, kar bi morali storili ob pomembnih praznikih, kot recimo ogled razstave ali koncerta. Zame je kultura del vsakdanjika, majhen čudež sle hernega dne. Mozart je bil znan po tem, da je govoril, da ustvarja za prihodnje rodove. Na svetuje rta milijone prizadevnih in delovnih umetnikov, kipi-Šejo knjige, objavljajo pesmi, razstavljajo svoja dela, oblikujejo oblačila, režirajo filme... Za prihodnje rodove in sedanjost. Tudi vsak izmed nas je lahko umetnik, vsak lahko poišče lepoto, ki jO nosi v sebi in jO razda drugim. Tudi če te prebere lepo knjigo, si ogleda zanimiv film ali čudovito sliko Kulturo si je potrebno vzeti, jo na moč uživati in cenili. V prihajajočih mesecih torej zajemite z veliko žlico kulturo in ne tarnajte, da nimate časa. Tudi pel minul včasih zadostuje, da odprete notranje oči in okrog sebe zagledate neskončno bogastvo, ki vas jiričakuje. V letu kulture vsem želim veliko majhnih čude žev vsakdanjika - nasmeh mimoidočega, dobro hotno besedo, ki vam bo ogrela sire, sliko, ki vas bo spomnila na otroštvo... Kmalu boste sj>ozna-li, da vam je kultura iz majhnih čudežev ustvarila čudovito darilo - obogatila vam je življenje. BOJAMA KLEMENC T. S. Kamnik vam ponuja edinstveno možnost za začetek, le poglejte okrog sebe in pokukajte na kakšno prireditev. Župan sprejel dekana in duhovnike naše občine ^ V sredo, 12. januarja, je v Frančiškanskem samostanu v Kamniku Župan Tone Smolnikar sprejel dekana Nikolaja Pavlica in duhovni ke, ki delujejo v občini Kamnik. Se znaniljih je z. delom občinske itpra ve in načrti za prihodnje. Med dru Kirnje poudaril, da so že pripravili ne so lansko leto prejele 5% več dohodnine, vendar Občina Domžale kljub sprejetemu ustanovitvenemu aktu ni prispevala k financiranju Muzeja Kamnik, /uradi slabega položaja gospodarstva V občini in finančno manj sposobnih obča nov pridobi naša občina iz naslova Volčjem Potoku, potrebna je čistilna naprava na Lazah ter obnova kanalizacije in vodovoda v starem delu Kamnika. Prav tako bo za zagotovitev čiste pitne vode potrebna ob nova VOdoVOdoV, saj je v naši občini veliko stalili vaških vodovodov, ki SO jih zgradili krajani sami. Občina Na srečanju z županom Tonetom Smolnikarjem in njegovimi sodelavci so se duhovniki kamniške občine in dekan z zanimanjem pridružili pogovoru o življenju in delu v naši občini. ,n na seji občinskega sveta obravnavali osnutek občinskega proračuna za leto 2000, saj pravočasno sprejetje proračuna omogoča lažje o imelo pod ročje šolstva, ki zahteva velika po stopita vlaganja, saj nobena osnov na šola v občini danes ne iz.polnjii je pogojev za devetletno osnovno šolanje, lako naj bi Občina Kamnik namenila vsako leto 150 milijonov tolarjev, v letošnjem letu za dozida vo OŠ Marije Vere na Duplici in za menjavo kotlovnice. Kasneje bo potrebno uredili streho na OŠ Šmartno in tudi tam zagotoviti pogoje za devetletko, prav tako v Stranjah z. dozidavo osnovne šole, v Mekinjah pn načrtujejo izgradnjo povsem no t v devetletne osnovne šoli-. Na pod roeju komunale bodo nadaljevali z uredilvijo kanaliz.aeije v Šmaiei in bo nadaljevala tudi z odpravo posledic neurja iz leta IWH, čeprav država še ni izpolnila vseh obveznosti. Ob zaključku srečanja je župan Tone Smolnikar poudaril ludi sodelovanje s cerkvijo pri skrbi za sakralne objekte v občini ter duhovnikom in dekanu zaželel v letošnjem letu zdravje, zadovoljstvo, mir in dobro delo. V imenu duhovnikov sije žujmnu za čestitke in dobre želje zahvalil dekan Nikolaj Pavlic. Kasneje pa se je med udeleženci src Čanja nadaljeval sproščen pogovor. SAŠA MEJAČ Leto XXXIX Kamnik, 27. januarja 2000 Spominsko srečanje v Rudniku Občina Kamnik obnovila spomenik NOB Na dni pred koncem vojne leta 19 *5 so se spomnili številni udeleženci srečanja pri spomeniku NOB v Rudniku 8. januarja. Zaradi izdajalcev so v začetku januarja 1945 umrli borci, aktivisti in organizatorji upora proti oku- patorju. Spomini ne bledijo, udeležencev na takšnih srečanjih je vedno več. Tudi letos je bilo tako. Več sto prisotnih je sledilo programu, ki so ga pripravili Območna organizacija ZB Kamnik in krajevne organizacije ZB Duplica- dovornik Ione Zibert, predsednik KS Volčji Potok, in otroci osnovne šole Marije Vere z Duplice, ki so nastopili v kulturnem programu. Šmarca-Volčji Potok. Sodelovali so pevci Solidarnosti iz Kamnika, z recitacijami in pevskimi točkami so nastopili šolarji osnovne Sole Marije Vere z Duplice z mentoricami, govoril pa je Tone Žibert. (nadaljev. na 2. strani) Predlog sprememb prostorskih aktov ponovno razgrnjen O vsaki spremembi temeljito razmisliti, saj naj bi akti veljali kar poldrugo desetletje Kot smo že poročali, se je občinska uprava na zadnji seji občinskega sveta konec lan- skega decembra odločila umakniti z dnevnega reda predlog sprememb in dopolnitev pros- Informativni dan v ŠCRM Kamnik Starti osnovnošolce* se vsako poml.id srečujejo s skrbmi in vprašanjem, kam vpisati otroke, da bodo lahko uspešno nadaljevali izobraževanje, hkrati pa jim želijo s pomočjo pri tej pomembni življenjski odločitvi zagotoviti varnost in primerno vzgojo. Da ho odločitev lažja, bodo po srednjih to lah po Sloveniji potekali informativni dnevi, na Šolskem centru Rudolfa Maistra i petek, 11. februarja, ob 9. in ob IS. uri ter v tobotO, 12. febru arja, ob 9. uri. V Šolskem centru Rudolfa Maistra bodo osinošoleeni in njihovim si.n šem predstavili programe gimnazije, ekonomske gimnazije in ekonomske šole ter vrsto druffih dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo na področju pro gramov redne šole, izobraŽevanja odraslih in pestrih obšolskih dejavnos ti. Povabljeni ste vsi, ki /vlile spo/nati delo šole, tudi če razlog z.) obisk ni vpis v šolo. Utrinek iz šolskega vsakdana torskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Kamnik. Predlog so utemeljili s tem. da je že po zaključku prve javne razgrnitve in po pripravi predloga za spremembe aktov prišlo Se okrog 150 novih predlogov občanov. Zato se je župan odločil za ponovno enomesečno razgrnitev aktov, ki bo trajala do 6. februarja. V času od 27. januarja do 1. februarja bodo v Šmartnem, v Stranjah, v Motniku in v Kamniku potekale javne obravnave za posamezne predele občine, podobno kot ob prvi razgrnitvi. (nadaljev. na 8. in 9. strani) Naslednja, 3. številka Kamniškega občana bo izšla v petek, 11. februarja. Članke oddajte najkasneje do srede, 2. februurja, oglase, zahvale in obvestila pa do srede, 9. februarja. www.va-al.si Sprejemamo rezervacije za apartmaje na Blodu in v Blejskem Vinlgarjti. VVAM (> (I ( Ml« v Mrvlni log W i'>'«......-ii ... • 1,1,1,;, 0tl/l2ri zbiranju finančnih sred stev ali so kakor koli pomagali društvu. Vsem občanom, svojim članom in drugim sta zaželela veliko sreče in zdravja v letu 2000. STANE SIMŠIČ S posveta kamniške območne organizacije DESUSa Varovanje pravic upokojencev, invalidov in socialno ogroženih ['a Kamnika ludi ekumensko razsežnost, saj nam je v času, koje potekal leden za edinost kristjanov, predstavila pomemben vir duhovnega zaklada vzhodnega -pravoslavnega kristjana. Veku-menskem duhu je potekal tudi program ob otvoritvi razstave, ki se je začel ob 17. uri v frančiškanski cerkvi z grško-katoliško sv. mašo z bogoslužjem sv. Jane- matična knjižnica kamni k OBISKI PRA VLJIČARKE S POTUJOČO KNJIŽNICO Torek, L februarja, ob 17.30 v šoli Tunjicc Petek, 4. februarja, ob IX. uri na Krivčcvem, v Soli Gozd Ponedeljek, 21. februarja, ob 17.30 v šoli Sela Četrtek. 24. februarja, ob IX. uri v šoli Molnik Ponedeljek, 28. februarja, ob IX. uri v kulturnem domu Laze Pravljičarka .lana Pogačar bb otrokom povedala pravljico OČKA SNEŽAK. Cena pravljične ure: 400,00 SIT. Otroci, s seboj prinesite copate! __ Razstavljena ikona Sv. Jurija. za Zlatoustega j>o vzhodnem oz. pravoslavnem obredu. Sv. mašo, ki je potekala v slovenskem, srbskem in starocerkvenoslovan-skem jeziku, je daroval avtor razstave g. Hardi, pri maši pa je s petjem vzhodnih Uturgičnih pesmi sodeloval pevski zbor SV. (Urila in Metoda iz Zagreba. Po otvoritvi razstave je v obnov Ijeni dvorani frančiškanskega samostana sledilo predavanje g. Gorazda Kocijančiča i našlo vom Pomen ikon v duhovnem življenju vzhodnih kristjanov, i' sV( ijem predavanju je Kocijančič podal zgodovinski pregled raz- voja upodabljanja svetih oseb in filozofski pomen slikanja ikon. Ikone namreč ne odražajo le es-letsko-umetniške vrednosti, ampak, imajo globlji duhovni pomen, zalo je tudi pristop k ustvarjanju ikon drugačen kol pri ustvarjanju ostalih slikarskih del. ikonografija vzhodne Cerkve je odsev »teologije v barvah« in živi iz prepričanja, da je ikona eden od načinovposebne Božje navzočnosti v svetu, katerega varuh je živo cerkveno izročilo. Celosten lik Božjega sa-morazkritja vzhodna Cerkev izraža z Upodobitvijo, kije v zvesti ihi kanonom živopisa po milos ti Svetega Duha resnično deležna same Božje resnice in posebne blizine Absolutnega. Nato je sledil pogovor z oče lom Hardijem, kije na vprašanja številnih Kamničanov, ude-ležem ev prireditve, pojasnjeval tehniku ustrajanja ikon ter l na čilnosti grško-katoliške cerkve. Ta predstavlja nekakšen povezovalni masi med zahodno ri mokatoliško in tzliodun /inim slavno Cerkvijo. DAMJAN HANČIČ TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER OBČINE KAMNIK GLAVNI TRG 23, KAMNIK TEL.: 061 /8391 -470, FAKS: 061 /818-119 e-mail: infocenter.kamnik@siol.net; http://www.kamnik.si KOLEDAR PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK, Japljeva 2, tel.:8391-612 Sreda. 2. februarja, ob 19.30 Šolski center Rudolfa Maistra, Kamnik Koncert simfoničnega orkestra, zbora in solistov Srednje glasbene in baletne šole Ljubljana. Dirigent Tomaž Habe Četrtek. 3. februarja, ob 18.30 Galerija Veronika, Kamnik Odprtje RAZSTAVE slik, grafik in akvarelov akademskega slikarja in grafika KLAVOIJA TUTTE. V programu ob otvoritvi bo nastopil ter<a so [premaknili avtobus no postajo. Na tem novem križišču so zarisane bele črte zavijanja desno in levo ter za vožnjo naravnost. Stari prehod za pešce je le za tri četrt viden, ker je bil spomladi na sveže zarisan. Tisti del ceste, kije bil razširjen do pločnika »Svetilnika«, pa je Kako naj pešec ali voznik ve, katere črte so pravilne? zarisan, kot to odgovarja novemu križišču. Prehod za pešce nasproti »Parlamenta« je star 35 let. Tu v glavnem }>rečkajo cesto stanovalci ljubljanske in Kranjske ceste. Iz Kovinarske pa prečkajo cesto obiskovalci bifeja ali trgovine. Problem tega [)rehodaje, da spravlja pešce in avtomobiliste v zmoto. Po vseh pravilih je prehod označen, na skrajnem desnem robu Ceste pa so kar preko Se vidnih črt preno da zarisani znaki smeri vožnje. Dobrih 150 m naprej je zarisan prehod za /icsce nasproti nore avtobusne postaje. Tako stanje ljudi in otroke spravlja v zmoto in cesto prečkajo na obeh prehodili. AvtomobiliSti žugajo pešcem, oni pa njim, ker so oboji prepričani, da ravnajo pravilno. Sa leni prehodu so že večkrat zacvilile gume in morda ho kdaj prepozno. Če bi se tisti, ki so načrtovali to križišče sj>rehodi, ravnali po evropskih predpisih, bi starega pri »Parla- mentu« zbrisali ali na novo prepleskali. Po mnenju nekaterih krajanov je križišče pod »Svetilnikom«, sSteletove in Kovinarske ul. zmotno označeno. Voznik, ki pelje po Slelelovi od SKG-ja na Kovinarsko, ima prednost. Po Kovinarski vozijo težki tovornjaki, naloženi z nekaj to namipovrtnine v ETO, svila nit in delno v Titan staro železo. Izhod iz Steletove ceste na desni zapira vidno polje voznikom živa meja. V primeru kritične situacije jc vprašljivo, kako naj voznik po nekaj metrih ustavi nekaj Ion težko vozilo. Tako razmišljajo možje te ga okolja, da hi o tem predlogu razmislili tudi tisti, ki so križišče označili s prometnimi znaki. Morda kdo »prosto po Pre šernu« poreče: »Le čevlje sodi naj kopitar«, vendar j>a je znano, da tudi šušmarju uspe kdaj narediti dobre čevlje. ALOJZIJ KONDA časa mladih izdatneje pomagati. Že dolgo podpiram idejo, da sc ustanovi občinski Urad za mladino, ki bi mladinske organizacije v občini financiral na podlagi aktivnosti, ki jih posamezna druStva in skupine mladih izvajajo med letom - najboljši način za tako financiranje pa jc preko razpisov, ki bi jih izvajal. Poleg razpisov in financiranja bi se na Uradu pridobivale informacije in nasveti, ki so pomembni za mlade (kulturna in Športna udejstvovanja, lahori, izleti, socialno zavarovanje ...), izvajali bi sc izobraževali prosto-časni programi, svetovalo pri reševanju učnih in osebnih težav, zasvojenosti, pomoč pri zaposlovanju. Šolanju itd. Za vse dejavnosti bi Urad potreboval prostor, da bi pod eno streho združili mlade ob različnih interesnih dejavnostih. V takem mladinskem centru sc bi srečevali poleg mladih, ki so organizirani v druStva, tudi mladi, ki niso vključeni v nobeno organizacijo oziroma druStvo. Ne gre prezreti dejstva, da jc prav ta mladina najbolj izpostavljena negativnim vplivom družbe in nimajo možnosti kandidirati za sredstva proračuna. Če bi imela občina tak Urad, bi tudi odpadel neorganizirani pritisk mladinskih društev na proračun in višina sredstev posameznim društvom nc bi bila več odvisna od lokalne oblasti, ampak od pravil, ki bi bila določena. Ne smemo pa prezreti dejstva, da se Urad lahko prijavlja na razpise ministrstev, česar občina ne more. Če ostanem na področju družbenih dejavnosti, bi sc dotaknil tudi izgradnje otroških in športnih igrišč v naseljih. Občina pripravlja prioritetni vrstni red izgradnje in obnove igrišč, tako da so naši napori glede lega končno obrodili sadove. Ena od tem, ki sc bo pojavila pri sprejemanju proračuna, jc tudi obnova tal v večnamenski športni dvorani v Kamniku. Cena zamenjave tal (parket) bo občino stala cca 48 milijonov. Strinjam se, tla je It) potrebno, vendar jc treba razmišljati o racionalnejših variantah. Ena od takih variant jc bila že tik pred izvedbo štiri ali pet let nazaj, ko jc bil podan predlog, da'se še vedno dotrajani parket v telovadnici OŠ Marija Vera zamenja, kar bi stalo cca. II milijo- nov tolarjev. S to potezo bi občina privarčevala, odbojkarji pa bi dobili v kratkem času kvalitetno dvorano s potrebnim parketom. Podobna stvar je z obnovo kino Dom Kamnik. Zupana zavezuje sklep občinskega svela iz prejšnjega mandata, denarja za obnovo pa jc premalo. Najbolj logična rešitev bi bila, da sc projekt zamrzne ter novi kulturni dom naredi kot prizidek pri glasbeni šoli. Kamnik ne rabi Cankarjevega doma, vsekakor pa potrebuje kulturni dom in to takoj. S tem, ko prenesemo investicijo h glasbeni Soli, povečamo tudi kapacitete glasbene tole. Potrebno bi bilo premisliti. V tem proračunu bomo odločali tudi o sredstvih za novo kotlovnico ter nadzidavo in dozidavo OŠ Marija Vera v vrednosti 137 milijonov tolarjev. Obljubim, da bom jaz in moji kolegi iz LDS-a ta predlog branili in glasovali zanj, ravno tako kot za predlog dograditev podstrešja za učilnice na OŠ Šmartno. Tako bosta ti dve Soli primerni za dcvctlctko. Gasilski zvezi bi bilo potrebno nameniti cca. 37 milijonov tolarjev. Asfaltirati cesto med Tunjicami in Komendo, celovito oblikovati kamniške strani na iri-ternetu, zagotoviti sredstva za ustanovitev Stanovanjskega