prebivalcev*), zadimljenost. težave s preskrbo z vodo. usedanje terena in tudi čuvanje zalog pre- moga narekujejo decentralizacijo prebivalstva. Tej mora seveda slediti tudi decentralizacija in- dustrije. V načrtu je. in deloma tudi že v teku. preselitev industrijskih podjetij, ki niso nujno navezana na bližino premoga. To velja najbolj za razno drobno lahko industrijo. Ta tukaj res ne prevladuje, toda zaposluje še vedno precej de- lovne sile. Na G0rinem Slasku naj po načrtu ">stane le tista težka industrija, ki je Uujna, to je črna metalurgija in določene panoge kovinske industrije, pa seveda rudarstvo. Za zaposlene v teh panogah gradijo ali imajo v načrtu naselja, ki bodo že izven samega premogovnega bazena. V gradnji so na jugu Novve Tichy, mesto, ki bo urejeno po sodobnih urbanističnih principih in bo štelo čez 15 let 140.000 prebivalcev (danes jih ima že 25.000). Dadrovva Gornieza bo narasla na 80.000 prebivalcev (danes 40.000), Tamovvskie Gdry na 100.000 prebivalcev (danes 25.000), Radzionkow na 50.000 prebivalcev (danes 20.000), Piskowice na 40.000 prebivalcev (danes 12.000 prebivalcev). Zeleni pasovi bodo ločili tudi že ob- stoječa mesta. Nekatera nameravajo ali morajo zaradi ugrezanja precej zmanjšati. To so pred- vsem mesta v osrednjem pasli premogovnega bazena od Sosnovvea do Glivvic. Tu so sloje začeli najprej izkoriščati — ker so bili najbolj obilni — in tu so že najbolj izčrpani. Preobraža se tudi * Katowice 196.000 preb., Chorzrf (skupaj z bivšo Kro- lewsko Huto) 140.000 preb., Sosnovviec 123.000 preb.. Za- brze 180.000 preb., Bytom 181.000 preb., Glivice 132.000 prebivalcev. kmetijstvo v bazenu in okolici. Posestva so zelo drobna, povprečno imajo do dva hektara zemlje. Proizvodnja se vse bolj usmerja v mlečno živino- rejo. Zgradili so že v elik vodovod od gornje Wisle. Potrošnja vode je namreč ogromna. Za hiter osebni prevoz preurejajo glavno osrednjo železniško linijo in jo elektrificirajo. Za tovorni promet pa bodo dogradili krožno progo okrog in okrog premogovnega bazena in od nje bodo od- cepki do premogovnikov in tov arn. 2e pred vojno so zgradili 'veliko „premogovno magistralo", ki veže ves bazen z izvoznim pristaniščem v Gdvniji. Po obisku v planskem biroju smo dobili še bolj mogočen vtis o Gornein Slasku. Se tisto po- poldne pa smo videli nekaj planskega preobra- žanja na lastne oči. S tramvajem smo se zapeljali v smeri proti Ghorzovvu. Komaj se je zazidanost bolj /.redčila, smo zagledali v eliko zeleno ploskev — centralni park kulture in oddiha. Skromni za- četki izvirajo že izpred vojne, ko so zasadili na gmajnah na praznem prostoru med predmestji nasade drevja in uredili sprehajališča. Po vojni so park zelo razširili in ga še vedno urejajo. Zgradili so velikanski stadion za 100.000 gledal- cev in popularni planetarij. Prav gotovo je ta zelena površina lepa pridobitev, toda kaj, ko se onkraj stadiona vzdigujejo dimniki in druge na- prave velike jeklame! Z zelenjem in neskaljeno naravo je |tia Gdrnem Slasku pač velika težava. Zato ?e nismo naslednje jutro prav nič čudili, ko smo se odpravljali na pot v Krakovv. Železniška postaja je bila polna izletnikov, ki so se 'odpravljali, tla preživijo ne- deljo v čisti naravi v Siuletih ali v Karpatih in vsaj za en dan pozabijo na svoj zakajeni, črni Gdrnv Slask. Dr. Ivan Gams Rast in socialna preobrazba prebivalstva v Sovjetski zvezi O prebivalstvu SZ je na razpolago razmeroma malo uradnih podatkov. Uradna štetja so bila le leta 1897, 1926 in 1939. Carska Rusija je imela leta 1897 125 milijonov, po oceni leta 1913 139 milijonov prebivalcev. Sovjetska zveza je štela leta 1926 v tedanjih mejah 147 in leta 1939 170 milijonov prebivalcev. Lani pa so obja- vili v Moskvi nove podatke, po katerih je bilo leta 1956 v SZ 200.200.000 prebivalcev. Obe svetovni vojni sta prebivalstvo SZ silovito prizadeli. Računajo, da znašajo človeške izgube zaradi vojnih dogodkov prve svetovne