sklada Kamnik. Samo stanovanjski sklad se lahko prijavi na ugodne kredite do 25 let, ki jih razpisuje Republiški stanovanjski sklad. Občina Kamnik pa za svoj razvoj potrebuje mlade ljudi in mladi ljudje bodo ostali in prihajali v Kamnik, čc bodo imeli stanovanja. S tem, ko bomo v občini imeli več zaposlenih s stalnim prebivališčem, bo dobila občina več dohodnine. Potrebno je dokončati določena dela, kol so cesta Prapreče-Meje, Ravne-Oševar itd. Predvsem pa je potrebno začeti obnavljati Kovinarsko cesto. Povečati pa jc potrebno tudi sredstva za podjetništvo in turizem. To jc samo majhen del tistega, kar naj bi proračun vseboval in za kar se zavzemamo. Bi pa poudaril, tla je moj dolgoročni cilj, da občina začne vlagali sredstva v mlade na področju izobraževanja, stanovanjske poli-like in financiranja mladinskih prostočasnih dejavnosti. BRANE GOLUBOVIČ, član občinskega sveta PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA - ODMEVI - MNENJA Kdo in zakaj nasprotuje razvoju Kamnika Ne glede na vse polemike, ovadbe, odločbe in vložena sredstva je v eetotni zgodbi Utoka nekaj dejstev, ki bi jih tisti, ki zgodbo spremljajo, morali vedeti. Kot t. i. Civilna iniciativa smo v letu 1998pristopili k reševanju našega mesta. Prepričani smo da bi (bo) izvedba stanovanjske soseske po zamislih investitorja ZIL inženiringa Kamnika v oblikovalskem pogledu prinesla več škode, kot mu bo v vsebinskem dala koristi Čutimo dolžnost ugovarjati nekaterim navedbam, kijih ZJL navaja v svojem članku. Čeprav ZIL vabi k besedi tiste, katerih prihodnost naj bi po njihovem med drugimi ogrožali tudi mi, hi vsem, kijih to zanima, želeli še enkrat povedati, kaj smo želeli in še želimo pod Malim gradom doseči. ZIL inženiring, d. d. v članku velikokrat omenja legalno sprejetje zazidalnega načrta K6-Utok, potem ko je osnutek odloka o zazidalnem načrtu javno razgrnjen in obravnavan uspešno prešel vse faze demokratičnega vključevanja najširših množic. Sprejetje zazidalnega načrta sploh ni sporno. Zazidalni načrt je bil sprejet, temu nihče ne oporeka. Problem je v tem, da gradnja, ki se pod Malim gradom izvaja, ni usklajena s sprejetim Zazidalnim načrtom in je s tem Kamniku in Kamničanom odvzeta možnost, da bi si pod Malim gradom zagotovili mestu Kamniku in Malemu gradu prilagojeno stanovanjsko sosesko. Zakaj civilna iniciativa trdi, da veljavni Zazidalni načrt ne more biti podlaga z.a izgradnjo stanovanjske soseske ? Dejstvo je, da ima vsak zazidalni načrt strokovne podlage, ki opredeljuje cilj napora, vloženega v ta zazidalni načrt. Strokovne podlage, na katerih je narejen zazidalni načrt za območje Utoka, govorijo o nečem popolnoma drugem kot o stanovanjski soseski. Govorijo o prenovi (revitalizaciji) industrijske cone. Na območju nekdanje tovarne Utok naj bi deloma v obstoječih objektih, deloma v novih dopolnitvah zaživela trgovsko-poslovna dejavnost, ki hi dala nov zagon razvoju starega mestnega jedra. Tako je bilo napisano v strokovnih podlagah. (Citiramo iz ZIL-ovega članka:) »In kdor je med predvidenim časom za javno razpravo in med javno razgrnitvijo odloka v občinski stavbi vsaj bežno preletel razstavljene načrte in besedila, je zlahka opazil,« (konec citata) da celotna zasnova zazidalnega območja izhaja iz priznavanja gradbenih linij, kijih v prostoru zarisujejo obstoječi industrijski objekti. Neresen bi bil takrat tisti, ki hi predlagat zmanjšanje objektov ali njihovo rušilev. S tem hi obrnil na glavo celotno zasnovo in prezrte bi bile strokovne podlage. Verjetno tudi ni laika in ne strokovnjaka, ki hi za vzpostavitev trgovsko-poslovnega centra v indu.strijsko-po.slov-nem objektu predlagal zamenjavo še dobrega obstoječega objekta z novim. Takrat ni nihče spal, kot trdi ZIL inženiring, d. d. Vsi so bili budni in videli, da bo nekdanji Utok postal nekakšen kamniški BTC. In v tistih časih splošne trgovske evforije je hilo tako razmišljanje razumljivo. Zato ob sprejemanju Zazidalnega načrta K6-Utok skorajda ni bilo pomislekov o preoblikovanju industrijskega kompleksa Utok v poslovno-trgovski kompleks. Razen pomislek, da Kamnik za takšno trgovsko cono nima zaledja. (Spomnimo se protirazličice ureditve Utoka - projekt Mamut, kije trgovsko cono v območje Utoka vnašal v obstoječe stanje). Če bi bil osnutek odloka razgrnjen kot bodoča stanovanjska soseska, bi se verjetno našel marsikdo, ki bi pomislil o smiselnosti nameščanja stanovanj v bivše Utokove prostore oz. o smiselnosti ohranjanja gradbenih linij starih industrijskih objektov, če se stanovanjska soseska načrtuje kot popolnoma nova gradbena masa. Zato se nam zdi popolnoma neumestno zatrjevanje, da so imeli vsi dovolj časa in priložnosti, da bi dali pripombe na danes veljavni zazidalni načrt. Odkar se je v medijih prvič pojavila zavajajoča perspektivna risba ljubke stanovanjske soseske pod mogočnim Malim gradom, je postalo jasno, da se bo na ruševinah Utoka gradila popolnoma nova stanovanjska soseska. To je bilo dve leti po legalno sprejetem zazidalnem načrtu, kije na tem območju predvideval trgovsko-poslovno cono. In tak- rat, torej dve leti po javnih razgrnitvah in obravnavah, je bila javnosti prvič dana možnost, da poda svoje pripombe na zasnovo stanovanjske soseske. Javnost je to prek civilne iniciative naredila. Ker je Upravna enota (po znanih za-pletljajih z. razlago 12. člena odloka o zazidalnem načrtu K6-Utok, ki govori o možnih odstopanjih) gradbeno dovoljenje že izdala, je bila edina možna pot civilne iniciative - ob dejstvu, da niti občina niti investitor nista hotela govoriti o preoblikovanju stanovanjske soseske v strukturo, ki bi bila prilagojena staremu mestnemu jedru - izpodbijanje stanovanjske dejavnosti v območju trgovsko-poslovne cone, ki jo je določal na tem mestu zazidalni načrt. To je mnogo ljudi, ki so pisanja o tem spremljali, zavedlo, da civilna iniciativa nasprotuje gradnji stanovanj. To so vztrajno trdili tudi predstavniki občine in investitorja, kljub temu da jima je bilo jasno predstavljeno dejstvo, da je edini cilj civilne iniciative ves čas le izdelava novega zazidalnega načrta, ki bi bil od svojih korenin naprej naravnan k izgradnji primerne, gabaritno in oblikovalsko premišljene stanovanjske soseske pod mogočnim Malim gradom. Civilna iniciativa je uspela doseči razveljavitev dovoljenja za gradnjo v tistem delu, ki govori o gradnji stanovanj. To nikakor ni bila posledica zasebne intervencije poslanca Maksimiljana Lavrinca pri delavki na Ministrstvu za okolje in prostor, kakor v svojem pisanju navaja ZIL inženiring d. d., temveč uspešen poskus uveljavljanja zakonitosti na področju urejanja prostora s pomočjo ljudi, ki smo jim zaupali, da bodo v času svojega mandata delali v dobro ljudi (in prostora). Rešitev vloge v rekordnem času, kol pravi ZIL, je bil po našem poskus Ministrstva za okolje in prostor, da bi se v reševanje tovrstne problematike dejavno vključilo in nikakor ne osebna usluga delavke Ministrstva za okolje in prostor poslancu. Sam ZIL Inženiring d. d., navaja, da je po Sloveniji še več takih primerov, kjer pobudniki razveljavitev čakajo po leto in več, kar ima za posledice kasnejše legalizacije za prostor bolj ali manj neugodnih velikih posegov. Žalostno priznanje, da se investitor pri svojem delovanju zanaša na počasnost postopkov, ki bi ga ustavil. V primeru soseske Utok smo želeli preprečiti, da bi do gradnje prišlo, dokler niso narejeni po prostorski zakonodaji pravilno sprejeti temelji za novo stanovanjsko sosesko v danem prostoru. Investitor ZIL inženiring je bil trdno prepričan, da je z gradnjo stanovanjske soseske v merah bivše industrijske cone izbral pravo smer ter je na Upravno sodišče vložil pritožbo zaradi delne razveljavitve gradbenega dovoljenja in položil temeljni kamen nove soseske. ZIL inženiring je velik investitor. Verjel je v svoj prav. Vedel je, koliko sredstev je v sosesko že vložil. Posluh za prostor hi jemal čas in denar. Na Ministrstvu za okolje in prostor niso bili več prepričani, da je pravi čas za uveljavljanje zakonitosti na področju urejanja prostora ter Upravnemu sodišču niso pravočasno predložili potrebnih gradiv, iz katerih hi se videlo, da zahtevi investitorja po gradbenem dovoljenju za gradnjo stanovanjske soseske po veljavni zakonodaji ni moč ustreči. Upravno sodišče je na podlagi razpoložljivih gradiv lahko ugotovilo le, da ni razloga, da hi si investitor še naprej delal škodo s čakanjem in je razveljavilo odločbo Ministrstva za okolje in prostor, ki investitorju ni dovolila gradnje stanovanj. S tem je, resnici na ljubo, soseska dobila zeleno luč z.a nadaljnjo rast. ZIL se v svojem zapisu čudi, da civilna iniciativa kljub svoji medijski aktivnosti ni objavila dejstva, da ima investitor v rokah odločbo Upravnega sodišča, ki razveljavlja odločbo Ministrstva za okolje. To ni uspeh civilne iniciative, da hi ga hitela objavljati. To tudi ni uspeh investitorja. To je smer nagiba tehtnice, kadar SO v igri Veliki. Pravno dejstvo je še vedno to, da stanovanjska soseska pod Malim gradom ni usklajena z veljavno urbanistično dokumentacijo. Ponovno naj ponovimo, da civilna iniciativa ne nasprotuje gradnji stanovanj, nasprotuje pa urbanistično tako neprimerni rešitvi, ki bi se ji z malo več volje na strani občine in investitorja dalo izogniti - brez izgovarjanja na nevarnosti, ki so prostoru grozile, če ne bi Zli. z. zagotovilom Občine, da bo v gabaritih (prostorskih merah. Kamniški OBČAN POGLEDI 27. januarja 2000 7 Na Duplici namesto poslovnih prostorov nova stanovanja? Že nekaj časa jc osrednji problem strnjenega urbanega naselja v krajevni skupnosti Duplica, kjer na sorazmerno majhni površini Zc danes živi okrog 4500 prebivalcev. nili na Bojana Mlakarja, vodjo oddelka za okolje in prostor. Povedal nam jc, da je investitor poslal občini predlog za potrditev izrisa iz zazidalnega načrta in da so ugo- Pogled na gradnjo novega stanovanjskega objekta na Duplici pomanjkanje parkirnih prostorov. Zato je bilo s spremenjenim zazidalnim načrtom za območje B-17, to je za zemljišče med Ljubljansko eeslo in Kamniško Bistrico, poudarjena izraba prostora za trgovsko poslovno dejavnost. V tem smislu je bilo julija letos izdano tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, v katerem naj bi bilo 14 stanovanjskih in 12 poslovnih enot. Zato je mnoge začudilo, kako to, da investitor VA.AL d. o. o. iz Ljubljane v časnikih reklamira prodajo 32 stanovanj in samo 4 poslovne prostore Torej gre predvsem za stanovanjski objekt. Poslovni prostori so le nujni privesek. Po izgradnji objekta naj bi ostalo le okrog 700 m2 prostega zemljišča, pa Se tega ne bo moč v celoti namenili za parkirišča. Če bi upoštevali samo po eno vozilo na stanovanjsko enoto (pogosto pa prideta na eno stanovanje dva ali celo trije avtomobili) in dve vozili na poslovno enoto, bi potrebovali najmanj 40 parkirnih mest. Pomanjkanje parkirnih mest in njihova razvrstitev ob priključno cesto na Ljubljansko cesto bo seveda vplivala tudi na prometno varnost, saj se bo tako zmanjšala preglednost na zelo prometnem križišču. Dober zgled za to je ureditev parkirišč ob križišču pri Svetilniku, kjer parkirani avtomobili zapirajo pogled na vozila na Ljubljanski voznikom, ki v križišče pripeljejo po Kovinarski eesli. Vse kaže, da se težnja investitorjev, da bi na določenem zemljišču zgradili čimveč stanovanj, pri tem jih pa ne zanima/skrbi dosti, kako se bodo ljudje v takem okolju počutili, nadaljuje. Z vprašanjem, kaj namerava občina Kamnik storiti, smo sc obr- tovili, da ta izris ni skladen z zazidalnim načrtom za sosesko B-17 Duplica, saj bi pri predvidenem številu stanovanj in normativu 1,5 parkirnega mesta na stanovanje /manjkalo kar 15 parkirnih mest. Investitor jc namreč prvotno predvidena večja stanovanja razpolovil na dve manjši. Zato so se konec decembra lani s predstavniki investitorja, VAAL iz Ljubljane, dogovorili, da bo investitor pripravil nove projekte in jih poslal občini v potrditev. Na tej podlagi bo moral pridobiti na Upravni enoti Kamnik novo gradbeno dovoljenje V primeru, da bo ostal pri prvotnem številu stanovanj, pa bodo potrdili sedaj veljavno gradbeno dovoljenje. Kot je dejal Bojan Mlakar, pomeni večje Število stanovanj tudi večjo obremenitev celotne komunalne infrastrukture. Vse to bi bilo seveda treba upoštevati pri presoji predlaganih sprememb. F. S. KAMNIŠKI ALPINIZEM V ČASU IN PROSTORU Potopljeni v vsakodnevno dogajanje težko opazimo zakonitosti časa, težko ocenimo pomen dogodkov in njihov vpliv na prihodnost; bleščava navadnih cestnih luči nam zastira po gied na zvezde. Sele pozneje, ko vsakdanjost odteče v nepovrat, sc izpod [površine jirikažejo trdne oblike reliefu. Tako, pogledano nazaj, sele zares uzremo ključne dogodke, njihovo jxp-vezavo z drugimi, vzroke in (posledice, skratka zgodovino. /'udobno, kol velja za splošno zgodovino je tudi z alpinizmom, V sedanjosti, ki je seveda »tekoča', se nam kar naprej dogajajo zgodovinski trenutki in dejanja, a izkušnje s [preteklostjo nas uče, da vso to gosto po-membnost sito časa zelo razredi i m nazadnje ostane le nekaj svetilnih >i. ki nam pomagajo iskali začetek/mii. ali vsaj smer k začetku. To smo prisiljeni storiti predvsem takrat, kadar se zgodi kaj očitno tako velikega, da bo verjetno prestah preizkušnjo časa. Treba je nazaj po odgovore na vprašanja, kako in zakaj se je to sploh moglo zgoditi. Ko iščemo genezo kamniškega alpinizma, nam ni treba prav daleč v zgodovino slovenskega alpinizma. Če je bil Valentin Stanič, sicer pionir alpinizma v Vzhodnih Alpah, (preddvesto Neposredno ob nastajajočem objektu sta v zazidalnem načrtu za B-17 narisani le dve parkirni mesti in sicer ob izvozni cesti na Ljubljansko cesto. Ostala mesta pa bo, kot kaže, treba poiskati na ostalem predelu soseske {skica zazid. načrta!) PISMA - ODMEVI - MNENJA - PISMA volumnu) industrijskega kompleksa lu/iko zgradil stanovanjsko sosesko. Prepričani smo, da bi ZIL našel svoj finančni interes tudi v urbanistični rešitvi, ki bi se danemu prostoru bolj prilagajala, če bi bil s strani Občine od vsega začetka tuko usmerjen. Danes zveni ie skoraj nepomembno, da je investitor pričel gradnjo po drugačnih načrtih, kot so bili listi, za katere je dobil gradbeno dovoljenje. Gradnja sicer sedaj sloji, morda zaradi mraza, morda pa celo zaradi nepravilnosti. Morda investitor usklajuje načrte, morda pa z močno ekipo pravne službe išče zase najbolj ugodno rešitev iz. labirinta zakonodaje. V javnosti ulegne odmevati tudi obtožba, da civilna iniciativa in vsi njeni pristaši ZttVirajO gradnjo Kamniku prepotrelmega vrtca. Ob tem nuj povemo, da gradnja vrtca, ki po zazidal nem načrtu prav tako ni predvidena, pa jo investitor v okviru le stanovanj sle soseske namerava izvesti brez spremembe zazidalnega načrta, nikakor ne more rešiti staršev in Otrok, ki v Kamniku že danes Čakajo nu sprejem i' vrtec. Kazen V primeru, da lunin vsi KUpcl stanovanj prav starši otrok, ki stojijo i vrsti pred kamniškim i iteem Investitor /II. inženiring bi, kot je ■dišati tudi v vrstah strokovnjakov zu prostor, moral ustavili konje, ki tre milno pod Malini gradom dirjajo le kapitalu v prid. Civilno iniciativa je kljub vplivnim funkcijam nekaterih so delujočih nekako brez. moči, ker 90 na primeru Malograjske stanovanjske soseske odpovedali vsi mehanizmi varovanja prostora od upravnih do inšpekcijskih, ki \*+>hičajnih okoliščinah navedenemu smrtniku zagrenijo življenje ž.c ob želji po spremembi namembnosti stanovanja v pisarno, pa to po veljavni urbanistični dokumentaciji ni možno, ker v zazidalnem ali ureditvenem načrtu za območje, v katerem se stanovanje tega smrtnika nahaja, piše, da so nadstropja v tem območju namenjena stanovanjem, pisarno pa je mogoče imeti le v pritličju... Čez ves članek ZIL inženiringa d. d. je čutiti podtikanje, da gre pri delovanju nasprotnikov trenutne gradnje pod Malim gradom za neke osebne interese, ki ne presegajo dometa častihlepne želje po oblasti. Očita se nam. da delujemo brez argumentov. Če vam nismo uspeli predstavili naših argumentov, ki so izključno prostorske narave in bodo opazni še daleč za tem, ko hodo vsi današnji politični in nepolitični akterji zapustili površino Zornije, in če /tuše delovanje ne 00 obrodilo za prostor pozitivnih rezultatov, vas vabimo, dn si januarja leta 2003 na lastite oči ogledate, proti čemu smo se borili. CIVILNA INICIATIVA Tudi to se dogaja v Kamniku! Ni dolgo tega. ko smo stari Kam-ničani nemočni in prizadeti opazovali izpraznitev stanovanja v hiši na Glavnem trgu št. 9. Vsi smo vedeli, da je bilo to stanovanje gospe Pepce Kramar, rojene Grašek, iz stare kamniške družine. Za Pepco je od leta 1990 vzorno skrbel njen nečak ing. Peter Grašek in zadnja leta je v glavnem preživela pri njem v Ljubljani. Umrla je lani avgusta v tednu Marije Snežne na Veliki Planini v visoki starosti, skoraj 93 let. Žal je večino njenega premoženja, tudi premičnine, nezasluženo podedoval njen nečak Andrej Grašek. Najetje neznane ljudi, ki so na skrajno nepielelen način do pokojne uničevali njene st\>ari t obleke, perilo, ročna dela, posodo, pohištvo). Da je šlo hitreje, so stvari metali tudi skozi okno nu kiimionček in vse z veliko naglico odvažali na odpadno odlagališče pri Podgorju. Ročno vezen prtiiek. kije padel s kupa med odvaia-njem, je pobrala mimoidoča Kamni-čanka rekoč: »To pa ja ni za v smeli.-Odgovorili soji: -Kur vzemite, saj vse skupaj ni nič vredno.« V Sloveniji je veliku revnih ljudi m tudi v Kamniku delujejo dobrodelne organizacije, kot slu Rdeči križ. in Kuritus. Njim bi zavržene stvori prav gotovo prav prišle, ilu bi jih razdelili pomni i potrebnim ljudem, ki bi jih koristili) uporabili. Vsi smo PepCO poznali km verno, vestno, varčno in ugledno Kamničanko. ki si takšnega ravnanja res ni zaslužila. Dobil je vse, za Vse svete pa ni na Žalah prižgal niti svečke, niti ni položil primernega šopka. Tudi to smo opazili. STARI KAMN1CANI Žalosten pozdrav Tudi mlade smreke na Klavčičevi uliti so. na žalost, doživele dan mrtvih, vendar ne po svoji krivdi. Zlobni ljudje so jim mlada sreo polomili. Ne vem, ziikuj ljudje nočejo razumeti, da je tudi drevo živo bilje in gaje potrebno negovati in vzgajati kot otroka. Drevesa so vendar vir življenja. Kot ne moremo brez. zraka, vode, sonca, kruha in drugih dobrin, ludi ne moremo brez dreves. Stanovalci Klavčičeve II želimo povedati nekaj žalostnih in bolečih besed, saj smo v okolici posadili dva bora, nekaj smrekie in platani. To pa je motilo g, Ačirnoviču in njegovo ženo, iz Klavčičeve ulice Izt. Reklu sta nam. da kdor hoče drevesa, naj gre v gozd. Vseskozi slo spodbujala svoju sinovu, du slo lomila vršičke, kur jima je ludi uspelo in slu s pomočjo sostanovalcu in sorodniku dokončno loko poškodovalo drevesa, da so mlade smrekee pričakale prvi november povsem po-lomi jene. Vsi stanovalci Klavčičeve II se zgražamo nad takim početjem, kajti vseskozi si prizadevamo Z.a zeleno m urejeno okolico, Celo deliivri f nudile Iju so kosili travo, du bi bilo lepše. Vsepovsod sejejo travo, zasajujejo grmičke, drevesa in se trudijo za čim lepše okolje, pri nas pa nekateri ljudje uničujejo ves naš trud. Takšnim ljudem je treba pokazati pravo pol! FI KRETA DA UTOVI Č leli -e zelo jired »slovenskim« časom in zato povsem osamljen pojav, so bili »DrenovcU in Henrik Turna sto let kasneje že začetek organiziranega alpinizma, da ne govorimo o pravem alpinističnem klubu »Skala«, ki je v dvajsetih in tridesetih letih zelo skrbel, da so čim več naših sten Slovenc i jire-plezali pred tuji i. Rojstno leto kamniškega alfpinizma je šele 1932. Če vemo, da so v svetu takrat že prišli nad H(XX) metrov in da so v Alpah padali »zadnje problemi, da so v Julijcih jplezali že najtežje stene, potem je bilo to kaj pozno rojstvo. A mlajšim rodovom je prizanešeno z izumljanjem že izumljenega in tako so se tudi »KamničanU rodili naravnost v že tekmovalni alpinistični svet. 11 in in izraz u i pretiran, si je treba te ogledati naslove člankov, knjig in filmov iz časa med obema svetovnima vojnama, pa naj bo to v svetu alij/ri nas). Logično, da tekmeci kamniškim alpinistom niso bih tuji i. taj ti razen sten nad jezerskim - Kamniških »planin« niti niso »ogrožali«, /pač/paprecej bližji rojaki Ijuhljančani, natančneje, ljubljanska skupinu, ki se je manj kot na Julijce osredotočila [nredvsem na Kamniške. (Takraten nizek življenjski standard je kulminiral v biciklu in s tem tudi določal akt ijsk-i radim večini alpinistovi. In stena, ki je pravzaprav predstavljala bojno polje ■ seveda vertikalno je bila tudi nekaj po-sebnega: Rzenik. Krušljivost je prav tako značilna zanjo kol izpostavi je nosi, treba jo je bilo plezali in še prevarali njeno »zahrblnost«. Skozi ta /pip-gled nazaj se iz meglene zgodovine počast lušči /podoba moža, ki je dal kamniškemu alpinizmu samozavest, ga /postavil na ideološko /podlago in mu vcepil prepričanje, aa ni noben dosežek dovolj dober, daje nenehno treba slediti novim izzivom ali jih iskali. Poleg lega je bil zveza ali most več generacijam. Uspelo mu je organizirati alpinizem pred vojno, utrditi po vojni obnovljeni in pomlajeni alpinis tični odsek in končno po njegovem skoraj razpadu najti stik še s tretjo generacijo alpinistov in ji/predvsem /predati ideje in zagon za nujni vzpon v druge arene alpinizma, evropske in svetovne. To je bil Pavle Kemperle, ki je za tiste čase razmišljal presenetljivo moderno in vizionarsko, tako da ta njegova plamenica še vedno potuje najprej, čeprav njega samega že diplgo ni več. Da sta tekmovalnost in solidarnimi nlpcnem združljivi in hkrati nu/ m n napredek, /<■ tamoumevno red bini Slovencem PavletaKempertuje bilo. Česmo na Kranjskem Kamničani. smo zunaj naših meja Slovenci. Če kaj, je bilo to načelo zvezda vodnica kamniškim aljpinisltpm. Ni /ih bilo še priprti himalajski odpravi, bili su pa prvi Sloveru i v težkih lednih stenah Zahodnih Alp iu Kavkaza in te pri drugi himalajski odpravi leta 1963 fe Kamničan [prijpk'zal na še nedoseženi zahirdni vrh Kangbačena ■ 7538 m visoki jalung Hi To je š<> redin i najvišji vrh, ki so ga jtrvi jirejilezali Slovenci. Zadnja tri desetletja je kamniški al pinizem zelo pomemben del zgradbe in zgodovine slovenskega alpinizma in je hkrati z njim ves ta čas v najožjem svetovnem vrhu. To dejstvo je toliko več vredno, ker je /prispevek ali delež večstranski Kol gre po eni strani za vrhunske plezalce, ki so /plezali v najtežjih stenah in najvišjih gorah sveta, tako gre ludi za bistven prispevek pri načrtovanju in organizaciji himalajskih odprav, pri rojevanju in krepitvi smisla za skupnost, jmjm-na šanju znanja manj razvitim in podobno. To je nenavadna alt • eto ar s trdim dletom in vztrajnostjo kleše kip, ki ga sluti v surovem bloku kamna, tako alpinist sledi črti. ki mu jo je že mesece prej duh risal na fxrdobo gore. In ko misel ne more več naprej, ko je bilo premišljeno že vse, kar se[rremisliti da, vzame v roke eden dleto, drugi cepin, in začneta. Zdaj je treba samo še narediti, kajti ko je slika v glavi dokončana, mora ven, sicer bi bilo življenje neznosno. In ko je umetnina narejena, ko je »zunaj; je vržena v čas in pros-tepr. poslane last drugih Vsak jo vidi z drugimi, svojimi očmi, nanjo projicira svoje lastne predstave in fantazije, in lako tildi zanj samega ni vedno ista jeseni 1999 sla bili v nepalski in ti betonski Himalaji le dve odpravi zelo usfpešni Obe sta bili slovenski, obetu di kamniški. Marko Prezelj je bil član odprave ki si je zadala za cilj jtrvi vzpon iz Tibeta na 7952 m visipki Gjačung Kang Ze iz Nepala le redko plezana gora je bila na tibetanski strani, kamor pada jo vzhodna, severna in zahodna stena, še povsem neraziskana. Gori manjka do osem tistrčle sknpmna razlika 48 metrov, odmaknjena je od civilizacije, sicer pa nudi težko, a elegantno in razmeroma varno plezanje, seveda za trhunske alpiniste. Od prava je usjpelu, ker so bili alpinisti enakovredni in so [xplem, ko se je vreme ustalilo, v hitrem alpskem plezanju v dveh skupinah 31 oktobra in 1. nottembra dosegli vrh. V lem času so že vse druge odprave tpbujpale nad razmerami in zapustile tibetansko področje Himalaje Odpovedat je tudi satelitski telefon in odprava je sporo čila uspeh in srečen izid šele z neke vaške [Kpšte, ko so se že irračuli proti Katmanduju. Uspeh vrhunski, a novica le zu poklicane in za zaskrbljene domače; prava himalajska klasika to rej. Odprava Tomaža Humana je bila sestavljena potrsem drugače. V usred u/t del IPatilagirijeve južne stene se je podal en sam človek, trdno verujtrč. da je prav on ptpklican. da vstopi v najtPečjo možno nevarnost in jo {neživi. Vsa ostala ekipa je bila le /xpdperi- resničnigledalci. In še izid je bi/, kol se spodim za dobro pravljico: izčrpan in ra njen - a živ junak, premagan zmaj ne pa uničen. Tako je tudi za druge viteze ostalo še dovolj dela. Povedano tehnično: Tomaž Humar je v južni steni Daulagirija[preplezaldoslej najbolj centralno in najnevarnejšo smer, 2 novembra je dosegel najvišjo točko, a za zmagovalni dan se šteje 4. november, ko ga je helikopter prinesel nazaj v življenje. Z vzponom Tomaža Humarja se je meja še s[trejemtjivega tveganja zelo dvignila, [po drugi strani [pa se je živi, sprotni alpinizem preselil na računalniške ekrane. (Iboje bo imelo znaten vpliv na alpinizem prihoduir.lt Severna stena Gjačung Kanka in južna stena Daulagirija sta dtpe različni umetnini Ena je tad raziskovanja, skupnega dela peti k i • ljudi sredi prazne, ledene [pokrajine, druga je rojena iz prijmčanja o edini poklicanosti za njeno stvaritev, pa naj stane, kar hoče Ena je rojena v samotni ipdmahnjenip sli. pa nuj gledamo pO času ali pTOStO ru, druga s/prolt in vsem na očeh lina vabi k. posnemanju, druga straši kot pravljica o zmaju, ki mu namesto vsake (pdsekane glave zrastejo tri nove A to je [x>gled od zadaj, kip se tPse še skirraj dogaja, ko sla hrup in[trah še v zraku Nekipč, čez nekaj desetletij, bo spet nekdo [Kpgiedal nazaj in iz megle zgtp-dipvine skušal izluščiti obrise dejanj in ljudi. Opisal bo. kar bo videl takrat Videl b(p točke na presečišču kinprdinat časa in [mpstora in [xpsixijih lastnih izkuš njah skušal lemu okostju nadeti videz življenja Dejanja ostanejo, a kaj se je zgodilo z junak).''So/prenesli ležo zmagoslavja'!1 So sprejeli misel, da jim je bila dana predvsem miltp.st in z njo možnost? Morda se mu bipdo kot v kristalu pokazale značilnosti neke dobe. saj /prav skrajne razmere najostreje izluščijo silnice, ki jih je/pri sia-rišnji medlo m povprečja težje zaznali. A nekaj je gotovo: dejanja txxiip oslu la slipvenska. vklesana v zgodovino naj višjih in najtežjih gora bistvo .so dejanja. ()h t n hi bilo prisluhniti tudi kakšnemu pomladnemu koncertu v avli gimnazi- HRANIl.NO KREDITNA SI UŽBA DOMŽALE Ljubljanska 72, Domžale Naše cenjene stranke obveščamo, da imamo spremenjeno telefonsko številko. Pokličete nas lahko na 72-413-72 ali na nespremenjeni številki 716-801 in 720-470. je, drugače pa želim stremeti k čimboljši kvaliteti igranja, vzpodbujati za to zadolžene ljudi k nakupu prepotrehnih inštrumentov, ki nam res zelo manjkajo... Omenili ste pomladni koncert v avli ŠČKM. Kakšni so vaši prostori za vadbo in igranje, nastope? Prostor za vaje je akustično in prostorsko neprimeren, še večja katastrofa pa se mi zdi dejstvo, du ni ustreznega prostora, kjer bi izpeljali prireditev. Sam prostor v šoli je prostorsko in akustično za naše igranje povsem neprimeren. Vsekakor bi bil že čas za ustrezen kulturni dom v Kamniku. Večina kulturnikov lahko govori že kar o sramoti, ki se nam dogaja pred očmi. Kakšni glasbi radi prisluhnete izven svojega »delovnega časa« 7 Od mladih nog rad prisluhnem glasbi, za katero menim, da je dobra. Se danes rad prisluhnem glasbi, ki sem jo poslušal kol sedem nnjsileinik. Nisem opredeljen, tem sprejemljiv z.a različne zvrsti, važno je le, da je dobra. Vaša starejša hči se v glasbeni šoli uči igranja trobente. Ali jo boste povabili med godbene vrste? Če bo želela, lahko. Trenutno p' še zelo neobremenjena in obiskuje glasbeno šolo kot vsi drugi otroci. Ravnam se po njenih željah, nika kor pa ne bom poskušal nanjo vplt vati. Vztrajam lepri tem, du stvar. 11 ji i je začelo, pripelje tudi do Ion ca, ne glede no tO, ali je dobro alt sluhu Hvala za pogovor, veliko uspehov in užitkov ob vihtenju dirigentske palice. BOJANA KI Ji M h NC KER JE VARNOST NA PRVEM MESTU UGODNI GOTOVINSKI POPUSTI 4 kos plati' ea Rt AL MS 7.0x1S + 4Xgume DVNLOPSPSPORT3000MFS 195/50R15 • 118.304 SIT-AKCIJSKI POPUST .96.900 SIT ■......... »o) nvnost plaeila na tri obroke Na zalogi prek 100 različnih modelov platišč. PNEUMATIC CENTER Perovo 27, Kamnik, trgovina 061 812 878 www.sitar-pneumatic.tl > MJtJJVI.fJJ* MICHELIN SAVA SEMPERIT 10 27. januarja 2000 NEKOČ IN DANES Kamniški OBČAN Utrinki spominov Sprašujem se, kaj me je pri šestin-osemdesetih letih nagnilo k pisanju ? Zgodilo se je v davnem letu 1941, tik pred prihodom Hitlerjeve vojske v Slovenijo. Vsak razrednik je v svojem razredu šolarjem toplo priporočal, naj dobro poskrijejo naše slovenske Učiteljica Rezka Škoriak pred OŠ Frana Albrehta leta 1966, kjer je poučevala prek 20 let. knjige, da jih okupator ne bo uničil. Čeprav bo hudo, naj ne pozabijo in naj se nikoli ne sramujejo materinega jezika! Z žalostjo v srcu smo se poslovili. Slovenski učitelji smo zaradi svoje pokončnosti doliveli najprej zapor in nato izseljenstvo. In kaj sem po povratku na isto šolo, jeseni leta 1945, doživela ? Prišla je odredba krajevne oblasti, naj šolarjem naročimo, da spet prinesejo pred vojno skrite slovenske knjige, zlasti mohorjanke. Te bodo v naših knjižnicah in bodo dosegljive tudi odraslim. In res je bilo spet zbranih lepo število knjig. A glej - zvijača! Kam so romale te knjige in kaj se je z njimi zgodilo, nismo nikoli zvedeli. Prepričani pa smo bili, da je knjige zadela težka usoda. O tem so prav gotovo kaj vedeli občinski možje v Ljutomeru. V knjižnice so natrpali velike zaloge partizanskih knjig. Vaščani so vedno bolj opuščali obisk knjižnice, zlasti ko se je začela kolektivizacija in je že srednji kmet po ruskem zgledu postal »kulak«. Žalostno, a resnično! Po osamosvojitvi sem se vsako leto na šoli Frana Albrehta, kjer sem službovala zadnja leta, rada udeležila srečanj učiteljskega zbora. Prva leta smo poslušali odlomke naših književnikov, učenci so igrali in peli naše slovenske pesmi. Toda kasneje se je, najprej skromno, nato pa vse glasneje, vrinila v program angleščina. Letos sem na vogalu naše stanovanjske hiše opazila plakat Športnega kulturnega društva Mekinje z vabilom na proslavo božičnega večera 18. decembra. Sklenila sem, da grem na proslavo. Z znanci smo posedli v lepo okrašeni dvorani. Prvi je nastopil mladinski zhorček, ki je ubrano zapel pod taktirko svojega zborovodje. A glej - naenkrat angleška pesem! Nekateri malčki so se trudili, da bi pravilno izgovarjali tuje besedilo. Kdo ve, če so ga vsi razumeli. Sledil je nastop treh postavnih fantov, ki so s svojimi instrumenti odlično, pogumno izvajali svoj program - žal, ves v angleščini, na koncu z eno samo skromno slovensko pesmijo. Aplavz ■ morda fantom, morda pa angleškim pesmim. Če slednje - je žalostno! Alije morda mnoge sram domačih pesmi? Spomnila sem se profesorja zgodovine na ljubljanskem učiteljišču. Prikazoval nam je žalostno usodo Indije, ko je bila še angleška kolonija. Če se pravočasno ne bomo zavedli svojih korenin, bomo tudi mi postali angleška kolonija. In tedaj nam ne ho pomoči! Na mekinjski proslavi me je na koncu potolažit nastop lamburašev iz. vasi pri Moravčah. Mislim, da so s svojim programom razveselili slehernega poslušalca. Hvala jim in vse priznanje! S pozdravom in željo, da ob vsej poplavi angleške navlake ne postanemo podlaga tujčevi poti... REZKA ŠKORJAK, upokojena učiteljica Zimske igre po starih šegah za občinski praznik PLANINA SE VENDARLE PREBUJA Že v začetku novega leta 2000 jc kronist zapisal: »Dolga leta je bilo o Veliki planini slišni bolj malo, pa še tisto, kar se je govorilo in pisalo, jc bilo včasih podkrepljeno z različnimi polemikami in spori in raznimi težavami. Spomnimo se samo na leto 1998, ko sc je zgodila manjSa nezgoda na ni-halki. Čeprav je bila napaka tehnične narave, so si novinarji dali duška /. svojim neobjektivnim pisanjem in turizmu na Veliki planini već Škodovali, kot pa koristili.