vojne in zaradi gospodarskih in drugih težav povojnih let do leta 1926 kakih 20 milijonov ljudi, okrog 2 milijona pa sta emigrirala v inozemstvo. O izgu- bah v drugi svetovni vojni prav tako ni uradnih podatkov. Cenijo, da je padlo okrog 7 milijonov vojakov, da znašajo izgube med civilnim prebi- valstvom 5—18 milijonov pri dveh milijonih emi- grantov in da je znašal deficit rojstev 6—11 milijonov. K SZ so sc priključile baltiške ter moldavska republika in so bile izvedene še ne- katere spremembe na mejah, ki so povečale teritorij, vendar so bile izgube vojne večje kot število novo priključenega prebivalstva. Menijo, da je imela SZ !e'.a 1945 samo 181 milijonov prebivalcev, to pa glede na 200 milijonov v letu 1956 in ob upoštevanju," da znaša prirodni letni prirastek 15—17 o/o. Prirodni prirastek je bil \ tem stoletju precej 10 stalen, ker sta mortaliteta in nataliteta dokaj ena- komerno padali. O tem govore naslednje številke: Leta Mortaliteta Nataliteta 1913 30,2 47,9 1940 18,3 31,7 1950 9,6 26,5 \ 1952 9,3 26,4 1954 8,9 26,5 1955 8.4 •o lo o[>ulation de: I / U. H. S. S. L'Information g6ographir|ue. Pariš 1957. XXI. številka 1. Mavrici j Zgonik Nekaj aspektov k ocenjevanju geografskega znanja1 i . Na III. mednarodnem kongresu profesorjev geografije v Grenoblu je bilo mnogo govora tudi o aktualnih problemih šolske geografije. V sklepni besedi predsednika kongresa je bila na- kazana pot. kako prebroditi delno krizo, ki pre- veva ne samo geografijo kot znanstveno disciplino, temveč tudi kot učno-izobraževalni predmet. Be- sede so izzvenele dokaj optimistično, če bodo geografi zasledovali v svojem proučevalnem kakor pedagoškem delu sledeče pogoje: ,.Skladnost mo- derne geografske znanosti s skladnostjo tehnike pouka in laboratorijskega dela. Geografija bo kljub različnim atakam od zunaj ohranila enri- nentno mesto med disciplinami in učnimi pred- meti. To ji gre kot moderni znanosti in zaradi njene velike socialne in internacionalne \Ioge".2) Referati na kongresu so poudarjali, da morajo geografi-šolniki slediti za vsako ceno ne samo psihološki in metodični zahtevnosti, temveč tudi principom moderne geografske znanosti. Geo- grafija ne more in ne sme biti v nobenem pri- meru to, kar je bila včasih, nomenklaturUa de- skriptivna veda. temveč veda, ki locira in ob- jasnjuje pojave na določenem zemeljskem pro- ' ) 11 referata na III. kongresu slov. geografov v Por- torožu okt. 1957. 2) III. mednarodni kongres profesorjev geografije v Crenoblu od 25. avg. do 2. sept. 1957. štoru v medsebojni vzročni zavisnosti in funkci- cionalnem razvoju kompleksnega gledanja. To poanto mora zasledovati tudi učitelj-geograf pri vsem svojem delu v razredu in izven razreda, tako pri posredovanju ¡nov ih spoznanj kakor pri utrjanju. preverjanju Li ocenjevanju. Le tako si bo geografija pridobila važno eksistenčno mesto med vsemi ostalimi predmeti na katerikoli stop- nji splošne ali strokovne izobrazbe. Glede na vse to bi rad v naslednjih odstavkih nakazal nekaj misli, ki naj bi bile učitelju po- buda in napotilo za pravilno ocenjevanje geo- grafskega znanja. Delo učiteljev v razredu se v eže tudi na preverjanje in ocenjevanje. To je pri učnovzgojnem procesu pogosto najtežje in naj- odgovornejše delo. Koristne misli nekaterih refe- rentov in diskutantov na kongresu v Grenoblu, zlasti pa sklepne besede na njem, ki meti drugim poudarjajo zahtevo po večji aktivizaciji učencev, tesni povezavi spoznanj z življenjem, po iskanju primerjav z drugimi predmeti, po poglobljenem laboratorijskem in samostojnem delu — vse to me je napotilo do tega, da bi na kratko odkril nekaj vzpodbud za pravilno učiteljevo ocenje- vanje geografskega znanja. Misli, ki jih bom podal, niso nikaka direktivna norma, temveč imajo le značaj vzpodbujanja učiteljeve geograf- ske in pedagoške v esti. O o c e n j e v a in j u na s p 1 o š n o imamo v naši in tuji pedagoški literaturi mnogo napisa- 20