« Lani je skrbništvo nad Žičnimi napravami dobilo podjetje Velika planina - zaklad narave, d. o. o. Z zamenjavo nosilnih vrvi na nihalki so- zaceli s sezono že 23. decembra lani. Spomladi pa mislijo zamenjati sedežnico z zmogljivejšo dvosedežnico. Seveda si vsi želimo prijetne smuke na čudovitih terenih Velike planine. Poleg smuke pa nameravajo popestriti razne dejavnosti od kulturnih programov pa do raznih zimskih iger. Tako se v sodelovanju z drugimi društvi dogovarjajo o organizaciji za izvedbo zimskih iger po starih šegah in seveda s staro opremo. Pobudo za izvedbo teh 120 LETNICA ROJSTVA ANTONA SUŠNIKA 16. januarja letos je minilo 120 let od rojstva enega najpomembnejših kamniških rojakov, politiku predvojne Slovenske ljudske stranke in publicista - Antona Sušnika. V politični karieri se je povzpel visoko, kot le malokateri Kamničan doslej, žal pa se je zaradi njegove »ideološke neprimernosti' v povojnem komunističnem obdobju spomin nemi skorajda izgubil. Zato je tokratni okrogli jubilej njegovega rojstva priložnost, da na kratkopredstainm njegovo delo in osvežim spomin nanj. Anton Sušnik se je rodil 16. januarja 1880 v kraju Zduša v župniji Mekinje. Bil je sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval V Kamniku, gimnazijo, ki jo je dovršil leta 1900 z odliko, pa v Ljubljani. Nato je na Dunaju študiral staro klasično in slovansko jezikoslovje Tam je tudi vstopil v katoliško akademsko društvo »Danica«, v kateri je kot član in nato kot vodja požrtvovalno deloval do smrti Po končanem študiju je dobil jirvoprofe-sorsko službo na gimnaziji v Kranju. Tam je začel skupaj s tedanjim mladim krogom katoliških izobražencev vnelo organizacijsko delovali. Zčiradi njegove organizacijske sposobnosti, spretnega govorništva in umirjenosti ga je tedanja Slovenska ljudska stranka kandidirala v takratni kranjski deželni zbor kot predstavnika v kuriji gorenjskih mest. Kot govornika ga je jnthlika zelo lepo sprejela, saj mu je med govori vse poslušalstvo zbrano prisluhnilo in ga po govorih vedno nagradilo z ovacijami. Anton Sušnik je bil vseskozi tudi zaveden Slovenec, kar je bilo ' v času tikj)red prvo svetovno vojno zelo nevarno. Pred hudim nemškim političnim in nacionalističnim pritiskom je videl edini izhod za slovenski narod v enakopravni skupnosti južnoslovanskih narodov. Zato so ga zelo navdušile srbske zmage v času balkanskih vojn v letih 1912 in 1913. Takrat je s svojim svakom dr. Sarabonom napisal knjigo z naslovom »Balkanska vojna«. Odlomke iz le knjige so v času stare Jugoslavije objavili tudi v srednješolskih berilih. Med prvo svetovno vojno je bil mobiliziran, po vojni pa je bil prestol ijen kot profesor t1 Ljubljano. Nekaj časa, v obdobju delovanja deželne in pokrajinske vlade za Slovenijo (1919-1923), je opravljal funkcijo vodje šolske uprave. Zelo sije tudi prizadeval za ustanovitev slovenske univerze v Ljubljani. Deloval je tudi kol član parlamentarnega odbora za ustanovitev univerze v Ljubljani in prav njemu je bil izročen uradni predlog za njeno ustanovitev. Predvojna SLS je Sušnika zaradi njegovih sposobnosti delegirala leta 1920 tudi v beograjsko narodno predstavništvo, bolj znano pod imenom ustavodajna skupščina, ki je pripravljala prvo ustavo novoustanovljene države Kraljevine SHS. Tudi tu je poslanec Anton Sušnik odigral zelo pomembno vlogo, saj je prav on Ustavnemu od-borit Ustavodajne skupščine Kraljevine SHS dne 12. februarja 1921 posredoval ustavne predloge SIS. ki so vsebovali i. i. »avtonomistični državno jiravni jmtgram Slovenske ljudske stranke«. Ta program je predvideval ureditev Jugoslavije na federalistični osnovi in je bil v velikem nasprotju z vse-jugoslovanskim unilarističnimprogramom, za katerega so se zavzemale srbske stranke in slovenski liberalci. V naslednjih letih je bil Anton Sušnik izvoljen v beograjsko narodno sku[)ščino kot predstavnik okraja Krško. Kot šolnik seje v Narodni skupščini Kraljevine SHS zavzemal za pravice slovenskega šolstva, ki ga je neusmiljeno dušil beograjski unitarizam, hkrati pa je dosledno zagovar-jal katoliško vzgojo v šolah. Zaradi svojih govorniških sposobnosti ter umirjenega nastojia je bil zelo priljubljen tudi med samimi beograjskimi parlamentarci, ne glede na nacionalno ali strankarsko pripadnost. Noben pomemben zakonski predlog slovenskih jioslancev ni šel mimo njega. V Beogradu je preživel tudi po več tednov in skoraj vse jmis-te konce tedna. V beograjski skupščini je deloval vse do njene razpustitve in uvedbe kraljeve diktature 6. januarja 1929. Leta 1924 je postal Sušnik v Davidovićevi vladi minister za promet Čeprav je bil njegov mandat časovno kratek, je kljub temu naredit veliko za izboljšanje cestnega in železniškega prometa na območju Slovenije. Kljub visokim in pomembnim funkcijam j>a je ves čas ostajal skromen in ni hotel bogateti na tuj račun. Časnik »Slovenec« je ob njegovi smrti celo zapisal: »Kol minister se ni nikoli ozrl na svoje lastne interese. Ko bi se bil nase oziral, bi sedaj ne zapustil nepreskrbljenih sirot brez vsakega premoženja, a umiral bi bil težko.« Vsa ta politična dejavnost in neutrudna predanost delu pa ni ostala brez posledic za njegovo zdravje. Dalj časa je bolehal na želodcu in prebavilih, zaradi česar je bil nekaj let pred smrtjo tudi Operiran, vendar je bolezen kljub sorazmerno dobremu počutju nezadržno'napredovala. Umrl je 10. avgusta 1934 ob pol sedmih zvečer na kirurškem oddelku ljubljanske splošne bolnišnice, star komaj 54 let. Zadnja leta življenja seje rad vračal v domači kraj Mekinje, zadnjič seje tu mudil le 4 dni pred svojo smrtjo. Zapustil je ženo in dve hčerki, starejša lici Suša. diplomirana učiteljica, je komaj teden dni pred njegovo smrtjo odšla v novici-at usmiljenih sesler sv Viucencijti 1'avelskega. Nedvomno smo toliko tudi danes Kamničanipo-nosni na rojaka, kakršen je bil Anton Sušnik. Njegovo delo je vsega posnemanja vredno, še zlasti med člani strank SKD in SLS, kot naslednic predvojne SLS. Hkrati pa je njegovo ravnanje zgled tudi tistim poslancem, ki danes zastopajo Kamnik v slovenskem državnem zboru, saj ravno Sušnikov zgled dokazuje, da se tudi s skromnostjo doseže veliko za svoje volilce. DAMJAN HANČIČ »starih« smučarskih spustov je dalo Društvo učiteljev, trenerjev ter sodnikov smučanja - Kamnik, sekcije za starosvetno smučanje »Kamniške grče«. Ti so k sodelovanju povabili gospoda Svclozarja Gučka in njegovega sina Aleša, oba dobra poznavalca zgodovine smučanja. Povabljeni so smu-čarji-oldtajmerji, Klub kmečkih žena iz Tuhinja, Občina Kamnik, Turistično informativni center, pihalna godba iz Kamniške Bistrice, bajtarji in seveda Janez Vrenjak - »Stegen« s svojo priljubljeno kitaro in drugi. Upamo, da se bo veselih tekem udeležil tudi naS gospod župan. Same tekme bi izvedli za občinski praznik, v začetku meseca marca, tedaj pa vemo, da je na planini najlepše. Te vrste smučarskega tekmovanja po starih navadah se Kamničani udeležujejo v Idriji, Cerknem, Prcdmeji, Kaninu, Skofji Loki in Kranjski Gori. Tudi pri nas bi lahko igre postale tradicionalne. Vsi skupaj bi morali storiti nekaj 'Jj več v korist turističnih zmogli Ijivosti na naši planini, saj na-Jm vsezadnje ni nobenih ovir, da I ne bi zmogli privabiti več ■H obiskovalcev. Tudi Kambus bi moral razmisliti o voznem {P§ redu v Kamniško Bistrico. K ^PMjlg sodelovanju vabimo čim več * ljubiteljev gorskega sveta, *';ft enako pa se zahvaljujemo za ** vsak dober nasvet in pripo-!• "|~ ročilo. Torej, za občinski praznik na Poljane in na Veliko planino. Smučanje v Kamniku in okolici nima take tradicije, kot jc bloško smučanje. V kamniški visokogorski okolici so čudoviti tereni za smučanje, vendar je ta dejavnost športne panoge pripadala bolj »gostom« z ljubljanske okolice. Šele okoli leta 1910 so se v Kamniških planinah pojavili prvi »Drenovci«, možje vi. planinskega kluba Dren. To so bili turni smučarji, planinci Bogumil BrinSck. odličen planinski fotograf, Rudolf Badjura, pionir smučarskega Sporta in znani naravoslovec, speleolog, vodja skavtov in vzgojitelj mladine Pavel Kunaver. Pravo smučanje sc je praktično začelo po končani prvi svetovni vojni. Poleg športnih smuči, ki so jih prinesli k nam Študentje z Dunaja, so se začele pojavljati tudi vojaške smuči. Prinesli so jih fantje, ki so služili v planinskih in smučarskih enotah, v Kamniku Emil Cevc in dr. Dominik Zvo-kelj, ki jc bil celo smučarski instruktor. Njima sledijo ing Ciril Pogačnik, Rado Stare, Lado Stergar, Stuzzi, ing Viktor Rebolj in drugi. Smučali so na Malih in Velikih Poljanah, v Tu-njicah, na Gozdu (Se danes), Veliki planini in Krvavcu. Razvoj Športnega smučanja pa ni mogel brez svoje organizacije in tako zasledimo 2. januarja 1931 sklep o ustanovitvi smučarske sekcije pri že vpeljanem SK Kamnik. Prvi smučarji so imeli samo eno palico ter stremena Bilgcri, te zlasti vsi bivši vojaki. Kmalu pa so se pojavili smučarji z dvema palicama. Bile so leskove ali bambusove. Smuči so bile dokaj Široke in spredaj močno zakrivljene. Po sredini drsne ploskve je bil speljan plitev žleb. Nabavljali so jih v Ljubljani. Pojavile so se takoimc-novane norveške smuči, podobne oblike, vendar novejša stremena in predvsem dve palici. Prvi smučarji so imeli obvezno »jahalne« hlače iz volnenega blaga in od kolen navzdol povite z ovijači. Nosili so Škornje ali »gamaSnc« za »zaš-nirat«, na glavi klobuk ali »polhovko«. Bivši vojaki so nosili kape s »Sillom«, to so vojaške kape gorskih lovcev. Ženske so smučale prvotno v volnenih krilih, kasneje pa so tudi one nosile hlače »Spicho/.c«. Pri turnih smukah so nosili večinoma takoimeno-vanc močno podvihanc »pumparice«. OtroSkih smuči ni bilo zaslediti. Ti so bolj sankali po nižjih strminah. Po vaseh so smučali na sodovih »dilcah«. Za vedno pa bo ostala poscbnosi smučanja prav na Veliki planini v Širšem planSarskcm naselju pastirskih koč. Omeniti moram še izvirno in veliko posebnost smučarskega gibanja pri nas, verjetno pa tudi v najširšem obsegu zunaj meja domovine; začelo se je v Kamniku. Okoli leta 1925/26 in kasneje so smučarji začeli najemati pozimi prazne pastirske koče in stanove na Veliki, Mali in GojSki planini, ki so tako rabile za daljše in traj- nejše bivanje v zimski in pomladanski smuki. Med začetniki tega načina smučanja, ki je imel močan vpliv in veliko privržencev in posnemovalcev, naj omenim Rajka Grcgorina. Posamezniki in družbe so najemali te koče za več let ter jih v notranjosti preuredili za svoje potrebe. Ta pojav, ki je bil zelo popularen tudi za SirSo okolico tja do Ljubljane, vključno s tem mestom, sc je podaljšal do današnjih dni. Se več. Povečan obseg in Število smučarjev z bivanjem v kočah na tem področju se jc povzpel zlasti v zadnjih letih z gradnjo koč z izključnim namenom za bivanje turistov, najsi bo lastnikov teh koč ali najemnikov. Temu celovitemu pojavu v naj- širšem smislu bi kazalo napisati posebno, temeljito Studijo in pri tem poudariti velike zasluge nekaterih ljudi, zlasti arhitekta in alpinista ter smučarja Vlasta Kopača, ki jc bistveno prispeval, da jc ohranilo tO območje, natančneje tc planine (v pravem pomenu besede plan.šarski način reje govedi) tudi pri novejših kočah staro obliko in arhitekturo ter način in material gradnje in se ni spremenilo v modeme betonske silose za ljudi. Velika planina in njeno širše območje jc ostala harmonična, avtohtono in etnografsko bistvena, kot jc bila, čeprav močno razširjena. To je izjemno in vse pohvale vredno. ALEKSANDER SARNAVSKY 13. septembra 1964je župan France Vidervol prerezal trak pred vhodom v srebrno gondolo, kije prvič popeljala potnike preko Kraljevega hriba na Šimnovec. Šolski center Rudolf Maister enota Izobraževanje odraslih Kamnik, Novi trg 41/a Telefon: 817-210, 817-516 817-538, 817-494 vabi k vpisu v naslednje izobraževalne oblike: 1. Za pridobitev IZOBRAZBE IV. in V. stopnje vabimo k vpisu v smeri: - TRGOVEC (dokončanje šole IV. stopnje) - EKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK - GIMNAZIJA Pričetck Tebruar 2000. 2. Tečaje tujih jezikov - nemščine 5 stopenj - 40, 60, 80-urni - angleščine 5 stopenj + konverzacija 40, 60, 80-urni 3. Računalniške tečaje - Windows z obdelavo besedil - 10 ur - obdelava besedil 1 in 2 - 20 ur - Excel 1., 2. - 20 ur - baze podatkov Access - 20 ur 4. Tečaj higienskega minimuma - osnovni in obnovitveni lećaj Majhne skupine, sodobna oprema in izkušeni predavatelji, jamčijo uspešno izobraževanje in usposabljanje. Podrobnejše informacije lahko dobile na zgoraj navedenih telefonskih številkah ali osebno na Soli. Oh proslavi SO-letnice gimnazije smo izdali zbornik, ki ga lahko kupite v šolski knjižnici ali pa se telefonično dogovorite za način izročitve. Kamniški OBČAN NEKOČ IN DANES 27. januarja 2000 11 99 let Antonije Berdnik iz Jurčičeve 25 v Kamniku LJUBI DOM, DRUŽINO IN VRTIČEK PRED HIŠO Kamniški župan in lekarnar Josip Močnik povezal zgodovinske vezi s škofom Slomškom Le 14 dni po vstopu v leto 2000 je v krogu svojih domaćih proslavila svoj 99. rojstni dan Antonija Berdnik. Častitljiva leta, ki jih slavljenka doživlja, kažejo na njeno vztrajnost in odločnost. Obiskali smo jo 16. januarja in se s Tončko, tako pravi, da jo je klical njen mož Tone, pogovarjali 0 življenju, njeni poti in o aktivnostih, ki jih je imela rada in se jim razdajala. Rojena je bila 14. januarja 1901 (nasmejano pa je rekla, naj raje zamolčimo 50 let, da bo mlajša). Rodila se je v kmečki družini devetih otrok v Krtini pri Domžalah. Osnovno šolo je obiskovala v Krtini in se že kot 16-letno dekle zaposlila. Bilo jc v času 1. svetovne vojne. Delo je našla v tovarni (sedaj Tosama). Nekaj let kasneje jc delala pri svojem stricu v Postojni kot gostinska delavka. Odšla je v Ljubljano in Domžale, nazadnje pa je bila zaposlena v Kamniku pri Birku. Tu se je seznanila s svojim bodočim možem Tonetom. Poročila sta se 10. oktobra 1937. Mož je bil šofer avtobusa, pot ga je vodila daleč po Evropi. Prišli so otroci: Metka, Mirko in Franci. Tončka je ostala doma in se posvetila gospodinjstvu in vzgoji otrok. Moževa pogosta odsotnost zaradi službe ji jc naložila glavno skrb za družino. Pravi, da je bila vseskozi zadovoljna in ji ni ničesar Zal. Z možem Tonetom sta se zelo dobro razumela, nista prišla v navzkrižje, saj sta razumela eden drugega. Prav zaradi takega življenja moža, ki je umrl leta 90, močno pogreša, čeprav je bil tudi po upokojitvi kar precej odsoten. Skrbel je za nemoteno delovanja kegljišča v Kamniku, ki je zahtevalo kvalificiranega in odgovornega človeka. Ne vem, pravi Tončka, kaj bi danes dejal, če bi videl, kaj je nastalo iz kegljišča. Njeni otroci so si ustvarili svoje življenje. Hči Metka s sinom živi skupaj z njo in ji pomaga, sin Mirko ima družino v Nemčiji v mestu Bremen, sin Franci, ki jc bil ob našem obisku doma na obisku z ženo Olgo, živi prav tako v Nemčiji v Munchnu. V pogovoru nam je Tončka povedala, da je vedno zelo vesela in srečna, kadar jo obiščejo njeni otroci, nadvse pa se veseli obiskov svojih 5 vnukov in 7 pravnukov. Takrat je pri nas doma praznik, pravi žare-čih oči. Sicer ji je bila družina vedno življenjska naloga, izredno rada je delala na svojem vrtičku, sedla in opazovala, kako vse živi in se spreminja. Žal ji je, da tega danes ne zmore več. Najraje je nabirala in pripravljala regrat za kosilo družini. Njen vrt je bil vedno vzorno urejen. Rada je tudi pletla. Naredila je veliko nogavic in še danes se tem užitkom ne odreče, čeprav njeni prsti niso več tako prožni kot nekdaj. Redno prebira časopisne novice in posluša radijska in TV poročila. Med našim kramljanjem smo jo seveda tudi povprašali o receptu za tako dolgo življenje. Odgovorila je: »Zelo sem bila srečna v svojem domu pri svoji družini. Vedno smo se lepo razumeli, tako z možem kot z otroki. Nikoli nismo z ničemer pretiravali. Zmernost in mirno življenje sta vsekakor pogoja, da sem dočakala ta leta. Kaj pa želje? Da bi le tako ostalo še naprej, a ničesar ne bi imela proti, če bi se lahko za polovico let pomladila, je šaljivo pripomnila. Pogovor z Antonijo Berdnik je bil prisrčen in sproščen, kot med starimi znanci. Večkrat je naša slavljenka s šaljivimi pripombami to domačnost še popestrila. Ob našem odhodu je dejala, da danes ne pije alkohola, bo pa to zagotovo storila ob svojem 100. rojstnem dnevu, fie jo bomo obiskali. Obljuba velja! STANE SIMŠIČ V novembru so kamniški frančiškani pripravili lepo slovesnost ob odprtju razstave slikarja Kralja v samostanu, kjer so na pastelnih slikah naslikani vsi kraji, kjer je škof Slomšek služboval kot kaplan, kanonik, vikar, opat in škof Oh odprtju razstave je v Kamnik prišel tudi škof dr. Kramherger iz. Maribora. V eerkvi in nato v veliki predu-valniei je govoril o delu in zaslugah škofa Slomška. Ker pa som dobro poznam povezavo takratnega kamniškega županu Jo sipa Močnika s škofom Slomškom sem povedal, rlu smo Kmiiničimi ponosni na to, da smo v Kamniku imeli iupana, ki je bil v sorodu s škofom Slomškom. Kako? V biografiji škofa Slomška lahko preberemo, da hi Anton kot prvorojenec oteta Murka Slomšku in matere Morije Zorka moral podedovali posestvo na Slomu, a je odšel v lemenat. Oče Marko je imel še pet otrok, zalo je posestvo prevzel drugi sin Jožef, ki je bil ie poročen in je imel tri sinove. Jože/ Slomšek je umrl star komaj 26 let in vdova je ostala no posestvu sama s sinovoma, eden je umrl kmalu po porodu. Kasneje se je ponovno poročilu z uslužbencem v iupnišču v Šentjurju Blažem Močnikom in ga pripeljala no Slom. Braco Zavrnik piše v monografiji Znameniti Slo vene i o Slomšku, da se je vdova po Jožefu poročilu letu 1835. Ne navaja, koliko otrok se je rodilo v tem zakonu, vendar natančno vemo, da se je 4. marca 1846 rodil Josip Močnik. Škof Slomšek je dobro poznal tega nadebudnega fanta, ki je pozneje poslal apotekar, ga vseskozi podpiral in pri-spevu! denar za njegov študij. Kakšen je bil torej odnos med Josipom Močnikom in škofom Slomškom? To je bilo sorodstvo. Škof Slomšek je bil Močniku mrzli slrie, Močnik pa Slomšku mrzli nečak. Močnik je imel šestnajst let, ko je umrl njegov mentor in dobrotnik škof Slomšek, ki mu pripisujejo tudi velike zasluge, da je Močnik dokončal šole. V Kamniku je hil prvi apotekar s farmacevtsko izobrazbo mag. phr. Jan. po rodu Čeh, kije leta 1876 odšel iz Kamnika. Lekarno je imel v hiši na Stilni, kjer je danes zlatar llurmk. I o lekarno jc prevzel Josip Močnik in te kol -eli> inteligenten in družaben človek hitro vključil v meščansko življenje Kamni- ka. Postal je aktiven član Narodne čitalnice, izvoljen je hil v odbor ohčmr m kasneje dvakrat za župana Kamnika. V času županovunja je popolnoma Te-slavriral kamniški vodovod in zajel izvir vode z.ii vodovod v Vodiču ob cesti proti Kamniški Bistriei. Rezervoar Močnikovega vodovoda se še danes vi- vzel od lekarnarja Jana. majhna, je kupil hišo bivšega župana dr. Samca in še sosednjo hišo ter iz. obeh starih hiš pozidal novo hišo v seeijskem stilu z lekarno v pritličju. To je hiša. v kateri je lekarna še danes. Močnik je hil zelo zaslužen za razvoj mesta Kamnik konee 19. in še v začet- Okrogla miza kamniških meščanov v gostilni Kenda leta 1902. Josip Močnik, tedanji župan, prebira dnevni časopis Slovenski narod. di na desni strani ceste. Ko je v takrat- nih časih vodna ujma ob kalastrojalni poplavi odnesla lesen most čez Bistri-eo sredi mesta, kije pomenil edino po vezavo s Tuhinjsko dolino, je dobil posojilo z.a gradnjo m leta 1893 odprli železni most. Po I Oči letih so ga morali zamenjati z. novim betonskim mostom, ki ga je župan Smolnikar odprl 29. marea lani. Josip Močnik ji' bil tudi ustanovitelj Planinskega društva Kamnik leta 1893. Ker je bila lekarna, ki jo je pre- ku 20. stoletja, laka da ga lahko imenujemo kar kamniški »Ivan Hribar«. Umrl je II. 12. 1913, star 67, in je pokopan v Kamniku. Kamniška zgodovina je torej povezana tudi s škofom Slomškom in Kumničani smo lahko ponosni, da smo s pomočjo lekarnarja Josipa Močnika prišli tudi v zgodovino našega velikega Slovenea, pisatelja, skladatelja in pesnika škofa Antona Martina Slomška. Dr. Niko Sadnikar V spomin Gusteljnu in Rozki Cevec Zakonca Cevec iz Rožičnega v Tuhinjski dolini je poznalo precej Kamničanov, Sc posebej prebivalci Tuhinjske doline, ki se ju spominjajo kot dobra in prijazna človeka. Zato jih je Se toliko bolj pretresla Žalostna vest. ko jc julija lani umrla Rozka, Štiri mesece kasneje pa se Gustelj. Leto prej sta v kamniški poročni dvorani slavila zlato poroko (na sliki). Gustelj Cevec se je rodil 29. 8. 1923 v Vasenem v Tuhinjski dolini. V našo deželo je 1941. leta vdrla nemška okupatorska vojska, ki je slovenskemu narodu zadala mnogo gorja. Januarja leta 1943 je Gustelj dobil poziv v nemSko vojsko, a se je odločil za sodelovanje v NOV in odšel v partizane. Zaradi tega so Nemci izselili vso njegovo družino v nemško taborišče Burhausen. V NOV se je izkazal kot požrtvovalni borec, zato so ga takoj določili za kurirja med kamniškim bataljonom in 4. operativno cono za Štajersko ter vezo med brigadami na Štajerskem. Leta 1944 je bil direktni kurir med 14. divizijo in brigadami. Jeseni istega leta pa je vzdrževal vezo tudi z glavnim Štabom Slovenije. Svobodo je dočakal v Šoštanju, kjer je sodeloval pri osvobajanju Koroške in Celovca. Koliko korakov je v času grozovite vojne vihre prehodil Gustelj, s partizanskim imenom Noč, po dolgem in počez, po Sloveniji Se sam ni zaznal, saj so ga dolžnosti samodejno usmerjale, kamor je bilo treba. V mrazu, dežju, snegu, ponoči ali podnevi, ob nevarnem prečkanju cest in železniških prog, se je večinoma sam prebijal skozi nemške zasede. Za tako veliko junaštvo, požrtvovalnost in hrabrost, s čimer je prispeval velik dele/ k osvoboditvi naSe domovine, ne najdem besed hvaležnosti. Spoštovani Gustelj je junak, ki mu je težko najti enakega. Po koncu vojne je prišel v Ljubljano, kjer je delal pri zaščiti, nato pa bil šofer pri slovenski vladi. Z Rozko Cevec, rojeno Vrtačnik 25. 2. 1928, iz Srednje vasi, sem se organizacijsko pove/oval v NOH /t teta 194.1, ko se je kot mlado dekle prostovoljno vključila v odgovorno delo za dobrobit partizanske vojske za osvoboditev Slovenije izpod nemškega okupatorja. Zbirala je pomoč v obliki hrane in obleke, nato pa zelo zavzeto in predano nadaljevala v obveščevalni službi. Ker je bil njen dom ob cesti, po kateri se je premikala nemška vojska naprej po Tuhinjski dolini, je bila povezava s takimi mladinkami in mladinci ter ženami iz teh krajev partizanom Se kako dobrodošla. Zaradi sodelovanja v NOB je bilo veliko žrtev, trpljenja in mučenja. Se zlasti po zaporih in taboriščih. Med okupacijo je bilo delo doma na terenu Se bolj tvegano in nevarno kot v sami partizanski vojski. Med temi požrtvovalnimi aktivisti je zaupno delovala Rozka. Za svoje predano delo je prejela priznanje organiziranega dela za pomoč NOV od 1943 leta do osvoboditve maja 1945. Naša rojaka Gustelj in Rozka sla se poročila leta 1948. Od leta 1949 sta živela v Beogradu, kamor je bil Gustelj poslan za osebnega šoferja Borisu Kidriču in bil hkrati tudi njegov osebni stražar, saj je stanoval pri njem v hiši do leta 1955. Po Kidričevi smrti je do u po kojitve 1977. leta vozil člane vlade in tuje delegacije. Tudi Rozki je bilo v Beogradu zaupano odgovorno delo, ki ga je vestno opravljala vse do upokojitve. Leta 1980 sta zakon ca Cevec na Rozkini domači zemlji v Rožičnem pričela graditi hišo. V lastni dom, po katerem sta hrepenela dolga leta, sta se preselila leta 1993, njun sin pa je ostal v Beogradu. Na pokopališču na Selah pri Kamniku se je od njiju poslovila množica dolgoletnih prijateljev m znancev. S tem opisom njunega bogatega življenja, katerega del sta žrtvovala v narodnoosvobodilnem boju, sem se kot njun vojni tovariš in prijatelj s težkim srcem poslovil tako od pokojne Rozke, kot od pokojnega Gusteljna. Draga Rozka in Gustelj, v imenu organizacije Zveze borcev in tistih, ki smo z vama sodelovali, hvala za vse. kar sta dobrega storila za Tuhinjsko dolino in SirSo skupnost, za obstoj slovenskega naroda! Slava Vama! FRANC HKIBAR-LOVRO 12 27. januarja 2000 PLANINSTVO - ŠPORT Kamniški OBČAN PLANINSKI KOTIČEK NALEPKE G RS Tudi letos je gorska reševalna služba Slovenije (GRSS) izdala posebne samolepljive nalepke z namenom zbiranja denarne pomoči za svojo humano dejavnost. Nalepke so enake velikosti, oblike in vsebine kot prejšnja leta, razlika je le v letnici, zanje je potrebno odšteti po 500 SIT -enako kot že tri leta nazaj. Dobite jih pri članih GRS. Tako zbran denar bo šel v sklad za ponesrečene gorske reševalce, saj njihov status še ni povsem urejen, pa tudi obseg zavarovanja za primer nesreče gorskega reševalca še ni tak, kot je bil včasih. NOVO VODSTVO PD KAMNIK Po 25 letih izredno uspešnega vodenja Planinskega društva Kamnik je njegov dosedanji predsednik Slavko Rajh zaradi zdravstvenih razlogov dokončno sklenil opustiti to težko, zelo odgovorno, vendar povsem neplačano funkcijo. Kandidacijska komisija mrzlično išče novega predsednika, ki naj bi bil izvoljen na občnem zboru marca. Sedaj je prava priložnost predvsem za tiste, ki hi radi in bi tudi bili sposobni v Planinsko društvo Kamnik, ki je s svojimi skoraj tri tisoč člani največje društvo v kamniški občini, pa tudi med največjimi v Sloveniji, vnesti novega duha, novega poleta, novih idej sedanjega časa in prekiniti »kontinuiteto«. Zato bo kandidacijska komisija z. veseljem sprejela in pretehtala prav vsak resen predlog, ki ga lahko do sredine februarja posreduje vsak član PD Kamnik kar njenemu predsedniku Lojzetu Jermanu osebno ali po telefonu (817-156 doma, 811-711 v službi) in pisno na PD Kamnik, Sutna 42, Sl-1240 Kamnik. ČLANARINA ZA PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK ZA LETO 2000 PD Kamnik je tokrat pohitelo s pobiranjem članarine, saj tudi PZS ni zamujala z dostavo znamkic. Člani se lahko odločajo med več vrstami članarine. Članarina A (6.000 SIT - povečanje za 1.600 SIT), ki je namenjena predvsem tistim, ki se resneje ukvarjajo s planinstvom, hodijo tudi v tuje gore, je sicer na prvi pogled malo visoka, vendar pomeni nezgodno zavarovanje za višjo zavarovalno vsoto, kritje stroškov reševanja v evropskih gorah, celoletno naročnino na Planinski vestnik (ta sicer znaša 4.500 SIT), brezplačen koledarček akcij PZS in seveda isto kot članarina B in C: popuste pri prenočevanju v planinskih kočah in nezgodno zavarovanje za primer invalidnosti ali nezgodne smrti v času ukvarjanja s planinsko dejavnostjo. Članarina B je 1.400 SIT (enaka kot lani), članarina C (600 SIT, 50 SIT večja) pa za otroke do 18 let oziroma za redne študente do 25. leta. Za starejše od 70 let je članarina B 800 SIT (enako kot lani), za C člane, katerih oba starša plačata članarino zase, pa 300 SIT (30 SIT več kot lani). Plačana članarina je pogoj za popuste pri prenočiščih v planinskih kočah, za nekatere registracije in včasih tudi za popuste pri vodenju in tečajih, kijih prireja PZS oziroma PD. Članarino lahko poravnate v pisarni PD na Šumi 42 vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ure ali pa vsako sredo od 13. do 16. ure, lahko pa se tudi vpišete v PD. Kdor ne more priti v Kamnik, bo lahko plačal članarino pobiralcu, ki ga bo obiskal na domu. BOJČ ROMAN JELEN JE NAJBOLJŠI SLOVENSKI MOTOCIKLIST LETA 1999 Konec lanskega leta so pri Avtomoto zvezi Slovenije ob zaključku dir-kaške sezone podelili nagrade in priznanja najboljšim dirkačem. V podeljevanje nagrad se je poleg strokovne komisije AMZS vključila tudi Mednarodna motociklistična zveza. Na podlagi rezultatov in uspehov preko cele sezone so priznanje za najtekmovalca sezone oziroma najboljšega motociklista v letu 1999 podelili Romanu Jelenu s Pšate pri Domžalah, članu kluba Sitar Dunlop Racing iz Kamnika. Roman je v lanskoletni sezoni dosegel kar nekaj lepih uvrstitev doma in v tujini. Že drugo leto zapored je osvojil naslov državnega prvaka v razredu do 125 cem, ponovil pa je tudi uspeh z lanskega evropskega prvenstva in na letošnjem finalu EP dosegel četrto mesto. Uspešna motociklistična sezona pa mu je prinesla tudi priznanje Občine Kamnik za športne dosežke v letu 1999. V letošnji sezoni bo nastopal z močnejšim motorjem do 250 cem na dirkah za državno in evropsko prvenstvo ter na nekaterih posameznih dirkah za svetovno prvenstvo. SAŠA MEJAČ Iz OK Žurbi team Kamnik v Se vedno prvi Kamniški prvoligaši so še naprej na prvem mestu prvoligaške lestvice. Kljub temu, da je klub po dveh kolih drugega dela zapustil eden boljših igralcev Luka Slabe, poleg njega, pa še Samo Belavič, so Kamničani z zmagami nadaljevali tudi v novem letu. Kot kaže, je kamniška uprava potegnila za jiravi konec vrvi, koje namesto Inka povabila k. sodelovanju Bogdana Marica iz Pomurja in Dragana Rutica, Novosadčana, ki je Kamničane okrepil že v decembru. Ekipa še naf>rej deluje homogeno, česar rezultat so prav gotovo vrhunske igre, kijih Kamničani jjrikazujejo tako pred polno kamniško dvorano, kol tudi vgosteh. V prvi tekmi letošnjega leta so Kamničani gostovali pri izvrstni ekipi Bleda, ki bi z zmago nad Kamnikom najbrž prevzela primat na lestvici. Dvorana v Radovljici je bila nabilo polna, s Kamničani pa so pripotovali tudi številni navijači in seveda njihov sedmi ig ralec Ravbarji. Že na začetku se je videlo, da bo tekma izenačena in številni obiskovalci so lahko sjnemljali zares vrhunsko predstavo obeh ekip. Blejčani so se/a dobili na razliko, potem ko so imeli Kamničani v obeh možnost za zmago, medlem ko so Kamničani osvojili seta z veliko razliko. Tudi v[)etem setu so bili gostje boljši nasprotnik in so povedli že s 1. J.S, a dopustili domačim, da so se približali, kar pa je bilo tudi vse. Kamničani so tako zasluženo odnesli točki z Gorenjske in tako obdržali vodstvo na lestvici. Tega fja so zadržali ludijia naslednjem kolu, ko so doma gostili ekipo Žužemberka. Izredno motivirana ekijia gostov je že na domačem terenu nadigrala kamniško ekipo in zmagala s 3:2, za presenečenje kola pa je poskrbela tudi v Kamniku. Kot kaže premalo motivirana domača ekipa je prve tri sete odigrala ležerno in zasluženo izgubila drugega in tretjega. Tretje točke v tekmah s Kamničani v letošnji sezoni so se gostje veselili kot otroci, saj so si s tem povečali možnosti za obstanek v boju s Granitom in Pomurjem. V četrtem in petem setu pa so domači le zaigrali občutno bolje in velikega J>resenečenja v Kamniku ni bilo. Kamničanom seje sedaj na }>rvem mestu na lestvici pridružil Salonit, vendar moramo vedeli, da imajo Kamničani izredno težak razpored, saj bodo imeli doma le še tekmo z Granitom. Vseeno pa napovedujejo za boj prva štiri mesta po rednem delu, tako da bi imeli v čclrfinalu prednost domačega igrišča, kjer jih je letos premagala le ljubljanska Olimpija. Cico 1. NOVOSTI V ROKOMETNEM KLUBU KAMNIK Smučarski tek 10. januarja letos je bil občni zbor Rokometnega kluba Kamnik, registriranega 1. 9. 1999. Na zboru so bile potrjene spremembe statuta glede pristojnosti upravnega odbora... Razširjena je bila sestava disciplinske komisije, ki ima poleg 3 članov še enako število namestnikov, razširjena je bila disciplinska odgovornost igralcev in trenerjev kluba. Izvolili so novo vodstvo kluba. Predsednik je postal Dušan Košir iz Blejčeve 4, ki je obenem predsednik upravnega odbora. Drugi člani upravnega odbora: blagajnik Mitja Grzinčič, tajnik Boštjan Košir, člana Mitja Kemper-le in Bojan Ščulija. Poleg tega so izvolili 3 člane nadzornega odbora, ki ga vodi predsednik Damjan Zumer. Trenerja mladinskega moštva sta dosedanji trener Aleš Zorman in nekdanji kamniški igralec rokometa in znani športni delavec Olaf Grbec. Vsi igralci so se zavezali, da bodo do prihodnjega treninga dali vloge svojim staršem za finančno pomoč in sponzorstvo klubu pri organizacijah, kjer so zaposleni. Vabimo vse ljubitelje amaterskega rokometa v Kamniku in Domžalah, da pridejo navijat na tekme v domačo dvorano ali na tuja igrišča. Razpored tekem bo objavljen v Kamniškem občanu in na Catv Impulz Kamnik. Igralcem želimo veliko uspehov in športne sreče. DUŠAN KOŠIR Andreja Mali enajstič prvakinja Slovenije »Trener mi jc svetoval, naj na državnem prvenstvu ne nastopim, saj sem preveč utrujena. Vendar, želim si ta naslov,« je pred startom državnega prvenstva smučarskih tekačev v sprintu dejala Andreja Mali. Prvo prvenstvo v tej disciplini, ki jo jc na vsa največja tekmovanja, vključno na olimpijske igre in na svetovno prvenstvo uvedla tudi FIS, je bilo prevelik izziv. V idealnih zimskih razmerah na sončni Pokljuki pa pose bih težav, vsaj gledano iz. daljave, Andreja ni imela. Dosegla je najboljši čas v kvalifikacijah na 1050 metrov dolgi progi. Tudi v tekih na izpadanje je po vrsti elegantno prehitevala vse tekmice, povečini reprezentančne kolegice. V polfinalu najprej Tino Uižar iz Medvod in v finalu se Tejo Gregorin iz Ihana. »Pruga je bila kot nalašč zame. Tudi v svetovnem pokalu bi me gledale v hrbet, ha, ha, ha, če bi bila forma prava. Tokrat mi je bilo težko že v kvalifikacijah, še težje potem naprej, saj se počutim grozno utrujeno. Zasledovalnemu teku se bom odpovedala,« jc priznala na cilju. Z enajstim naslovom državne prvakinje se je povsem približala Mileni Kordež in Nataši Lačen, ki sta do tistega dne delili vrh večne lestvice slovenskih tekačic z največ naslovi državne prvakinje. Vendar, naslednji dan je Lačnova, doma v Črni na Koroškem, v zasledovalnem teku dvignila število naslovov na magičnih 13. Andreja premika mejnike tudi s štafeto Nekaj dni pred državnim prvenstvom je slovenska tekaška reprezentanca nastopila na tekemi svetovnega pokala v Novem mestu na Moravskom. Češko prizorišče svetovnega pokala, ki slovi po najboljši organizaciji tekem v vsej srednji Evropi, si bodo zapomnila tudi slovenska dekleta. Pred 15.000 gledalci, ki so pripravili pravo skandinavsko vzdušje, so v teku štafet osvojile šesto mesto, kar je daleč najbolši rezultat v vsej zgodovini slovenskega teka na smučeh v tej disciplini. Nataša Lačen, Petra Majdič, Teja Gregorin in Andreja Mali so morale priznati premoč fevorizirane štafete Rusije, ki je dosegla že 57. zmago v svetovnem pokalu. Prehitre pa so bile zaenkrat tudi četverice Norveške, Italije, Ukrajine in Nemčije. Prav v dvoboju zadnjih dveh tekačic z Nemko Rcschvvamm je Andreja Mali izgubila peto mesto le za nekaj sekund, kar je slovenski četverici odvzelo tudi mesto na uradni razglasitvi. »Že po dveh kilometrih sem bila preveč utrujena in tiste prave energije ni bilo več. Nemka, ki me običajno ne prehiti, je gladko zdrsela mimo mene,« je povedala Andreja. V svetovnem pokalu FIS je v skupnem seštevku sezone 99/2000 uvrščena na 18. mesto. Od slovenskih zimskih junakov sta višje v skupnem seštevku svojih panog le Se alpska smučarka Spela Pretnar (ki jo jc veliko videti tudi v kamniškem koncu) in smučarski skakalec Peter Žonta. Andreja se bo po planu finskega trenerskega stratega Jarma Punkkinena znova v svetovni konkurenci pomerila prve dni februarja v Trond-hcimu na Norveškem, kjer bo na sporedu njena razdalja pet kilometrov prosto. Lokostrelski biatlon Krumpestar in Maradin začela v evropskem pokalu Naši najboljši lokostrelski biatlonci so pretekli konec tedna nastopili na prvi tekmi evropskega pokala, ki so ga pripravili v Mit-tcnwaldu v Nemčiji. Med trojico slovenskih članov sta nastopila tudi Kamničana Matej Krumpestar in Ivan Maradin. Na posamični prezkušnji, rta kateri jc bilo potrebno preteči 12 km in vmes štirikrat po štiri puščice izstreliti v tarčo, je Matej osvojil 13. mesto z zaostankom 6:58 minute za zmagovalcem Bertotom iz Italije. Ivan, ki v teku še ni veliki specialist, pa je Z zaostankom 9:50 minute pristal na 19. mestu. Do naslednje tekme, ki bo v soboto in nedeljo, 29. in 30. januarja, jima ne bo treba potovati na Tirolsko, saj bo tekma v Zahomcu na avstrijskem Koroškem. Finale evropskega pokala in hkrati evropsko prvenstvo pa bo prve dni marca na naši domači Pokljuki. METOD MOČNIK Zmaga vseh kegljaških ekip! Kegljači Calcita so v desetem kolu druge slovenske lige zmagali na domačem Gradisovem kegljišču proti ekipi iz Kočevja. Domači so zmagali z rezultatom 8:0. Najboljši med igralci Calcita je bil Brane Potočnik Z 922 podrtimi keglji. Ta zmaga je prinesla tudi napredovanje na lestvici na tretje mesto. Naša ekipa se je z zmago približala vodilni ekipi, ki je bila poražena v tem kolu, samo za točko razlike. Druga ekipa Calcita je v prvi ljubljanski ligi prav tako na domačem terenu zmagala z ekipo Slovana iz Ljubljane z rezultatom 6:2, najboljši pri domači ekipi je bil Marjan Dolinšek z 867 podrtimi keglji. Ženska ekipa Ete Kamnik je v pni B ligi dosegla pomembno zmago na gostovanju v Mariboru z ekipo Gim Miklavž z rezultatom 5:3. Kamničan-ke so podrle 2512 kegljev, najboljša med njimi je bila Simona Hren s 448 podrtimi keglji. S to zmago so napredovale za eno mesto na lestvici in so trenutno na šestem mestu. LEON PIRMAN Vragolije na ponjavi OŠ Frana Albrehta je v sodelovanju z Gimnastično zvezo Slovenije izvedla državno prvenstvo v skokih z male prožne ponjave. Potekalo je v soboto, 4. decembra 1999, v športni dvorani OŠ Frana Albrehta. Gostili smo 37 osnovnih (ekipno in/ali posamezno) ter 7 srednjih šol, vse skupaj nekaj manj kot 300 tekmovalcev. Kar nekaj učiteljev ob pomoči številnih naših učencev se je trudilo lepo število dni, da smo pri- p.p. 36,1240 Kamnik tel./faks: (061)817-218 organizira KADROVSKI TEČAJ - UČITELJ SMUČANJA 1 na Veliki planini od 4. do 6. in od 11. do 13. februarja Prijave s popolnim naslovom in telefonsko številko pošljite na naš naslov najkasneje do 31. januarja! Dodatne informacije po telefonu (041) 674 068. VABLJENI! pravili vse potrebno za izvedbo tako širokega tekmovanja. Otvoritev smo popestrili z nastopom šolske plesne skupine ter obiskom Miklavža spremstvu angelov in parkeljnov (skupina i/. Tunjic). V tekmovalnem delu prvenstva smo lahko videli zares širok spekter gimnastičnega znanja in vragolij, ob katerih gledalce težko ostane ravnodušen. Učenci naše šole z akrobatsko točko na ponjavi ter akrobalska in navijaška skupina gimnazije Šentvid z zares atraktivno točko zabijanja žog v koš, so zapolnili čas ob koncu, ko so se sc preračunavali rezulati in smo tako lažje počakali na razglasitev uspešnosti. Vabilu za pomoč pri podelitvi priznanj se je prijazno odzval Tomaž. Humar, ki je s svojim znamenitim stiskom roke čestital krepki siotniji najboljših. Veliko ekip se je tudi fotografsko ovekovečilo z našim vrhunskim alpinistom. Naša tekmovalna ekipa sc je odrezala odlično, saj so zasedli 2. mesto v ekipni razvrstitvi pri mlajših dečkih, naš najboljši posameznik pa je bil Lenart Grk-man, ki jc postal državni prvak v isti kategoriji. Ostali uspehi naših učencev: Posamezno: mlajši dečki (trener- ka: Tamara Bračič): 5. Peter Kir-bus, 12. Bruno Kozlevčar, 26. An-že Kumer, 34. Rok Horvat, 56. Nejc Škulca, 58. Matevž Kir-bus; 15. Miha Cverle v kategoriji starejših dečkov. ZDRAVKO SLEVEC Domača ekipa v Miklavževem zavetju Kamniški OBČAN OD TU IN TAM 27. januarja 2000 1 3 Pregled dela na mladinskem centru ZA AKTIVNO IN USTVARJALNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA Sklad OŠ Marije Vere - 2. del Na osnovni šoli Marije Vere je bil 23, 9.1999 ustanovljen Sklad osnovne šole Marija Vera. Vsaka »firma«, ki da kaj nase, ob zaključku koledarskega leta (poleg obračunov, poračunov, bilanc .... ki zavezujejo ludi nas) pregleda rezultate dela v preteklem obdobju, predvsem zaradi napredka in nadaljnjega razvoja, pa tudi iz napak se lahko marsičesa naučimo. Mi, ki smo nestrankarska in neprofitna organizacija - druStvo, in največji del sredstev pridobivamo iz občinskega proračuna, se čutimo zavezani, da čim širšemu krogu uporabnikov predstavimo, kako smo denar porabili! Naše osnovno vodilo je bilo pripraviti program za aktivno, ustvarjalno in zabavno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov iz Kamnika in okolice. Z vključevanjem staršev (Družinski klub, srečanja s starši) smo animirali vso družino. Letošnje leto je bilo posvečeno starejšim, kar smo pri akcijah tudi vsebinsko načrtovali. Večina akcij je že tradicionalnih, sproti pa smo se prilagajali tudi potrebam uporabnikov in sodelovali z organizacijami, katerih delo sc prekriva z »našim« področjem. V letu 1999 smo izvedli naslednje projekte: PUST (pustni bolšjak in tradicionalno rajanje v Športni dvorani), ZIMSKE POČITNICE (varstvo z ustvarjalnimi delavnicami in športnimi aktivnostmi v telovadnici), DAN ŽENA in MATERINSKI DAN (srečanja z mamami in ženami, skupno praznovanje mam, babic in otrok), DNEVI KNJIG (bolšji trg otroških knjig, podarimo knjigo), DAN ZEMLJE (eko-modna revija, razstava izdelkov iz odpadnih materialov), ŽIV-ŽAV (Rad imam mleko. Hura počitnice, v Komendi), DRUŽINSKI KLUB (skupno smo praznovali, peli, risali, telovadili in sc igrali), Sodelovanje z Muzejem Imam starine in Zapojmo skupaj, Za sožitje generacij. Na srednjeveških dnevih smo pripravili animacije in delavnice za otroke in ostale obiskovalce. OTROŠKI BOLŠJAKI (šolskih knjig, igrač in športnih rekvizitov) POLETNE POČNITNICE floto, ribiški, kiparski tečaji, ustvarjalne, plesne in kotalkarske delavnice). TEDEN OTROKA (teden dejavnosti in aktivnosti za otroke), TEDEN PROMETNE VARNOSTI (v sodelovanju s SPV, Policijo, gasilci, AMD) ŠPORTNI VIKENDI IN DRUŽINSKI IZLETI (Budnarje-va hiša. Stadion Mekinje ...), JESENSKE POČITNICE (ustvarjalna delavnica, športno dopoldne v telovadnici) DELAVNICE ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE v KS Duplica (ročno-ustvarjalna delavnica, družabne igre, namizni tenis, mladinska delavnica). VESELI DECEMBER (24 prireditev na različnih lokacijah: delavnice, predstave, obiski božička in dedka Mraza). Leta nismo končali v rdečih številkah, čeprav smo izpeljali še nekaj akcij in projektov, ki jih nismo načrtovali. Upamo in želimo, da so in bodo zadovoljni z našim delom predvsem tisti, ki so jim programi namenjeni. Vsem, ki so nam v preteklem letu kakorkoli pomagali (predvsem MKK IN ZKO s prostori), se najlepše zahvaljujemo. Srečno! za MC-Kamnik HELENA STERLE Pozornost do vojaških invalidov V Društvo vojnih invalidov Domžale s sedežem Domžale, Ljubljanska 36, so vključeni vojaški invalidi iz novih občin Domžale, Mengeš, Trzin, Lukovica. Moravče in Kamnik. Na teh območjih živi 337 upravičencev, ki prejemajo osebno invalidnino, družinsko invalidnino ali dodatek, ki jim pripada po Zakonu o vojnih invalidih Republike Slovenije Vojaških vojnih invalidov v regiji je 106, mirodobnih 47, žrtev agresije 1 član (otrok padlega očeta), družinskih upravičencev je največ - 184 članov. Iz programskih usmeritev jc določena pomoč pri koriščenju zdravstvenih in socialnih pravic, pomoč pri rekreativni in družbeni dejavnosti, pravni pomoči, dajanju informacij invalidske Zakonodaje za člane itd. V vseh zgoraj navedenih občinah, so bili v letu 1996 ustanovljeni pododbori, eden takih je v Kamniku, Glavni trg 24/5, uradne ure so ob ponedeljkih od 9. do II. ure Vse informacije lahko člani s kamniškega področja dobijo pri predsedniku Stanetu Aupiču in tajnici Ivanki Jcvšnik. Z leve: avtor prispevka, Ivanka Jevšnik in Slane Aupič. Trenutno jc v kamniški občini 55 članov v starosti od 72 do 95 let, v domovih starejših občanov v Kamniku in Domžalah so trije člani. Pristopilo je 10 novih članov, to so vdove umrlih članov. Letna članarina za člana je 1000 tolarjev, katero na podlagi članske izkaznice zbirajo člani Upravnega odbora z obiski na domovih. Preko leta obiščeta Stane Aupič in Ivanka Jevšnik vse tiste, ki so potrebni finančne pomoči: to so socialno in zdravstveno prizadeti člani, ob jubilejih jih tudi obdarujeta s primernimi da- rili. Pred novoletnimi prazniki sla obiskala 15 članov doma in v domovih starejših. Oba sta zelo delavna v pododboru, zato zaslužila javno zahvalo in sta lahko za vzor ostalim, ki so dolžni skrbeti za vojaške invalide, pa stojijo ob strani. Zapisal: JOŽE NOVAK Foto: JOŽE BRODAR Osnovna funkcija sklada bo uresničevanje listih želja vodstva in strokovnih delavcev šole, ki lahko pomagajo h kakovosti pouka in k večjemu zadovoljstvu otrok, a se jih z rednimi sredstvi fi-nancerja ne da uresničiti. Med učitelji smo izvedli anketo o prednostnih nalogah Sklada. Rezultati so bili naslednji: a) plačilo računalničarja, ki bo skrbel za računalniško učilnico in omogočil nadaljevalne tečaje računalništva (9 glasov); b) plačilo šolnine za drugi tuji jezik, ki bi ga otroci lahko obiskovali na naši šoli (3 glasovi): c) začetek izgradnje atletske steze na šolskem igrišču (20 glasov); d) plačilo materialnih stroškov za interesne dejavnosti (9 glasov); e) boljše plačilo vsem učiteljem, ki vodijo interesne dejavnosti (17 glasov): f) plačilo priprav na eksterno preverjanje, da bi učenci dosegli boljše rezultate (I glas); g) plačilo drugega učitelja pri urah ŠV na razredni stropnji (4 glasovi). Glede na anketo so prvi koraki narejeni, a smo takoj naleteli na težave pri ureditvi šolskega okoliša. Z gospo ravnateljico Violeto Vodlan sva se v oktobru 1999 odpravila na občino h gospodu Kaminu glede izgradnje atletske steze. "Občinski delavci« so ugotovili, da imamo samo lo ktitijsko dovoljenje, ne pa gradbenega za izgradnjo zunanjih športnih objektov. Ob dograditvi šole in ureditvi šolskega okoliša nam bodo vzeli del zemljišču na severni sirani šole lom naj bi bilo cestišče iti parkirni prostori z.tt stanovalce iz. blokov na ulit t Matija Blejcti. Na obrobju rokometne ploščadi v smeri JZ pa je del zemljišču last Graditelja, kar nam še otežuje načrtovano delo. To zemljišče poteka ob samem robu rokometnega igrišča (cca 520 m2). Na občini (g. Kamin) so nam dali ustno podporo in se obvezali, da bodo naredili in financirali načrt in pridobitev vseh soglasij. Silvestrovanje članov DI Kamnik V skladu s programom dela je Društvo invalidov Kamnik, ki po novem združuje invalide iz dveh občin, lo je iz Kamnika in Komende, oh zaključku leta pripravilo »silvestrovanje« za svoje člane 28. decembra v gostišču Kavka v Moravčah. Da bi bila udeležba možna z.a čim širši krog članov, je bil organiziran prevoz s posebnim avtobusom. Odpadel |c sli ah pred morcbil- nimi »plavimi« presenečenji ob povratku. Sicer pa si ob zaključku leta nihče ne želi dodatnih računov, polomljenih kosi i ali razbite pločevine. Silvcstrski večer se je pričel z večerjo in nadaljeval s plesom Ob /ivi glasbi harmonikarja Jožeta. Za popestritev večera je poskrbel član predsedstva društva g. Jane/ Sedušak, ki jc hil tudi glavni organizator silvestrovanja. Kol se za pravo silvestrovanje spodobi, je ob polnoči nastal elektrićni mrk in prisotni so si lahko nazdravili ler voščili zdravja in sreče v prihajajočem letu. Z najboljšimi željami za leto 2000 jc navzoče nagovoril predsednik društva g. Jože Gor-jan in med drugim zaželel, da bi bilo v novem letu, ko bo drusi-vo praznovalo 25-letnico obstoja, še več razumevanj;! za reševanje problemov invalidov in da bi se člani dobro počutili v svojem društvu in sodelovali pri delu društva. Vsi prisotni so prejeli skromno darilce kot pozornost oh novem letu M. KRAGELJ Bančnik France Jeras odšel v pokoj Konec lanskega leta je končal svojo dolgoletno bančniško pot France Jeres, dosedanji direktor kamniško domžalske poslovne enote SKB banke in bivši direklor kamniške podružnice Ljubljanske banke ter nekdanji predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kamnik. Ob odhodu v pokoj so se mu za dolgoletno uspešno sodelovanje zahvalili kamniški gospodarstveniki in župan Ione Smolnikar. IzroCili so mu spominsko darilo, sliko Velike planine, delo slikarja Bogdana Potnika. Jeras je velik ljubitelj te naše plartine in svojo skrb za razvoj planine poskuša uresničevati tudi kot predsednik nadzornega sveta občinske družbe Velika planina. Želimo mu, da bi imel tudi pri lem včasih kar nehvaležnem delu čimveč sreče in uspehov! F. S. Z gradbenim podjetjem Graditelj potekajo pogovori o zamenjavi parcel. Vendar mislimo, da In in vprašanja morala rešiti Občina Kamnik. To zemljišče funkcionalno bolj sodi k šolskemu okolišu, brez njega ne more mo izpeljati načrtovanega dela (izgradnje atletske steze). Če hočemo izpeljati načrtovana dela, se moramo maksimalno angažirati in osvetliti naša prizadevanja učencem, staršem, KS Duplica, KS Šmarca, KS Volčji Potok, vrtcu Pestrna (otroci bi lahko uporabljali igišča za ulici sko stezo), donatorjem. Občini Kamnik in Ministrstvu za šolstvo in šport. Sredstva sklada se bodo zbirala na ŽR s številko: 50140-603-57395 s sklicno številko 00 1709959. Na sestanku Sklada, ki je bil 19. H. 1999 (prisotni so bili Valerija Gradišek, Gorduna Blejc, Mateja Debevc, Jožica Senica Zabret, predsednik KS Duplica -Franc Orešnik in Franci Omer-zu), smo se dogovorili o načrtovanem delu in zbiranju finančnih sredstev: - razredniki naj učencem na razrednih urah predstavijo namen šolskega sklada in predstavijo program staršem; - pri posameznih predmetih, kjer imajo učenci možnosti za ustvarjanje (čestitke, akcija zbiranja odpadnih surovin, igrice, dan odprtih vrat - razni izdelki učencev, prostovoljno delo...); - starši, ki želijo sodelovati pri tem /trajektu s finančno podporo ali prostovoljnim delom; - vrtec; - KS Duplica, KS Volčji Potok in KS Šmarca bomo prosili za finančno pomoč; - po novem letu se bomo pisno in osebno obrnili na naše poslovne partnerje in donalorje; - za finančno pomoč bomo prosili tudi Ministrstvo za šolstvo in šport. Od dobre volje in sodelovanja vseh nas je odvisno, ali bodo naši učenci dobili prepotrebna športna igrišča, saj bi bila v ponos šoli in Kamniku. S tem pa bi imeli tudi boljše pogoje za šolsko delo in interesne dejavnosti. Smo edina šola v Kamniku, ki ima dvoizmenski pouk in hudo prostorsko stisko. Kajti dobra in lepa šola ni samo razred, kjer se poučuje. Dobro šolo naredi tudi okolica šole. Na žalost se s tem na osnovni šoli Marije Vere ne moremo pohvaliti. Vse zgoraj našteto pa ni v ponos tudi naši ustanoviteljici Občini Kamnik. S skupnimi napori lahko uresničimo začrtane cilje. S tem bodo učenci pridobili pogoje za boljše in bolj kvalitetno delo na športnem področju. Okoliški prebivah i j>u bi pridobili možnost za rekreacijo. Vse starše, poslovne jmrtnerje, KS Duplica in ostale fizične in pravne osebe vljudno naprošamo, da prispevajo po svojih zmožnostih. Na OS Marije Vere smo pripravljeni delati več. Da pa bomo lahko delali bolje, vas naprošamo za finančno oz. kakršnokoli pomoč. Za UO Sklada OŠ Marije Vere zapisal FRANCI OMFJRZV Moj zdravnik 2000 Sodelujmo pri izbiri najboljšega zdravnika Vsakdo izmed nas se v življenju kdaj pa kdaj znajde v okoliščinah, ko si sam ne more več pomagati. Takrat mora pomoč poiskati pri drugem človeku. Med nami so ljudje, ki so za svoje življenjsko poslanstvo izbrali pomoč ljudem v stiski. Prepričani smo, da je v Sloveniji veliko dobrih splošnih in družinskih zdravnikov in seveda zato tudi veliko zadovoljnih pacientov. Zato so se pri reviji Viva s posredovanjem drugih medijev odločili za akcijo. Moj zdravnik 2000«, ki s svojo usmeritvijo nudi priložnost usmeriti pozornost na medicino in ljudi, ki v njej požrtvovalno opravljajo svoj poklic. Z akcijo MOJ ZDRAVNIK se tem plemenitim ludem lahko vsaj simbolično zahvalimo za njihovo delo. Za korekten potek akcije bo skrbela strokovna komisija, v kateri so: predsednik prim. dr. Mar- ko Demšar, prof dr. Pavle Pore-doS, doc. dr. Marjan Premik, dr. Ivan Cibic, dr. Dean Klančič Akcija 'Moj zdravnik 2000' se je začela z izidom januarske Vi-ve, končala pa se bo z razglasitvijo najbolj cenjenega zdravnika za leto 2000, 6. aprila na predvečer Svetovnega dneva zdravja. Vabimo vas, da s pomočjo Kamniškega občana glasujete za svojega splošnega zdravnika. Tako boste najbolj neposredno vplj-vali. da bo priznanje prišlo v prave roke. In kaj morate storiti? Izpolniti kupon in ga poslati na uredništvo revije Viva, Dalmatinova 2. KMK) Ljubljana (ime in naslov ter ime in priimek splošnega zdravnika, za katerega želite glasovati. Upoštevali bodo le po en glas vsakega glasovalca kateregakoli medija. viva Ime in priimek ............ Kamniški OBČAN naslov.. MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi. kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje: /• runce Jenu na srečanju z. županom Smolnikarjem in kamniškimi gospodarstveniki pri Planinskem orlu. IHIBOJT ZIKOVfl CIL. 4. KflMMK 061 814 515 - 041 519 094 RAČUNOVODSTVO. KNJIGOVODSTVO, DAVČNO SVETOVANJE nudimo vsem oblikam družb, s.p. in društvom. 14 27. januarja 2000 Kamniški OBČAN Projekti slovenskih študentov medicine OŠ Šmartno v Tuhinju Študij medicine je dolgotrajna in včasih že skorajda duha ubijajoća reč. Nekje daleč v prihodnosti sicer stoji svetleč se cilj - poklic zdravnika. Pred tem pa moraš najmanj šest let prebavljati kupe knjig, opraviti veliko težkih kolokvijev in še težjih izpitov. Dejstvo pa je, da je študent medicine navaden mlad človek, s potrebami in željami, novimi idejami, usmerjenimi širše od fakultetne predavalnice. Del teh dodatnih potreb in želja realiziramo v okviru SloMSICa (Slo-venian Medical Students' International Committee) - Mednarodne organizacije slovenskih študentov medicine. SloMSIC je dinamična, neprofitna, nepolitična organizacija entuziastičnih študentov medicine, ki že v času študija pri različnih projektih aktivno sodelujemo s kolegi iz tujine, zagotavljamo dotok informacij iz tujine med naše študente ter jim omogočamo dodatna izobraževanja v tujini. Smo polnopravni člani IFMSA (International Federation of Medical Students' Associatio-ns) ter EMSA (European Medical Students' Association) in se tako priključujemo 54 državam članicam obeh organizacij. Vsako leto odide v okviru Slo MSICa na strokovno prakso v tujino okoli 70 slovenskih študentov ter še dodatnih 15 študentov na strokovno raziskovalno delo. Prav toliko tujim študentom omogočamo dodatno usposabljanje na naših klinikah. Dodatno se naši študenti udeležujejo humanitarnih projektov, potekajočih v nerazvitih delih sveta. Dva od teh projektov sta vodena preko SloMSICa iz Slovenije. Prvi, že nekaj let trajajoč, je projekt pomoči burmanskim beguncem na tajsko-burmanski meji. V begunsko bolnico Mae Tao odideta vsaka dva meseca dva študenta z namenom pomagati »medikom« (priučeni zdravniki) pri zdravstveni oskrbi tamkajšnjih pacientov. S seboj odneseta zdravila in ostale medicinske pripomočke ter strokovno literaturo, tako da poskušata tamkajšnje osebje tudi izobraziti na področjih, ki jih še ne poznajo dovolj. Letos nov pa je projekt po- URŠKA V KAMNIKU (več kot plesna šola) •ff 064/41 5-000 PLESNI TEČAJI ZA PREDŠOLSKE OTROKE, OSNOVNOŠOLCE, ODRASLE IN MLADINO OB SREDAH v pritličju osnovne šole Frana Albrehta v Kamniku POLIGLOT SOLA ZA TUJE JEZIKE DOMŽALE Ljubljanska 1 10 TEL/FAKS: 061/72 43 089 TEČAJI TUJIH JEZIKOV NEMŠČINA - ANGLEŠČINA - ITALIJANŠČINA VPIS: od 20.1. do 3. 2. 2000, od 9" do 13h in od 16h do 1830. PRIČETEK: 9. FEBRUAR 2000 moči nerazvitim predelom Paname, Panama Village Concept Project. Predvidoma pet let bodo vsak mesec odprave, sestavljene tako iz medicincev kot tudi iz študentov drugih strok, odhajale v Terio, odročno vasico v panamskih pragozdovih. O poteku prve odprave bo bralce Kamniškega občana obveščal vodja prve odprave, študent 6. letnika medicine Matej Vrabec. Zadnjih nekaj let se člani SloMSICa ukvarjamo tudi z zdravstveno-preventivnimi akcijami za slovensko šolsko mladino. Že dve leti izvajamo Projekt virus. V okviru tega projekta potekajo po slovenskih osnovnih in srednjih šolah delavnice na temo zdrave in varne spolnosti. Med drugimi smo v decembru obiskali tudi kamniško osnovno šolo Marije Vere. V sproščenem vzdušju, brez šolskih miz in učiteljev, smo govorili o ljubezni, spolnosti, AIDSu in podobni tematiki, za katero v šoli in doma pogosto zmanjka tako časa kot volje. Druga večja preventivna akcija pa je posvečena boju proti kajenju. Tako bomo 31. maja letos, ob svetovnem dnevu boja proti kajenju, pripravili ce- lodnevno prireditev na Kongresnem trgu v Ljubljani. V sodelovanju s študenti Akademije za likovno umetnost bomo postavili razstavo s šokantno protikadilsko vsebino. Rahlo izzivalno bomo pokazali tudi resnične spremembe, ki nastanejo na telesu zaradi učinka cigaret. Hkrati bodo študenti medicine izobraževali učence višjih razredov osnovnih šol o škodljivih učinkih kajenja in jim na mladim lasten način prikazali argumente, zaradi katerih ne prižgeš prve cigarete. Prireditev pa bomo popestrili še z dodatnim programom (napihovanje balonov - napihnjen balon -simbol zdravih pljuč, nastop navijaških skupin, pljučni testi idr.). Zanimivih projektov, vtisov iz tujine in novih idej pa je še veliko. Del si jih lahko ogledate na naši domači strani: http:/www.sIomsic.org. Koliko novih idej bo udejanjenih, je močno odvisno tudi od naše finančne zmogljivosti. Do sedaj sta nam največ pomagali farmacevtski podjetji Glaxo Vvellcome in MSD. VESNA ZADNIK SloMSIC Nova Seat Cordoba mesečno že za 22.700 SIT + 4.400 SIT Informativna ponudba operativnega leaslnga velja pri 30% pologa, dobi odplačevanja 60 mesecev In letno prevoženih 10.000 km ♦ mesečni obrok paketa obveznega In kasko zavarovanja. PORSCHE KREDIT IN LEASINO Vaš pooblaščeni trgovec AVTO CERAR, d.0.0., ob kamniški obvoznici, tel. trgovina: (061) 814-990, servis: (061) 735-400 UTRINKI S ŠPORTNEGA DNE NA VELIKI PIANINI Letos je naša šola prvič organizirala smučanje na Veliki planini. Za odhod na ta biser, kije lahko v ponos vsem Kamničanom in tistim, ki cenijo lepo, se je letos odločilo kar veliko učencev. Z zaspanimi nasmeški smo s pričakovanjem vstopili v kabinsko žičnico in radovedno kukali proti oddaljujoči se Kamniški Bistrici. Grelo nas je močno sonce, ki je imelo za družbo par modrikastih oblačkov. Spoznali smo, da nam je dala narava vse pogoje, da uživamo, le izkoristiti smo jih morali. Moja naloga pa je pravzaprav, da vam poročam o počutju učencev OŠ Šmartno v Tuhinju. Ko sem jih opazovala z. vlečnic, na katere so nam pomagali prijazni in zelo zgovorni delavci, sem bolj ali manj videla nasmeške; nekaj prijateljev je med smuko »pogledalo, če je sneg res bele barve«, toda kol pravijo: če ne padeš vsaj toliko, da začutiš, da je sneg mehak, potem nisi pravi smučar. Prijetna družba je tistim, ki niso vajeni tako nizkih temperatur, kmalu dvignila pritisk; tiste, ki pa jim je smuka v kri pognala preveč adrenalina, bilo jih je kar veliko, pa je hladil vetrič. Ker so bili na smučišču, kije bilo zelo kakovostno urejeno, brez. ledenih plošč, in tektonskih jarkov, kot je omenil eden prijateljev, le naši učenci, jim je bila varnost zagotovljena, vključno s tistimi, ki se na progo podajo bolj počasi. Kar pa ne pomeni, da smučišče ni pripravljeno - varovano tudi za mnogo več turistov, kot jih je Velika planina vajena. Mnoge je navdihnila lepa narava, ki nas je vseskozi obdajala. Sošolci so me opozarjali na smreke, v katerih smo videli vse kaj drugega kot le drevesa-ledene princese, ledene stolpe... In tako smo vsi duhovno obogateni in tudi fizično utrujeni popoldne zapustili ta kraj, v katerem je marsikdo lahko pozabil na vse grozote sveta, tudi šole, saj so nas že naslednji dan čakali testi, spraševanja.... zakaj ni vedno tako lepo, kot nam je bilo tokrat na Veliki planini? SUZANA OMOVŠEK, 7. a Zahvaljujemo se vodstvu in delavcem-žičničarjem podjetja Velika planina - Zaklad narave, ki so nam prijazno omogočili prijetno smuko v Tihi dolini v ponedeljek, 17. L 2000; med tednom žičnice v Tihi dolini sicer ne obratujejo, ta dan pa so jih pognali posebej za nas, udeležence športnega dne iz OŠ Šmartno v Tuhinju. Turizem smo ljudje. Za učence in učitelje OŠ Šmartno Janez Benkovič, prof. športne vzgoje in gorski vodnik Kon Tiki Šolar d.o.o. SOLARNA TEHNIKA • ELEKTRONIKA Ljubljanska 21/K (TP CENTER DUPLICA), tel.: 810-380 VARČNO OGREVANJE NA PLIN Z UGODNIM KREDITOM do 500.000,00 SIT (TOM+3%) - ne glede na višino kreditov, ki jih že imate! - plinske in oljne peči BUDERUS, VIESSMAN, JUNKERS, VAILANT, HYDROTERM - sončni kolektorji, toplotne črpalke - sončne celice za pridobivanje elektrike Posamezni elementi ali izvedba na ključ £^ I L Ew POSLOVNE STORITVE prodaja, nakup in posredovanje nepremičnin Ljubljanska 45,1241 Kamnik (poslovna stavba STOL) - posredovanje pri prodaji, nakupu, menjavi, oddaji in najemu hiš, stanovanj, poslovnih prostorov, zemljišč... - izdelava etažnih načrtov in vpis stanovanj (v večstanovanjskih zgradbah) v zemljiško knjigo - druge poslovne storitve Informacije po tel.: 061-810-960 041-614-308 faks: 061-810-965 Trgovina z gradbenim materialom Krakovska 4B, DOMŽALE TEL: N.C.: 061/720-020 TRGOVINA: 061/720-560 FAKS: 061/713-288 e-mail: dom@sam.si http://www.sam.si OD OPEKE m_ Podjetje za komercialni inženiring, d.o.o. Trgovina z gradbenim materialom Zg. Stranje 1A, STAHOVICA TEL: 061/827-030, 827-035 FAKS: 061/827-045 e-mail: st@sam.si DO STREŠNIKA - in še mnogo več....'!! NA NAŠIH PRODAJNIH MESTIH VAM PO UGODNIH CENAH NUDIMO VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO! KRITINE: BRAMAC, TONDACH, SALONIT IN OSTALE HIDRO IN TERMO IZOIACIJE APNO, CEMENT, MALTIT FASADE IN FASADNE SISTEME BAUMIT, JUB in TIM >■ SCHIEDEL DIMNIKE > ARMATURNE MREŽE IN BETONSKO ŽELEZO > ROBNIKE, TLAKOVCE, BETONSKA KORITA > OPEKO IN OPEČNE IZDELKE VSEH VRST > TER DRUGE ARTIKLE IZ PRODAJNEGA ASORTIMANA IZKORISTITE AKCIJSKE CENE IN GOTOVINSKE POPUSTE V FEBRUARJU! MOŽNOST BREZPIAČNE DOSTA VEZA VTOD VI GA LOM. V trgovinah Vas pričakujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. V SAMU NISI NIKOLI SAM Internet: WWW.SAM.SI POHIŠTVO - LIIZ KARANTANIA IZREDNA PONUDBA KVALITETNEGA POHIŠTVA rff r * KUHINJE - NOVO - program svetovnega T]b&&^/(fw proizvajalca kuhinj Ncw form '' ti .'likVAt rt -m * DNEVNE SOBE - izbira v hrastu, jelši, *J češnji... r /gg* SEDEŽNE GARNITURE iz usnja in blaga •■■ A;|f##»»f« - na zalogi f 7^Q.\W»y * SPALNICE IN OTROŠKE SOBE 0 - program Mcblcx FRANCOSKA POSTELJA VSE TO V SALONU LIIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 710-130 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 130-77-30. Kamniški OBČAN 27. januarja 2000 7 5 FRIZERSKI SALON Obveščamo vas, da se s 1. februarjem odpira * PRVI FRIZERSKI SALON v Tuhinjski dolini Jožica Sedušak, s.p. Zg. Tuhinj 54 C Laze v Tuhinju Delovni čas: pon., čet., pet. - popoldne torek.s reda - dopoldne sobota - po naročilu EN SAM KLIC ZA NOV IZGLED 041/877-687 ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10, tel.: 061/711-082, tel./faks: 061/712-278 IZVAJA IZOBRAŽEVALNE PROGRAME • SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE-VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomskokomercialna šola (V. stopnja) - trgovska šola (IV. stopnja) - začetek v februarju 2000 - diferencialni program; ekonomsko-komercialni tehnik, V. stopnja (3+2) - začetek v februarju 2000 Pogoji za vpis: - končana trgovska šola - vsaj dober (3) uspeh v 3. letniku - vsaj ocena dobro (3) iz slovenskega jezika v 3. letniku - usposabljanje računovodij V/1 (400 ur) - gostinska šola: kuhar, natakar, IV. st (dokvalifikacija in prekvalifikacija) PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE • TUJI JEZIKI: - nemščina in angleščina po programu College PANTEON • RAČUNALNIŠKI TEČAJI: - Windows 95, Word for Windows, Excel, OFFICE 97... - Seminar za tajnice: Moderno delo z računalnikom • USPOSABLJANJE ZA DELO - EX SEMINAR - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) - seminar: računovodstvo malih podjetij - seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja - tečaj skladiščnega poslovanja - tečaj za voznike viličarjev - tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki • PROGRAMI ZA PROSTI ČAS: - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj • OTROŠKI PROGRAMI: - jezikovni - računalniški • TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafična dejavnost d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure in na telefonskih številkah (061) 711-082 in (061) 712-278. Tiho si nas zapustila, od nas se nisi poslovila. Obljubljamo Ti, draga mama. da ne boš ostala sama. Zdaj v ti.fini mirno spiš, v naših snih pa tiviš. ZAHVALA Ob boleči izgubi nase drage mame, babice, prababice, sestre, tete in taSče JULKE DOKL iz Mekinj se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Plavčcvi, podjetjem Zarja Kovis in Elektronika, Sviianit, kamniškim gasilcem in Gregorju Matičiču za zaigrano Tišino. Posebno se zahvaljujemo Darinki in Andreju Rutarju za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Vsem, ki ste našo mamo pospremili na njeno zadnjo pot, Se enkrat iskrena hvala. L Žalujoči vsi njeni Mekinje, Bakovnik, Maribor, januar 2000 V SPOMIN 16. januarja letos nas je po kratkotrajni in zahrbtni bolezni zapustil nas dolgoletni član Združenja slovenskih častnikov Območna enota Kamnik-Komenda CIRIL VIRJENT iz OSevka pri Kamniku Od njega smo se poslovili v sredo, 19. januarja, na pokopališču v Nevljah. Slava njegovemu spominu! ZSČ Kamnik - Komenda Nevlje, januar 2000 PVC OKNA. VRATA PVC ZIMSKI VRTOVI PROTIVLOMNA OKNA DVIŽNA GARAŽNA VRATA NA MOTORNI POGON OKENSKE POLICE SENČILA novost: TOP 72- j okna z najboljšo j toplotno izolacijo ! □FINSTRAL vaša okna v svet že 30 let MODOl IIIIIIIIIIH Jeranova 8, Šmarca telefon 810 090 041/619 658 faks 810 095 RADIATORSKI VLAZILEC AIRMAG • vlaži zrak s hlapi, ne s paro • izhlapi min. 1 lit. vode/dan • vlažnost se poveća na 40-60% Rv • klinično preizkušeno na Golniku Dolžina vlažile« 80 cm. Cena je 4.950 SIT Ugodno »pliva na: • počutje dojeno-kov m otrok • napade astme • bronhitisa in gripe • prehladna in alergijska obolenja • kožo obraza m vratu • mirno in dobro spanje, rast sobnih rastlm • počutje domačih žrvak Izdeluje in prodaja TIMAG, k.d., Lj., tel./faks: 061/531146 Zaposlimo voznika s C in E katetorijo, po možnosti z izkušnjami. Prevoze opravljamo po Sloveniji in tujini. Ponudbe sprejemamo na tel. št: (061) 8392-614. TRGOVINA ZGAJNAR na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 814-348 UGODNA PONUDBA! -jabolka na zaboj I. kvaliteta, 1 kg 99,90 1 I klementine, 1 kg 139,90 kislo zelje, 1 kg 100,00 fižol rjavi, beli, 400 g 59,90 pečenice, 1 kg 699,90 posebna salama, 1 kg 699,90 šunkarica, 1 kg 899,90 - moka tip 400 Žito, 1 kg 89,90 - kumarice Aneta, 680 g 129,90 - makaroni Fidericci, 500 g + 20% gratis 99,90 - mesni narezek, 150 g 119,90 - alpsko mleko 3,2 m.m., Lj. ml., 11 129,90 Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak dan »d 7. ob sobotah od 7. do 19. ure in ob nedeljah od - olje rastlinsko Sončni cvet, - olje Friola, 2 I - Schweppes grapefruit, 1,5 I - multivitaminski sok, 1 I - Nara oranžada, 2 1 - pivo Pils, 0,66 I - namizno belo vino Šmartno, 1 I - brandv Minister Gregor, 1 1 - gorenjski sadjevec, 1 I - kava Slovenka, 500 g - vžigalniki-plačaš 1, dobiš 5 - brisače papirnate 2/1 - toaletni papir ekološki 10/1 - 10-delni komplet kuh. krp do 20. ure, K. do 12. ure. SIT 169,90 379,90 69,90 129,90 179,90 119,90 159,90 799,90 999,90 449,90 99,90 109,90 219,90 549,90 Mali oglasi: Kupimo zazidljivo parcelu do 1000 m', v okolici Kamnika. Tet.: (1141) 600 W Prodam grob v Kamniku - Žale, 4. terasa. Tel.: 1595-703. Slikopleskarska dela, barvanje fasad, napušiev, izravnalna masa in ostalo. T ti: 041/833-563. Instrukcije antjtiline in matematike za srednje in osnovno iolo. Prva informativna ura brezplačna. TeL: H3-92-0I7. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 7)8-157,0411322-571. RTV - HiFi SERVIS POPRAVLJAMO TUDI NADOMU! POPRAVILO RAČUNALNIKOV KVARK d o.O Ljubi (najdete njs v c 21« KAMNI* ni DupliCdi NIZKOGRADNJE, asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti, parkirišč polaganje robnikov in pralnih plošč, izdelovanje betonskih in kamnitih opornih zidov - »škarp« Tel.: 061/813-642, 041/680-751, 041/800-946. Čas neusmiljeno hiti. kakor da se nas hoji, ker ugrabil nam je iz srca najdražje, kar ta svet ima. V SPOMIN 31. januarja minevata dve leti, odkar se je pri Naklem smrtno ponesrečila naSa ljubljena hčerka, mamica, žena, sestra in teta JANA SLOKAN roj. Hribovsek Iskrena hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem preranem grobu in ji prižigate svečke v večni spomin. Plameni svečk, pri tebi Jana, pa dajejo svetlobo minljivosti. V žalosti vsi njeni STEKLARSTVO HOMEC, VIII. ul. 9/a tel.: 727-089, 715-717 Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7" do 17h Velika izbira barvnih stekel In ogledal, izdelava eteklenih vitrin, termopan stekla, zasteklitev z okraenlml letvicami, oprema lokalov, kaljeno steklo... Ne boi vrf hodil po gozdovih zelenih, ne boš več nabirat sadežev rumenih, ne boš več slišal ptičjega petja, ne boš več videl pomladnega cvetja. ZAHVALA V 58. letu življenja nas je zapustil nas dragi mož, oče. stari ata, tast, brat in stric JURIJ HACE iz Potoka Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sorodnikom, našim sodelavcem, njegovim nekdanjim sodelavcem iz rudnika Kaolin ter njegovim prijateljem lovcem iz LD Sela in ostalih lovskih družin in vsem drugim, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na zadnjo pot, darovali cvetje, sveče in za svete mase. Prav lepo se zahvaljujemo tudi sosedom za nesebično in velikodušno pomoč. Hvala tudi govornikoma za tople besede slovesa, pevcem za ganljivo pelje in gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči vsi njegovi januar 2000 ^1 ZAHVALA V 87. letu življenja nas je zapustil nas dragi mož, oče. ded in praded OTO ŽLINDRA Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam ustno ali pisno i/ra/ih sožalje. podarili cvetje in sveče, ter se udeležili pogrebne svečanosti in s tem Se posebej počastili spomin na našega očeta. Posebej se zahvaljujemo sindikatu, godbi in pevcem Steklarne Hrastnik /a spremstvo in sočutno zaigrane in zapete pesmi, gasilcem PGD Hrastnik in PGD Nevlje ter govornikoma g PoliCniku - članu ZB Nevlje in g G rumu iz Steklarne Hrastnik za besede, ki so nam obudile spomin na Otovo polno in bogato življenje. Žalujoči: žena Pavla in sinovi Oton, Borki in Vojko z družinami Nevlje. januar 2000 V naših srcih ti naprej liviš. zato pot nas vodi tja. kjer v tišini spiš. Tam lučka ljubezni vedno gori in tvoj nasmeh med nami livi. ZAHVALA Nenadoma nas je v 52. letu življenja za vedno zapustil nas dragi mož, ati, ata. tast. brat in stric STANISLAV BODLAJ z Vrhpolja 42 Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste nam ob boleči izgubi stali ob strani, izrekli sožalje. darovali cvetje, sveče in za svete mase ter našega ata tako Številno pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pfajfar-Kriznič, ki mu je pomagala pri boju s kruto boleznijo, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in Gregorju za odigrano pesem slovesa. Žalujoči vsi njegovi januar 2000 Novo LT0®W® ELE , 2000 Super cene v prehrambenih trgovinah družbe Vele PECIVO CASALINI 250 g, - 2 mlečno kremo - s kakavovim nadevom - s sadnim nadevom PREPEČENEC AUDISIO PLENICE PAMPERS enojno pakiranje SUPER CENA PIVO PUNTIGAMER 0,5 I, steklenica I S ROBČKI PAMPERS 80/1 PVC ^5»w~"i* J ■i 11 E"i T > ril SUPER CENA VELE prijeten nakup ^|~T/r KMETIJSKA TRGOVINA SfS^ J KUDROVEC, d.o.o. Kranjsko cesta, ob spodnji železniški postaji Kamnik, tel.: 813-938 VSE ZA VRT IN KMETIJO VELIKA IZBIRA KRMIL IN ŽIT PO UGODNIH CENAH Sprejemamo naročila za mineralna gnojila in semenski krompir* Možna tudi dostava na dom. Na zalogi različne LOPATE ZA SNEG, SOL ZA POSIPANJE, HRANA ZA MALE ŽIVALI IN PTICE... BELA in ČRNA FOLIJA 2, 4, 6, 8 m... Ugodno: IN0X SODI različnih velikosti ZELO U600MO - SLADKOR 10 kg, SO k) , Pričakujemo vas vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Mali grad - Kamnik VAŠIH I! Izjemne kreditne možnosti • Ugodnost za mlade družine velja v mesecu januarju 2000 • Vljudno vabljeni k razgovoru na obe naši lokaciji 10, mladi JUbi INFORMACIJE IN PRODAJA: Pestra ponudba stanovanjskih prostorov od 30m2 dalje • parkirna mesta v kletni etaži • možnost izbire finalne obdelave prostorov /o fDopiJist^a LJUBLJANA, Kersnikova ioa Vsak delavnik od 8h-i8h, Sobota 00 8H-13H Telefon: 061/ 133 5040 SIL. inženiring d.d. KAMNIK, Usnjarska ulica 6 Vsak delavnik od gM-i4H. Sreda od gM-i/ Telefon: 061/ 817 583 UARSTUO Ljubljanska c. 45, Kamnik / A Tel.: 061 -810-890 V l\ Faks: 061 -816-033 ___/ GSM: 041 -722-991; 041 717-959 Podjetje Varstvo d.o.o. je specializirano za: •» izvajanje pregledov in meritev, potrebnih na tehničnih pregledih objektov in poslovnih prostorov (elektro-meritve, mikroklima, osvetlitev, stroji, gasilski servis) usposabljanje zaposlenih na omenjenih področjih -tečaji in preizkusi znanja *» izdelava strokovnih listin - študije, elaborati, pravilniki ZA DVIG RAVNI VARNOSTI IN ZDRAVJA DELAVCEV! ,1 d rmi AHAČlC SERVIS I TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 061/722-107 faks: 061/719-475 prodajalna izdelkov gorenje I UGODNE CENE: Kamniški OBČAN 8 061/83 91 311 041/662 450 - pralni stroj do 1200 obratov ■ hladilnik K-290, v Ki na 144 cm, širina Ml nn - barvni I \ Gerenjt, 51 ™ - sesalniki 40.0011 SIT 38.788 SIT od 16.668 SIT AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA Vrhpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) Nova telefonska številka 83 91 383 GSM: 041/715 455 odprto: 9M 2\ 15h-i e\ sobota: 10M2". IZKORISTITE ZELO UGODNE CENE brezplačna dostava, možnost nakupa na več obrokov Odprto vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Etmbrož nnnn NOVI FIAT PUNTO Legenda prihodnosti že v prodaji Dnevi odprtih vrat v petek, 28. januarja, od 8. do 18. ure in v soboto, 29. januarja, od 8. do 17. ure v prodajnem salonu v Lahovčah. Predstavitvene vožnje, pogostitev, presenečenja. Izredno ugodne cene in bogata oprema. Možnost nakupa na kredit in po sistemu staro za novo. PRODAJA VOZIL: tel.: 064/425 540 in 425 542 SERVIS VOZIL: tel.: 064/421 193 in 064/421 141